NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 23 - LETO 54 - CELJE. 10. 6.1999 - CENA 280 SIT DRAGA DEVETLETKA V Celju za naložbe v šolski prostor preko 1.1 milijarde tolarjev. Kaj pa drugje na Celjskem? Tema tedna na straneh 4-5. Gostinski lolcali na prepihu Aktualna tema po sledi Modrega telefona na strani 11. Pijani doictor smrčal na iclopi Kronika s Celjskega na strani as. Posebna priloga: Celjski humoristično satirični časopis spet gleda in gloda novodobne lokalne kneze na Celjskem in med drugim razkriva, da bo mogoče v novo garažno hišo na Claziji le v copatih, da bodo Savinjčani namesto hmelja obirali kurje kosti, da bodo celjski zlatarji izdelovali baklave, kako sta se vzela Pika Nogavička in velenjski župan... In še in še. Miš^naševski utrinki Mlš-maševsko rajaje je minuli konec tedna v Griže privabilo rekordno število obiskovalcev, ki so, predvsem najmlajši, našli obilo zabave, glasbe in možnosti za srečanja. Fotoreportaža na strani 16. FOtO: gREGOR kATIČ PRIBEŽALIŠČE ZA ŽRTVE NASlUA V Celju že leto dni deluje Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Stran 30. Podrobnosti na stranhi HOD« m 0609 620133 2 DOGODKI Varčevanje za stanovanje Sklepanje varčevalnih pogodb se bo pričelo 1. julija - Najvišja posojila bo dajala banka Celje - Starši varčujejo, otroci najamejo posojilo Republiški stanovanjski sklad bo te dni z dvanajsti- mi izbranimi bankami pod- pisal pogodbo o sodelova- nju v nacionalni stanovanj- ski varčevalni shemi, s ka- tero želi država spodbuditi dolgoročno varčevanje in marsikomu olajšati pot pri reševanju stanovanjskih problemov. Banke bodo na- mreč od 1. julija dalje poleg varčevanja ponujale varče- valcem možnost najema ugodnega dolgoročnega stanovanjskega posojila, katerega višina bo odvisna od privarčevane vsote. Prednost nacionalne varče- valne sheme, ki jo je vlada sprejela marca, je tudi v tem, da bodo varčevalci lahko po- sojilno pravico prenesli na zakonske ali zunajzakonske partnerje, na otroke ali vnu- ke, lahko pa jo bodo razdelili na več uporabnikov. Varče- valno pogodbo bo mogoče skleniti za pet let in na osno- vi tega pridobiti posojilo za obdobje desetih let, ali pa za deset let in pridobiti posojilo za dvajset let. Najnižji zne- sek, za katerega se lahko var- čevalec odloči, je 10.000 to- larjev, vplačati pa ga je mo- goče vsak mesec ali pa z en- kratnim pologom v prvem mesecu vsakega leta po skle- nitvi pogodbe. DrŽava bo dala premije Obresti za varčevanje bodo fiksne. Za petletno varčeva- nje bodo znašale 1,65 odstot- ka na leto, za desetletno pa 3 odstotke na leto. Država bo varčevalcem vsako leto po- darila posebne premije, ki bodo za petletni program znašale toliko kot en meseč- ni obrok, za desetletni pro- gram pa 1,25 mesečnega obroka. Po poteku 12-meseč- nega varčevanja bodo premi- je pripisali hranilni vlogi. Po izteku varčevalne dobe bodo varčevalci upravičeni do dol- goročnega stanovanjskega posojila, katerega odplačilna doba bo dvakrat daljša od dobe varčevanja. Tudi poso- jila bodo imela fiksno realno obrestno mero. Ob desetlet- nem kreditiranju bo znašala 2,45 odstotka na leto, za dvajsetletno pa 3,8 odstotka na leto. Posojila bo mogoče porabiti za nakup stanova- nja, za gradnjo hiše, za adap- tacijo ali rekonstrukcijo sta- novanja ali hiše in tudi za nakup stavbnega zemljišča. Višina posojila bo seveda odvisna od privarčevanega zneska in od tega, v kateri banki bo posameznik varče- val. Banke, ki jih je repubhš- ki stanovanjski sklad izbral za sodelovanje v nacionalni stanovanjski varčevalni she- mi, so namreč ponudile od 2,1- do 2,6-kratnika privarče- vanega denarja. Najvišja po- sojila bo varčevalcem dajala Banka Celje, pri kateri bodo vsi varčevalci, ne glede na dobo varčevanja, dobili po- sojilo v višini 2,6-kratnika privarčevane vsote. Pri dru- gih bankah bo višina posojila različna, in sicer od 2,1- do 2,3-kratnika privarčevanega denarja. Stanovanjski sklad je med banke razdelil različno števi- lo pravic za sklepanje varče- valnih pogodb oziroma lo- tov, pri tem pa je upošteval dodatne ugodnosti, ki jih banke ponujajo varčeval- cem, njihovo zastopanost na slovenskem trgu in območno porazdelitev. Največ pogodb bo lahko sklenila Nova Ljub- ljanska banka, ki je pridobila 14.038 lotov, sledita pa ji Banka Koper z 9188 loti, SKB banka z 8002 lota, Banka Ce- lje s 7.688 loti... Samo dva odpustka Pogodbe o varčevanju bo mogoče skleniti v 148 krajih, kjer*tTftajo banke poslovalni- ce. Varčevalec se lahko odlo- či za katero koli izmed izbra- nih bank in ni nujno, da je njen komitent. Varčevalno pogodbo, katere besedilo je enotno za vse banke, bodo podpisali varčevalec, banka in republiški stanovanjski sklad, vsak od njih pa bo imel strogo določene obvez- nosti. Za sodelovanje v nacio- nalni stanovanjski varče- valni shemi se je prijavilo 21 bank, republiški stano- vanjski sklad pa je pravice za sklepanje varčevalnih pogodb podelil le dvanaj- stim: Novi Ljubljanski ban- ki, Banki Koper, SKB banki. Banki Celje, Abanki, Po- murski banki, Slovenski zadružni kmetijski banki. Dolenjski banki. Banki Ve- lenje, Koroški banki, Banki Zasavje in Banki Domžale. Sklad bo nadziral celotni projekt in nakazoval letne premije (zanje je vlada letos namenila 600 milijonov to- larjev), banka bo plačevala obresti in odobravala posoji- la, varčevalec pa bo moral vestno nakazovati mesečne obroke. Tistim, ki bodo var- čevali na pet let, bodo pozab- ljivost odpustili le enkrat, za- mujeni obrok pa bo moral nakazati skupaj z rednim obrokom takoj naslednji me- sec, pri desetletnem varčeva- nju pa bosta dva odpustka. Če bo grehov več, varčevalec ne bo dobil letne premije, doba varčevanja pa se mu bo podaljšala za eno leto. Varčevalec bo lahko od po- godbe odstopil, vendar ne brez posledic. Če si bo pre- mislil, še preden bo preteklo eno