246
Hrabroslav Volarič,
slovenski skladatelj.
(Življenjepisna Črtica, priobčil Janko Leban.) (Konec.)
Hrabroslav Volarič.
III.
ijovoriti mi je še posebej o Volariču v mu-zikalnem oziru. Volarič je bil izvrsten pevo-vodja. Gojil pa je cerkveno in posvetno petje. Zbore je kar vnemal, da so se vsi klanjali njegovi volji. V poučevanju petja je bil neutruden. Dokler ni šlo „vse na gladko", ni odnehal. Znal je v svojih pevskih zborih vzdrževati natančen red. Ko sem bil neko nedeljo v Kozani pri njem, zamudila sva se bila predolgo doma. Prišla sva v cerkev k večernicam, ko so bile že sveče prižgane in je strežnik že imel pozvoniti. Mislil sem si, sedaj bo treba še določiti in poiskati pesmi, ki se bodo pele. Zato pošepeČem Volariču: „Gotovo zamudiva!" V tem steČeva na kor. Lepo število pevcev je bilo tu zbranih. Imeli so lepe vezane knjige z notami v rokah. Vsaka pesem je imela svojo številko. Takoj pozvoni. Volarič sede k orgijam, pritisne pedal, vzame debelo knjigo, polno zaznamovanih partitur, iz omare ter veli: „Tantum ergo št. 24, litanije št. 16!" Kakor bi trenil, odpro tudi pevci dotiČni številki, in šlo je vse
na gladko. In vse te note niso bile cerkvena, ampak last VolariČa, organista, ki je vse tudi sam lepo spisal.
Vendar je bil Volarič toliko skromen, da se je rad posvetoval z vsakomer, ki je imel o muziki kaj pojma, kako mu ugaja ta ali oni zbor, ta ali ona njegova skladba. Volarič si je kot pevovodja pridobil velikih zaslug pred Bogom in pred narodom. Pred Bogom zato, ker je služil sveti stvari; pred narodom zato, ker ga je s tem izobraževal.
Kaj naj povem o Volariču — skladatelju? Gospod Danilo Fajgelj piše: „Volarič je bil duhovit skladatelj, škoda le, da je imel malo šole. Meni je zelo žal po duhovitem možu!" „Glas-bena Matica" je pisala pred leti o njem: „Volarič obeta po svojej izrednej nadarjenosti, plo-dovitosti v skladanju in marljivosti mnogo prav lepih glasbenih del"; prerano umrli Adolf Har-mel, komenski dekan, pa mi je nekdaj rekel: „Volarič je naš najpopularnejši sedanji skladatelj. Privedite ga, prosim, k meni. Bodi moj gost, kolikor časa hoče; jaz bi se silno rad osebno seznanil ž njim."
Da, nadarjen, duhovit in plodovit skladatelj je bil Volarič, umetelnik po „milosti božji"! Poglejmo,  kaj  je izdal:
Leta 1884.:   Venec čv etero glasnih pesmij, op. 1.
„ 1885.: izdala „Glasbena Matica" : Pozdrav i\ daljave, op. 2. Parafraza za klavir. Pesem Slovenski svet, ti si krasdn, Op. 3. v Zbirki slovenskih nape-vov, in V domačem krogu. Op. 4. potpourri slovenskih narodnih pesmij za klavir, poklonil gospodu ravnatelju Fr. Dominku.
„     1887.:  Narodne pesmi. Op. 5.
„ 1888.: Gorski odmevi. Op. 6. Cvetero-glasne pesmi.
„ 1891.: Slovenske pesmi z^ sopran, alt, tenor in bas. Op. 7. Posvetil veleč. gosp. Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu.
„ 1893 : Zvezdica, polka-mazurka za klavir. Op. 9.
„ 1894.: Slovenske pesmi za štiri moške glasove. Op. 10. Poklonil slavnemu pevskemu društvu „Nabrežina".