leto varčevanja, bo dobil za privarčevani znesek le vpogledne obresti, po preki- nitvi pogodbe po več kot enem letu pa mu bo sklad odvzel že pridobljene premi- je, banka pa mu bo pustila pogodbene obresti. Po kon- čani varčevalni dobi bo lah- ko s privarčevanimi sredstvi prosto razpolagal in ni nuj- no, da najame stanovanjsko posojilo. Če pa se bo zanj odločil, bo moral to pravico izkoristiti najkasneje v stotih dneh. JANJA INTIHAR MODRI TELEFON Prevoz, plačila in varnost Vedno znova se pojavljajo vprašanja o obratovalnem času gostinskih lokalov in o njihovem motenju okoliških stanovalcev. Tokrat se je bralka Jana iz Celja pritožila zaradi gostinskih lokalov v objektu Krona v Novi vasi, ker pa je njeno vprašanje podobno kot že nekaj prejš- njih, lahko obsežnejši odgo- vor na to temo najde na stra- ni 11. Bralki iz Celja, ki je želela ostati neimenovana, pa bi tež- ko odgovorili kaj konkretne- ga, ko se pritožuje, da njena soseda smeti ne odlaga v smetnjak, pač pa povsod nao- krog. Če je zadeva res tako problematična in obsežna, bi bilo najbolje, da se obrne na inšpekcijske službe. Odgovora, kako je s čišče- njem cest in kolesarskih stez, o čemer je spraševal Jože iz Celja, do zaključka te številke še nismo uspeli dobiti. Prevoz na pokopališče Ana iz Celja je v imenu številnih starejših občanov, ki obiskujejo mestno poko- pališče, vprašala, zakaj ni do tja nobenega javnega prevo- za. Avtobus vozi po Teharski cesti in ima pod pokopališčem postajališče, vendar je treba peš premagati vzpon do vrha, kar za nekatere starejše in bol- ne predstavlja precejšen na- por. Bralka zato predlaga, da bi bil vsaj enkrat na teden organiziran prevoz povsem do pokopahšča. Boris Kočevar, vodja orga- nizacije in kontrole prometa pri celjskem Izletniku pravi, da organizacija takšnega pre- voza tehnično ni izvedljiva, saj je Mirna pot na željo pod- jetja Veking zaprta za promet, razen ob dnevu mrtvih, na drugi strani pa oster ovinek ne dopušča avtobusnega dosto- pa. Tudi če bi bila omenjena pot odprta, je vprašanje eko- nomičnosti takšnega prevoza. Franc Kelher, direktor pod- jetja Veking dodaja: »Če kdo od starejših v dopoldanskem času ne zmore poti, ga lahko zapeljemo tudi mi s kombi- jem. Sicer pa je Mirna pot zaprta za promet zaradi po- trebnega miru in prostora, ki ga potrebujemo ob pogrebnih slovesnostih, saj bi sicer parki- rani avtomobili zasedli vse ko- tičke - včasih so se nekateri pripeljali kar do grobov. Da bo peš pot lažje premagati, bomo te dni postavili nekaj klopi.« Morda pa bo za katerega od zasebnikov z manjšim kombi- jem to spodbuda, da se bo odločil občasno organizirati prevoz za starejše (čeprav ugotavljamo, da so tudi nove taksi službe v mestu vse cenej- še)? Zamuda pri plačilu lesa Emil Podbrežnik iz Laške- ga se je pritožil, da je 45- dnevni rok za plačilo lesa, ki ga je prodal Bohorju iz Šent- jurja, že minil, denarja pa ni od nikoder. Bojan Karner, direktor Bo- horja, je povedal, da jih pesti finančna nedisciphna, ki je podobna v vsej Sloveniji: »Do 1. maja smo plačali vso hlodo- vino, res pa imamo nekaj za-, mude pri tistih, ki bi jim mora- li plačati po tem datumu. Naše terjatve do kupcev namreč znašajo kar okrog 70 milijo- nov tolarjev, obveznosti pa 10 do 15 milijonov. Zato smo do- bavitelje prosili, da malo potr- pijo, da bomo do sredine me- seca poravnali obveznosti.« Varnost otrok na cesti Drago Leben iz ulice Pod gabri v Celju je povedal, da so se krajani že leta 1997 podpisovali pod zahtevo za zagotovitev večje varnosti otrok na omenjeni ulici, kjer vozniki divjajo ne glede na omejitve. Pred časom so na- mreč zabeležili že tretjo ne- srečo, v kateri je voznik zbil otroka. Tajnica krajevne skupnosti Dečkovo naselje Marija Zu- panič pravi, da problem do- bro poznajo in da je po nekaj- letnih prizadevanjih, verjetno tudi zaradi omenjene nesre- če, končno prišlo do dogovo- ra z oddelkom za promet ob- čine Celje, da bodo na ome- njeni ulici v kratkem namesti- li »ležeče policaje«. Vozniki namreč ne upoštevajo omeji- tev in to je po njihovem edina možnost, da zmanjšajo ne- varnost za otroke, ki se nima- jo kje igrati. Še huje bo v počitniških dneh, ko bodo otroci vse dni dobesedno na cesti, zato si v krajevni skup- nosti že nekaj časa prizadeva- jo, da bi prišlo do načrtovane ureditve otroškega igrišča v naselju. TC Vsak dan med 10. in 17. uro bo do srede, 16. junija, vaše telefonske klice na številko modrega telefona 0609 620- 133 sprejemala novinarka Marjela Agrež. Turistični vrtičkarji Neorganizirani in nepovezani nosilci turistične ponudbe »Na področju turizma Slo- venci ostajamo vrtičkarji,« je na posvetu o turizmu v sa- vinjsko-šaleški regiji dejal Stane Bizjak iz ministrstva za malo gospodarstvo in tu- rizem. Turistična ponudba je razdrobljena, je poudaril, silno neprepoznavni pa smo zaradi neuspešne promocije in prešibke povezanosti no- silcev lokalne turistične po- nudbe. Denar na področju promoci- je turizma je usmerjen pred- vsem v prepoznavnost dežele in po Bizjakovih besedah ga Slovenija v ta namen doslej še nikoli ni imela toliko, gre na- mreč za osem milijonov nemš- kih mark. Poleg organizirano- sti turistične ponudbe je treba poskrbeti tudi za višjo kako- vost in ustrezne cene, še zlasti pa naj gostom ne bi zbujali višjih pričakovanj, kot jih lah- ko izpolnimo. Slovenija sicer ni dežela, ki bi imela sloves visoke kakovosti. Trenutno imamo pri nas več kot 700 turističnih agencij, ki organi- zirajo predvsem izlete in poto- vanja v tujino, razmerje med plačanimi storitvami doma in na tujem pa je malone izena- čeno. Tudi na področju agen- cijske dejavnosti bi morah tuj- cem ponuditi zaokroženo turi- stično ponudbo. Turistični de- lavci ocenjujejo, da vojna do- gajanja precej škodujejo tudi slovenskemu turističnemu tr- žišču, saj že beležimo bistve- no manjši priliv gostov iz evropskega prostora. Maloštevilne udeležence posveta - organizatorji so sicer pričakovali devet županov in predstavnike vseh večjih turi- stičnih podjetih in agencij v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini - je zanimal tudi davek na dodano vrednost na po- dročju gostinstva. Miro Pret- nar, sekretar združenja za go- stinstvo in turizem, je pojasnil najnovejše dogovore z mini- strstvom za finance. Marko Lenarčič iz podjetja Epsi Na- zarje je predstavil turistično ponudbo na območju Zgornje Savinjske doline, kjer so že ustanovili posebno podjetje za promocijo, trženje in raz- voj turizma. V podjetju sode- luje vseh šest občin in 32 no- silcev turistične ponudbe, med njimi največ agencij in kmečkih turizmov. Informa- tivno in povezovalno nalogo med nosilci turistične ponud- be v šaleških krajih, je povedal Slavko Hudarin, pa je prevzel velenjski Turistično informa- cijski center. mmmmmmmmmmm K.L. St. 23. • 10. junij 1999 DOGODKI 3 Vse se dogaja na lokalni ravni Tretje srečanje lokalnih časopisov Slovenije - Kako pripraviti vsebinsko in prodajno dober časopis? Lokalni časopisi Slovenije o se na svojem tretjem sre- anju zbrali minulo soboto Slovenskih Konjicah v or- anizaciji domačega tedni- a Novice. Prišlo je 92 novi- larjev, urednikov, lastnikov n tržnikov, ki so predstav- jali več kot polovico vablje- lih časopisov. Organizatorji so na srečanje lovabili vrsto uglednih stro- lovnjakov. Magistra Alja Br- jlez Uranjek, direktorica Irada vlade za informiranje, e zbranim predstavila delo irada in predlagala, kako iboljšati sodelovanje med lo- kalnim časopisom in njenim iradom. »Pišite o ljudeh in ne toliko ) dogodkih, poročajte o isem, kar je izjemno...« tako e zbranim novinarjem naro- :al Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela. Medtem je trž- likom in lastnikom mag. Meš Lisac, predavatelj na Vi- soki šoli za podjetništvo raz- lagal, da so bistvo prodaje privlačni naslovi, seveda umeščeni h kakovostnim be- sedilom. Nekateri uredniki in novi- narji lokalnih časopisov 'predvsem tistih v lasti lokal- lih skupnosti) so opozorili, ia si lokalni občinski prvaki pogosto vzamejo pravico in posežejo v vsebino časopisa. Mitja Meršol je menil, da tak- šni časopisi nikakor ne more- jo nositi tega naziva, saj so to kvečjemu bilteni in poudaril, da je potrebno vsakršno cen- zuro zavrniti. O pripombah društva na novo medijsko zakonodajo s poudarkom na spremembah, ki jih ta narekuje za lokalne časopise, pa je govoril pred- sednik Društva novinarjev Slovenije Branko Maksimo- vič. Vse kaže, da bodo lokalni časopisi že kmalu trdneje or- ganizirani oziroma povezani v interesno društvo teh časo- pisov. Tako so namreč skleni- li na tokratnem srečanju, na katerem so organizatorji ude- ležencem pokazali tudi staro mestno jedro Konjic, Mestno galerijo Riemer, graščino Po podatkih Inštituta za raziskovanje medijev Me- diana število lokalnih časo- pisov po skokovitem porastu leta 90 še vedno rahlo naraš- ča. Vedno več jih je v zaseb- ni lasti, upada pa število ti- stih, ki jih izdajajo krajevne skupnosti oziroma občine. Povprečna naklada lokalne- ga časopisa je 3500 izvodov. Največ lokalnih časopisov (letos je takšnih, ki zares iz- hajajo, 61) izhaja mesečno, pet časopisov je tednikov. Med njimi je tudi tednik No- vice, ki ima po podatkih Me- diane med prebivalci občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica kar 78 odstotkov rednih bralcev. Trebnik in novo konjiško golf igrišče Zlati grič. Naslednje le- to se bodo predstavniki lokal- nih časopisov dobili na Pri- morskem v organizaciji časo- pisa Primorski utrip. i VM. Zbrani novinarji, uredniki in lastniki lokalnih časopisov so pozorno prisluhnili zanimivim temam. Slatina spreminia podobo Pokopališče, tržnica, prireditveni prostor in trgovine Med velikimi naložbami, ki jih pripravljajo v občini Rogaška Slatina so širitev mestnega pokopališča, ure- ditev mestne tržnice in nov prireditveni prostor, v Tržiš- ču pa bo nastal nov veliki poslovni center. Na mestnem pokopališču, kjer zmanjkuje prostora, bodo problem rešili s širitvijo tako, da bo sedanja cesta Rogaška Slatina-Brestovec postala glav- na pokopališka pešpot. Zato bodo morali zgraditi obvozno Cesto ter dodatna parkirišča, ^a novem zemljišču, ki je v lasti Kmetijske zadruge Šmarje bi v prvi fazi uredili 112 grobnih polj (zadostovala bi za deset- letno obdobje) ter v drugi fazi '76 grobnih polj (za naslednjih 17 let). Postopek sprejemanja Ureditvenega načrta želijo za- l^ljučiti jeseni. Občinski svetniki 50 se na zadnji seji odločili za lavno razgrnitev njegovega os- nutka. Vse večje so tudi potrebe Po slatinski mestni tržnici, ki io morajo urediti na dveh lo- l^acijah. Prva, z manjšim ob- iektom v dveh nadstropjih, bi '^ila pri glasbeni šoli ter druga sedanjem parkirišču za av- tobusno postajo, pri čemer bi l^oskrbeli za nadomestna par- l^irišča. , Prav tako se občina resno 'oteva ureditve novega parkov- '^o-prireditvenega prostora pri hotelu Sonce, kjer bi se lahko zadrževalo nad 3 tisoč obisko- valcev. Tam bi postavili objekt po zgledu domačih starinskih glasbenih paviljonov, poskrbeli za novo regulacijo Negonjščice in sprehajalne poti. Obstoječi prireditveni prostor pri Kultur- nem domu je namreč v lasti zdravilišča. Načrte v zvezi z mestno tržnico in parkovno- prireditvenim prostorom so svetnikom predstavili na zadnji seji občinskega sveta. Podobo spreminja tudi Tr- žišče. Tam bodo Slatinčani pridobili še en veliki trgov- sko-poslovni center (z več kot tisoč kvadratnimi metri površin), ki ga želi zgraditi podjetje Jagros. Po jesen- skem sklepu o javni razgrni- tvi osnutka odloka o spre- membah in dopolnitvah zazi- dalnega načrta ter javni raz- pravi so svetniki odlok pred kratkim sprejeli. ............BJ Parlament, poln žensk Slovenija je z 8 odstotki žensk v državnem zboru in le slabo osmino občinskih ozi- roma mestnih svetnic na sa- mem repu evropske lestvice po zastopanosti žensk v politi- ki na državni in lokalni ravni. Z razpravo na to temo so minuli teden dvorano držav- nega zbora - za razliko od vsakdana - skoraj v celoti za- sedle ženske. Urad Vlade RS za žensko politiko je namreč pripravil srečanje občinskih in mestnih svetnic s poslan- kami državnega zbora, zbra- nim pa je spregovoril tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Ženske so v razpravi odpirale številna vprašanja, za razliko od ak- tualnega vsakdana v držav- nem zboru pa so zanemarile različne afere in se posvetile nerešenim problemom, veza- nim na vsakdanje življenje in stiske ljudi. Problematika otrok s posebnimi potrebami, vprašanja iz šolstva in zdravs- tva so bile teme, ki so sicer potisnjene ob rob, če pa se o njih v parlamentu že govori, jih običajno sproži ena od sedmih poslank. Ženske, so poudarile, so se sposobne vključevati v vse razprave, a tudi raziskava o delu šved- skega in norveškega parla- menta, kjer imajo ženske re- lativno visok delež zastopa- nosti kažejo, da o drugačnem vrstnem redu razprav in raz- ličnem postavljanju prioritet s strani žensk in moških. Na srečanju so svetnice opozorile, da bi aktualno spre- minjanje volilne zakonodaje moralo upoštevati tudi meha- nizme za doseganje večje za- stopanosti žensk v parlamen- tu. Komisija za politiko enakih možnosti je na pobudo vlad- nega urada za žensko politiko v parlamentarno proceduro ponovno vložila predlog, da poslanci podprejo obvezno razlago 19. člena Zakona o po- litičnih strankah, ki bo ab- straktno zavzemanje za ena- ke možnosti v statutih strank nadomestil s konkretnim do- ločilom o natančno definira- nem načinu zagotavljanja ena- kih možnosti. A ta predlog morajo podpreti poslanci, med katerimi pa je v 90-član- skem sestavu državnega zbo- ra le 7 žensk. I. STAMEJČIČ PO SVETU Srbi sprejeli mirovni načrt Mirovna misija ruskega in evropskega mirovnega posrednika Černomirdina in Ahtisaarija, ki je na tre- nutke že visela v zraku, se je naposled le končala uspe- šno. Ob njunem zadnjem obisku Beograda sta na- mreč tako Miloševič kot tu- di srbski parlament sprejela predlog mirovnega načrta za Kosovo, ki sta ga prinesla posrednika. Načrt med drugim predvi- deva popoln umik srbskih sil s Kosova in prihod medna- rodnih enot pod poveljstvom Združenih narodov. Zveza Nato bo letalske napade usta- vila, ko se bo zavezništvo pre- pričalo, da se Srbi resnično umikajo s Kosova. Časa za to pa imajo največ en teden, pri tem pa bodo morali spoštova- ti natančno določen urnik umika. Poleg tega morajo Na- tu predati vse podatke o mi- nah, ki so jih postavili na Ko- sovu. Dokler v Bruslju ne bo- do prepričani v zagotovila Sr- bov, bodo tolkli predvsem vo- jaške cilje na Kosovu. So pa posvarili tudi pripadnike OVK, naj medtem ko se bodo Srbi umikali, tega ne poskušajo iz- koristiti za zasedanje novega ozemlja ter naj se torej držijo nekakšnega premirja. Vendar pa je začetni optimizem ob sprejetju mirovnega sporazu- ma uplahnil, ko jugoslovanski predstavniki na pogovorih s predstavniki Nata v Kumano- vu niso sprejeli pogojev, ki jih je postavilo zavezništvo. Še več, sami so predlagali, da se jugoslovanska vojska s Koso- va ne bi umaknila v celoti, temveč postopoma. Poleg te- ga niso dali nobenih jamstev za varno vrnitev beguncev. Beograd pred umikom tudi zahteva sprejem resolucije Varnostnega sveta oz. da bo- do imele mednarodne sile v pokrajini mandat Združenih narodov. Po srbskem predlo- gu naj bi tako del srbsldh sil s Kosova odšel še pred priho- dom mednarodnih mirovnih sil (sestavljalo naj bi jih okrog 50 tisoč mož), druga polovica pa šele po njihovem prihodu. To pa za Nato ni sprejemljivo. Evropska pišcancja afera Evropo, predvsem pa Bel- gijo, je pretresla t.i, piščanč- ja afera. Preiskava je na- mreč pokazala, da je belgij- ska tovarna krmil Verkest nekaj sto domačim in tujim farmam prodajala okuženo moko. Posledica: v piščanč- jem mesu in jajcih so odkri- li visoko vsebnost dioksina, ki povzroča raka. Policija je zato aretirala lastnika podjetja Verkest in njegovega sina. Afera pa je dobila tudi politični epilog. Zaradi nje sta odstopila bel- gijska ministra za zdravstvo in kmetijstvo. Na sedežu EU pa so se odločili, da petnaj- sterica z evropskih trgov umakne in uniči vso perutni- no in piščančje proizvode, za katere sumi, da so bili letos proizvedeni pri proizvajalcih. ki so uporabljali okuženo moko. V Slovenijo v tem letu nismo uvažali belgijskega piščančjega mesa, zato ni razloga za preplah. Pa tudi veterinarji vso uvoženo me- so zelo natančno pregledajo. Dioksin pride v človekovo te- lo predvsem z mesom in mlečnimi izdelki. Je kancero- gen in lahko povzroči težave pri reprodukciji in razvoju, poleg tega pa škoduje imun- skemu sistemu. Lahko ga primerjamo z nevarnostjo DDT v 60. letih. 10 let po Tienanmenu četrtega junija je minilo natanko deset let od pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Več kot sto staršev žrtev je pred kratkim vložilo tožbe proti tedanjim obla- stem. Vendar pa imajo majhne možnosti za uspeh. Kitajska se je namreč v de- setih letih zelo malo zdemo- kratizirala. Zapiranje disiden- tov je še vedno vsakodnevno početje oblasti, odgovorni za pokol na Tienanmenu pa za- sedajo najvišje položaje v dr- žavi. Tako je npr: tedanji pre- mier Li Peng, ki je nad študen- te poslal tanke in je tako kriv za smrt več sto, če ne celo tisoč ljudi, danes predsednik parlamenta, kar je drugi naj- višji položaj v hiearhiji komu- nistične partije. Nekateri or- ganizatorji protesta pred de- setimi leti so še vedno zaprti, nekateri v hišnem priporu, redkim je uspelo prebegniti v kako drugo državo. Komuni- stična partija je še močnejša kot pred desetimi leti, opozi- cija šibkejša, država pa ostaja na prvem mestu med kršilka- mi človekovih pravic. Mandelo bo nasledil Mbeki V Južnoafriški republiki so bile druge volitve po uki- nitvi apartheida, ki je državo pestil skoraj 50 let. Največ glasov je dobil Afriški narod- ni kongres, ki ga je vrsto let vodil karizmatični črnski voditelj in predsednik v od- hajanju Nelson Mandela. Mandela je zaslovel že med dolgoletnim prestaja- njem zaporne kazni, »voj- skujoč« se za spravo med rasama in za boljše življenje revnih črncev. Na položaju šefa države ga bo 14. junija zamenjal Thabo Mbeki, ki od decembra 97 vodi vladajoči kongres. 56-letni ekonomist Mbeki je že napovedal, da bo njegova vlada močnejša, bolj centralizirana in učinkovitej- ša. Poleg tega pa naj bi bolj kot prejšnja znala uresničiti pričakovanja, večinskega črn- skega prebivalstva. Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv k2a.-l6.iviii}1999 □ TEMA TEDNA Draga devetletka V Celju za naložbe v šolski prostor preko ],1 milijarde tolarjev - V lil. in IV. OŠ ter OŠ Hudinja še dvoizmenski pouk, ki se v primeru, da ne dobijo prizidka, cez dve leti obeta tudi šolarjem na Polulah Trditev, da sodi Mestna občina Celje po prostorskih pogo- jih in opremljenosti šol za prehod na devetletno osnovnošol- sko izobraževanje prav na rep v državi, ne bo pretirana, če vemo, da bo v naslednjih letih, do šolskega leta 2003/2004, ko naj bi v vseh šolah zaživela devetletka, v šolski prostor potrebno vložiti preko 1,1 milijarde tolarjev. Samo dve osnovni šoli v občini sta takšni, da ne potrebujeta prizidka oziroma dodatnega prostora v vrtcu ali poslovnem lokalu v neposredni soseščini za všolanje šestletnikov, kar v treh šolah pa je pouk zaradi preskromno odmerjenega prostora za učilnice oziroma prevelikega števila otrok še vedno dvoizmenski. Menjaje, dopoldne in popoldne, hodi v Celju v šolo 313 učencev v 14 oddelkih. In če na Polulah ne dobijo potrebnega prizidka, bodo čez dve leti dvoizmenski pouk uvedli tudi v OŠ Frana Kranjca. Slika o prostorskih pogojih v celjskih osnovnih šolah, s katero so se seznanili tudi na zadnjem zasedanju mestnega sveta, je vse prej kot rožnata. Občine, kjer je prav rožnata pa so tako redke, da tudi odlo- čitev poslancev, ki naj bi pre- hod na devetletko podaljšali za eno leto in ga postavili v šolsko leto 2003/2004, ne bi smela biti vprašljiva. A tudi to leto podaljška lokalnim skup- nostim ne prinaša posebnega olajšanja, saj bodo naložbe v šolski prostor zahtevne. Drža- va, ki je sprejela zakon o ob- veznem prehodu na devetlet- no osnovnošolsko izobraževa- nje, bo na svoja pleča prevzela del finančnih bremen, a koli- ko denarja bo katera od občin dobila, je trenutno težko pre- računavati, saj ministrstvo za šolstvo in šport namenja za sofinanciranje izgradnje us- treznega šolskega prostora od 10 do 70 odstotkov vrednosti naložb, odvisno od občine in njene finančne moči. Šolarjev je vse manj v šolskem letu 1988/89 je bilo v Celju 5.643 osnovno- šolcev v 225 oddelkih, v letoš- njem šolskem letu jih je 4.323 v 214 oddelkih. V te podatke je zajeta tudi OŠ Glazija, ki kot šola s prila- gojenim programom izobra- žuje otroke iz celjske regije in tudi širše. Število šolarjev se kljub dejstvu, da je vse manj novorojenih otrok, v zadnjih desetih letih ni bistveno spre- menilo (iz 184 učencev v 19 oddelkih v šolskem letu 1988/ 89 na 172 v 24 oddelkih v letošnjem šolskem letu), a po- večujejo se potrebe po prosto- ru v šolskem internatu, kjer je prostora za 65 otrok. Z dogra- ditvijo internata, naložbo oce- njujejo na blizu 70 milijonov tolarjev, bi zagotovili prostor še za 40 otrok. V zadnjem desetletju so po- samezne šole zaradi upadanja rojstev in na ta račun tudi pridobitvijo dodatnih prosto- rov v sosednjih vrtcih, preure- ditvijo obstoječih šolskih zgradb ter dograditvijo šole na Ljubečni, ki je letos sprejela 255 učencev v 15 oddelkih, nekoliko lažje zadihale. K te- mu je precej pripomogel tudi dogovor o sodelovanju države pri odpravljanju prostorske stiske v celjskih šolah, ki ga je leta 1994 v Celju podpisal mi- nister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Po tem letu so na enoizmenski pouk prešli v I. in II. OŠ ter na OŠ Frana Kranjca in Lava. V treh šolah, v III. in IV. OŠ ter OŠ Hudinja, 313 učencev v 14 oddelkih še vedno pouk obiskuje menjaje. V šolskem letu 2003/2004, ko bo devetletka uvedena v vse šole, bo v Celju glede na de- mografske podatke v devetih šolah všolanih 3.906 otrok v 181 razredih. Za nemoten pouk po normativih in stan- dardih, ki jih za devetletko predpisuje zakonodaja, pa bo v naslednjih štirih letih treba veliko postoriti. Za pridobitev državnega denarja za sofinan- ciranje se bodo Celjani, kot je povedal načelnik oddelka za družbene dejavnosti Željko Cigler, potegovali preko po- letja, do sredine septembra pa bodo kandidirali z vsemi po- trebnimi projekti. Res sosednjivrtci? Ko so mestni svetniki obrav- navali zagotavljanje ustrezne- ga šolskega prostora v mestni občini za prehod na devetlet- ko, je predsednik matičnega odbora za družbene dejavno- sti dr. Radko Komadina pou- daril, da osnovnošolske prob- lematike v Celju ne smejo re- ševati na račun vrtcev in kako- vostnega dela s predšolskimi otroki. Ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve Betka Vrbovšek, ki povezuje delo odbora vseh treh celjskih vrtcev, je svetni- ke opozorila, da je bil letos marca sprejet tudi državni ku- rikulum za vrtce, ki vrtcem spreminja prostorske pogoje in zmanjšuje število otrok na oddelek, na otroka določa več prostora, predpisuje prostor za športno vadbo in podobno. Reševanja šolske prostorske utesnjenosti na račun vrtcev se je zato treba lotiti dogovorno in z mislijo na prihodnost, nikakor pa ne v tistih prime- rih, ko gre za vrtce, ki so polni otrok in jih starši potrebujejo. Šolski šivi pokajo Največ celjskih osnovnih šol bo svojo prostorsko prob- lematiko reševalo z vključeva- njem vsaj dela prostorov so- sednjih vrtcev v šolsko življe- nje. Takšna je tudi II. OŠ Ce- lje, ki sodi v dobro desetino tistih slovenskih osnovnih šol, kjer bodo z devetletko začeli že septembra. V četrt stoletja stari šoli, eni mlajših v Celju, so se že pred leti povezali s sosednjo enoto Luna Vrtca Anice Černejeve, kjer imajo pouk prvošolčki. Potrebujejo pa dodatne prostore za telo- vadnico, kar naj bi reševali z novogradnjo, za dodatnih 200 kvadratnih metrov površin za športno vzgojo pa bo po pre- dračunu potrebnih preko 40 milijonov tolarjev. V I. OŠ Celje so prehod iz dvoizmenskega na enoizmen- ski pouk pred tremi leti rešili s pripojitvijo prostorov CID, za prehod na devetletko, ki jo nameravajo uvesti v šolskem letu 2002/2003, pa bodo mo- rali adaptirati obstoječe šol- ske prostore, kar bo veljalo nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev, ter dograditi 600 kva- dratnih metrov veliko telo- vadnico, kar pa pomeni še dobrih 114 milijonov tolarjev. V pred skoraj stoletjem zgrajeni III. OŠ Celje ima 91 učencev v štirih oddelkih še vedno dvoizmenski pouk. Šo- la je lokacijsko zelo utesnjena in novogradnja ob njej prak- tično ni mogoča, zato v šoli in občini vidijo rešitev prostor- ske stiske le s pridobitvijo do- datnih prostorov v soseščini. Za prehod na devetletko, ki jo načrtujejo v šolskem letu 2003/2004, bo treba adapti- rati približno 100 kvadratnih metrov obstoječega šolskega prostora (11 milijonov tolar- jev) ter pridobiti dodatne pro- store. Razmišljajo o ureditvi nekdanjih poslovnih prosto- rov Finomehanike, ki jih od šolske zgradbe loči le cesta, ali vrtčevskih prostorov enote Center Tončke Čečeve v Aš- kerčevi ulici, ki pa je lokacij- sko precej oddaljena. Z uredi- tvijo poslovnih prostorov bi za slabih 26 milijonov tolar- jev pridobili dobrih 230 kva- dratnih metrov, z vselitvijo v vrtčevski prostor pa 340 kva- dratnih metrov za slabih 38 milijonov tolarjev. Šola bi nujno potrebovala dodatne prostore za športno vzgojo, vendar zaradi lo.kacijske utes- njenosti na novo telovadnico - tudi v primeru, da bi bil denar na voljo - ni misliti. Dvoizmenski {30uk imajo še vedno tudi v IV. OŠ Celje, kjer dopoldne in popoldne obisku- je pouk 126 učencev v 6 od- delkih. Prehod na devetletko načrtujejo v šolskem letu 2003/2004, pogoje zanjo pa bodo izpolnili z adaptacijo skoraj 1.100 kvadratnih me- trov obstoječega šolskega pro- stora (blizu 122 milijonov to- larjev) ter novogradnjo telo- vadnice, dveh učilnic, sanita- rij ter garderob s komunikaci- jami v skupni izmeri 906 kva- dratnih metrov (173 milijo- nov tolarjev). V OŠ Frana Kranjca na Po- lulah je pouk trenutno v 14 oddelkih enoizmenski, ven- dar šoli čez dve leti, ko prido- bi dodaten oddelek učencev, grozi prehod na dvoizmen- skost, če ne bodo dogradili potrebnega prizidka. Devet- letko načrtujejo v šolskem le- tu 2003/2004, potrebne šol- ske prostore pa bi pridobili z nadzidavo štirih učilnic na zdajšnji šolski ravni strehi ter dograditvijo telovadnice. Skupna naložba je ocenjena na preko 177 milijonov tolar- jev. Dvoizmenski pouk ima še vedno tudi 96 učencev v 4 oddelkih v OŠ Hudinja, kjer so prostorsko nekoliko lažje zadihali z izgradnjo popolne osnovne šole na Ljubečni. Za enoizmenskost in prehod na devetletko, ki jo načrtujejo v šolskem letu 2003/2004, morajo prenoviti 506 kva- dratnih metrov obstoječih šolskih prostorov (56 milijo- nov tolarjev) in zgraditi no- vo telovadnico, 3 učilnice, 2 kabineta, sanitarije ter gar- derobe s komunikacijami v skupni izmeri 1.157 kvadrat- nih metrov (206 milijonov tolarjev). V OŠ Lava načrtujejo pre- hod na devetletko v šolskem letu 2003/2004, ko bo v šoli 20 oddelkov učencev. Prehod- no obdobje, ko bo število od- j delkov večje, kot jih lahko sprejme šola, bodo reševali s' pomočjo prostorov v enoti is-' krica Vrtca Zarja. Večjih na- ložb torej ne potrebujejo, m nekaj denarja za razna popra-, vila in adaptacije pa vendarle' računajo. Podobno je tudi v OŠ Frana Roša, kjer načrtuje- jo uvedbo devetletke v šol- j skem letu 2001/2002, v pre- hodnem obdobju pa si bodo^ podobno kot na Lavi pomagali z enoto Živ-Žav Vrtca Zarja. V novozgrajeni OŠ Ljubečna, ki je prve učence sprejela v letoš- njem šolskem letu, bodo de- vetletko uvedli v šolskem letu, 2000/2001, za dograditev te-^ lovadnice pa potrebujejo Še 85 milijonov tolarjev. Kdaj celovita rešitev za glasbeno šolo? Predsednik matičnega od- bora za družbene dejavnosti dr. Radko Komadina je mest- ne svetnike opozarjal, da bo treba v mestu prostorsko problematiko Glasbene šole Celje enkrat celovito rešiti, razmišljal je tudi o novograd- nji, a zaenkrat je izvedljiva le adaptacija podstrešja, kjer bi pridobili 200 kvadratnih me- trov dodatnega prostora. Glas- beno šolo Celje v tem šolskem letu obiskuje 600 učencev v 31 oddelkih, ob njih pa še 55 dijakov na srednji stopnji. J ^^s«« IVANA STAMEJČia Naložbe v šolski prostor Brez naložb, adaptacij ob- stoječih šolskih prostorov ali gradenj prizidkov, ne bo šlo tudi v ostalih občinah. A nekaj svetlih izjem je ven- darle tudi na Celjskem. V vojniški občini je v OŠ Vojnik prostorska stiska veli- ka. Medtem, ko je predmetni pouk v novi šoli, je večina učencev razredne stopnje še vedno v stari, spodnji šoli. Kot je povedala ravnateljica Maj- da Roje, si želijo slednjo iz- prazniti, to pa bo mogoče šele po gradnji prizidka, za katere- ga so načrti že izdelani. Gradi- ti naj bi ga začeli leta 2000, zgrajen pa naj bi bil v dobrem letu dni, s čemer bi bili tudi v Vojniku omogočeni prostor- ski pogoji za devetletko in odpravljen dvoizmenski pouk. Da bi rešili prostorsko stisko v šoli, so v kletnih pro- storih spodnje šole uredili do- datno učilnico, za normalen potek pouka pa bi na tej šoli potrebovali vsaj še 10 učilnic s kabineti in novo telovadnico. V štorski občini so z zagotav- ljanjem ustreznega šolskega prostora začeli že pred leti, po- družnična šola na Svetini je urejena in pripravljena na uved- bo devetletke, podobno bo tudi z matično OŠ Štore, kjer bo do septembra zgrajen prizidek, popolnoma prenovili pa bodo tudi obstoječe šolske prostore. Prenove preko 130 let stare po- družnične šole na Kompolah se bodo lotili takoj v začetku leta 2000, po oceni ravnatelja OŠ Štore ^hada Novaka pa se bo- do naložbe v šolski prostor v občini ustavile na številki 240 milijonov tolarjev. NMS, IS Žalec: slaba milijarda in pol V Občini Žalec so leta 1997 pristopili k projektu devet- letne osnovne šole in lani že izdelali idejne projekte po- trebnih investicij, razen za OŠ Griže, kjer idejni projekt še pripravljajo. Že lani so tudi pričeli z nekaterimi naložbami; do- gradili so telovadnico pri OŠ Šempeter, kjer bodo septem- bra uvedli devetletko. V le- tošnjem proračunu so za do- končanje telovadnice v Šem- petru zagotovili 140 milijo- nov, prihodnje leto pa bodo za šolo potrebovali še 15 mi- lijonov tolarjev. Za izgradnjo knjižnice v OŠ Žalec so na- menili 25 milijonov, v letu 2002 pa naj bi tej šoli name- nili še 50 milijonov tolarjev. V izgradnjo telovadnice pri OŠ Petrovče in adaptacijo šol- skih prostorov bodo letos vlo- žili 50 milijonov, glavni zalo- gaj v višini 155 milijonov to- larjev pa žalski proračun ča- ka prihodnje leto. Za podruž- nično OŠ Gotovlje in žalski vrtec naj bi v letošnjem reba- lansu proračuna zagotovili po 5 milijonov tolarjev. Prav toliko so namenili Glasbeni šoli Žalec, 7 milijonov tolar- jev pa podružnični OŠ Galici- ja-Velika Pirešica. Tej šoli bo- do v prihodnjem letu name- nili 80 milijonov, glavnino, 170 milijonov tolarjev, pa v letu 2001. Glasbeni šoli Žalec bodo v okviru 55-odstotnega deleža prihodnje leto namenili 50 milijonov tolarjev, še leto ka- sneje pa 75 milijonov tolarjev. V vrtec naj bi v letu 2000 vložili 90, leto kasneje pa 60 milijonov tolarjev. V POŠ Po- nikva bodo prihodnje leto za investicije namenili 5, leta 2001 pa 50 milijonov tolarjev. V OŠ Griže naj bi v prihodnjih treh letih vložili 260 milijo- nov, glavnino, 150 milijonov tolarjev, v letu 2002. To leto naj bi bilo največ denarja, 50 milijonov tolarjev, namenje- nega za investicije v POŠ Libo- je, v letu 2003 pa prav tohko v POŠ Gotovlje. Da bi lahko v Žalcu v vseh matičnih in podružničnih šo- lah v šolskem letu 2002/2003 pristopili k izvajanju pouka v 9-letni osnovni šoli, bodo vlo- žili milijardo 405 milijonov tolarjev. Plan investicij so žal- ski svetniki že potrdili. $1.23.-».Mi 1999 TEMA TEDNA - DOGODKI 5 Šola odveč, šola premalo v Mestni občini Velenje se ^ razliko od drugih občin it) uvedbi devetletke ne sre- ujejo s prostorsko stisko, einveč z odvečnim šolskim ifostorom. Število učencev u oddelkov v zadnjih osmih jtih namreč močno upada. Trenutno je v vseh velenj- Icih osnovnih šolah (šest ina- ičnih, sedem podružničnih in ola s prilagojenim progra- lom) 3.777 otrok, po projek- ijah pa naj bi se število učen- ev do uvedbe devetletke jTianjšalo kar za tretjino. V olskem letu 2003/2004 naj ii bilo 2.438 otrok, leto ka- sneje še za skoraj 100 manj. Občina kot ustanoviteljica bo vztrajala pri gospodarni izrabi že obstoječega in normativom ustreznega šolskega prosto- la,« je poudaril Dušan Doli- 0ar, svetovalec za področje osnovnega šolstva v velenjski občinski upravi, in pristavil, ii so že oktobra lani predsta- vili tezo, da bi ukinili OŠ Gu- stava Šiliha. Kolektiv šole in starši ukinitvi šole nasprotuje- jo. V uradu za negospodarske javne službo bodo do jeseni pripravili predlog bodoče or- ganiziranosti osnovnega šols- tva in ga dali v razpravo mest- nemu svetu. Leta 2000 na eni od velenjskih osnovnih šol najverjetneje ne bodo več vpi- sovali novincev. Problematika v sosednjem Šoštanju je povsem drugač- na. Imajo dve neustrezni šol- ski stavbi. OŠ Bibe Roecka, njen najstarejši del je star 112 let, se ugreza zaradi rudarje- nja in propada zaradi starosti. Gradbeni hištitut ji je pripisal uporabno dovoljenje le še do leta 2001. V OŠ Karla Destov- nika Kajuha, ki ravno tako propada zaradi starosti, bi po- trebovali dodatne prostore za uvedbo devetletke, predvsem specializirane učilnice. Do konca junija bo znano, ali bo- do v občini gradili nadomest- no šolo za OŠ Bibe Roecka (pri tem računajo na večji vir denarja iz naslova rudarskih škod) in ustrezno preuredili OŠ Karla Destovnika Kajuha, druga možnost pa je gradnja dovolj velike šole, ki bi lahko sprejela vse otroke občine in bi ustrezala programu devet- letke. Naložba v gradnjo ene same šole, ki bi sprejela 670 otrok, bi znašala približno 700 milijonov tolarjev. Obči- na v teh dneh pričakuje stro- kovno mnenje ministrstva za šolstvo. V OŠ bratov Letonje, edini šoli v Šmartnu ob Paki, bo- do za uvedbo devetletke po- trebovali najmanj 2 novi ma- tični učilnici za prvošolce, učilnico za gospodinjstvo, ustrezno knjižnico in 3 učil- nice za delo v manjših skupi- nah. Potrebovali bi tudi večjo šolsko kuhinjo, predvsem pa prostornejšo telovadnico, saj otroci na razredni stopnji v treh urah športne vzgoje, ko- likor je imajo na teden, telo- vadijo 2 uri kar v učilnicah. V občini so si zamislili projekt nove večnamenske dvorane, tako da bi lahko obstoječo šolsko telovadnico izrabili za ureditev ustreznih prostorov, ki jih pogrešajo ob uvajanju devetletke. Zatakne se pri de- narju, saj bi naložba v grad- njo večnamenske dvorane znašala pribhžno 120 milijo- nov tolarjev, kar je več kot polovica letošnjega občin- skega proračuna. KL Pod Pohorfeiti (skoraj) pripravljeni v občini Slovenske Konjice upada število otrok in s tem število oddelkov v šolah, dograjen pa je bil tudi prizidek k OŠ Pod goro, kjer so na devetletko najbolje pripravljeni. Nekaj manjših, predvsem vzdrževalnih del, bo potrebnih v šolah Ob Dravinji in v Ločah. Tudi v Vitanju so vse prostorske probleme že rešili z izgradnjo prizidka, kar nekaj dela pa jih še čaka v Zrečah, kjer bodo v devetletko stopili že to jesen. Za preureditev skupnega večnamenskega prostora v vrtcu, kjer bodo 3 učilnice za prvi razred devetletke, ter opremo po minimalnih standardih, bo potrebno odšteti 13,5 milijona tolarjev. MBP Zavest o uporništvu v Velenju bo 25. junija, na dan državnosti, veliko vse- slovensko zborovanje, na katerem bodo počastili spo- min na boje za severno mejo v letih 1918-1919, narodno os- vobodilni boj med drugo sve- tovno vojno in boj za samo- stojno Slovenijo leta 1991. Prireditev, ki jo pripravljata Mestna občina Velenje in Zve- za združenj borcev NOB Slove- nije v sodelovanju s Slovensko vojsko, Združenjem sloven- skih častnikov, veteranskimi organizacijami vojne za samo- stojno Slovenijo, Zvezo dru- štev vojnih invalidov in drugi- mi organizacijami, bo vezana na vrsto jubilejnih obletnic, od 80-letnice bojev za severno mejo in bojev na Koroškem naprej. Vsaj teden dni pred osrednjim zborovanjem se bo- do pričele številne spremlje- valne prireditve, med njimi razstave, spominski zapisi o lokalnih zgodovinskih dogod- kih, predvajanja dokumentar- nih in umetniških filmov, po- hodi po poteh partizanskih enot in kurirjev. Na predvečer prireditve, ki naj bi prispevala k utrjevanju zavesti najširše slovenske javnosti o pomenu uporništva za ohranitev slo- venstva, bodo na območju Šta- jerske, Prekmurja in Koroške zagoreli kresovi. Glavni odbor ZZB NOB Slovenije bo pripra- vil tri brošure (Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo, Franc Rozman Stane, koman- dant slovenske partizanske vojske in Karel Destovnik Ka- juh), ki naj bi spodbudile inte- res ljudi za spoznavanje lastne zgodovine. K. L. Na Kozjanslcein še precej dela v šentjurski občini imajo največje prostorske potrebe v šoli na Ponikvi pri Grobel- nem (z 219 učenci v 12 oddel- kih), kjer je še vedno dvoiz- menski pouk. Zadnja leta število učencev ne upada, zato želijo zgraditi dodatne prostore, pri čemer menijo, da bo ponkovška na- ložba dražja od novogradnje iia Prevorju. V občini so pri- pravili vrstni red po katerem bo prišla Ponikva na vrsto zad- nja (v letih 2003 in 2004), saj morajo prej dokončati šolo Prevorje ter poskrbeti za manj- še naložbe v drugih šolah. v Gorici pri Slivnici bodo po izgradnji nove podružnič- ne šole Prevorje, potrebovali še telovadnico v podružnični Šoli Loka pri Žusmu. V cen- tralni šoli Gorica pri Slivnici manjkajo primerni prostor za šolsko knjižnico in računal- niška učilnica ter dve manjši učilnici za delo v skupinah, dograditi pa bi morali prostor za športno vzgojo. v Dramljah so se lani prija- vili za poskusno uvajanje de- vetletke, a jih za letošnji sep- tember niso izbrali. Prostor- ske pogoje imajo v glavnem dobre, za potrebe devetletke opremljajo letos tudi računal- niško učilnico. Manj zado- voljni so na Planini pri Sevni- ci, kjer bodo potrebovali predvsem 2 manjši učilnici za delo učencev po skupinah, v telovadnici pa garderobe in ustrezne sanitarije. V obeh šolah v Šentjurju načrtujejo uvedbo devetletke v šolskem letu 2000/2001. V OŠ Pranja Malgaja bosta zato potrebni širitev telovadnice ter knjižnice v multimedijski prostor ter prenova nekaterih učilnic v starem delu šole. V novi OŠ Hruševec sta potrebna dva manjša prostora, saj delu- je v šoli del domačega vrtca. O njegovi izselitvi še ni odloče- no. V primeru, če bo vrtec ostal, računajo na ureditev dveh manjših prostorov v pro- storih knjižnice ter selitev knjižnice na podstrešje. V šoli Bistrica ob Sotli bo devetletka zaživela že septem- bra. Prostore imajo, potrebu- jejo pa pohištveno in učno opremo. Za prihodnja leta so v občini naročili idejno zasno- vo adaptacije stare šole, S to naložbo bodo kandidirali na razpis šolskega ministrstva. Tudi v Rogatcu bo devetlet- ka zaživela že septembra. Pro- store imajo, potrebujejo pa še pohištveno in učno opremo, prilagoditi pa morajo tudi sa- nitarije. Prav tako so pred ce- lovito sanacijo podružnične šole Donačka Gora, ki bo po predračunu vredna 70 miliijo- nov tolarjev, z gradnjo pa bo- do začeli jeseni. Po končani sanaciji se želijo takoj lotiti širitve telovadnice v centralni šoli.^ V Šmarju pri Jelšah gostuje v prostorih centralne šole del domačega otroškega vrtca. Prostore bodo potrebovali za devetletko, zato bodo morali prihodnje leto začeti z grad- njo novega vrtca. V podruž- nični šoli Zibika bodo morali zaradi devetletke zgraditi pri- zidek z učilnico ter tudi telo- vadnico. Telovadnico name- ravajo graditi tudi v Šentvidu pri Grobelnem. V OŠ Podčetrtek imajo do- bre prostorske pogoje. V po- družnični šoli Pristava pri Mestinju potrebujejo za de- vetletko prizidek z dvema učilnicama ter telovadnico, ki bo končana še letos. Omenja- jo še potrebo po šolskem atlet- skem stadionu, saj imajo pro- jekte in zemljišče. V občini Rogaška Slatina že- lijo zgraditi za potrebe devet- letke telovadnico ter dodatno učilnico v podružnični šoli Kostrivnica. Z gradnjo name- ravajo začeti prihodnje leto. V občini Kozje je potrebno v šoli Kozje povečati tako pro- stor, ki je namenjen šolski knjižnici kot tudi telovadni- co. BJ Občina se bo preselila Občinska uprava v Podčetrtku se bo iz manjšega lesenega montažnega objekta, ki je v lasti turističnega društva, preselila v nove prostore. Gre za nov poslovni objekt poslovneža Srečka Hunskega, kjer je občina najela približno 120 kvadratnih metrov prostorov. Selitev bo prihodnji teden. (BJ) ■■ - , ^ - - •'m 1 Z OBČINSKIH SVETOV Spreminjanje najemnin CELJE - Svetniki so novopripravljen pravilnik o načinu oddaja- nja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin ocenili kot dobro osnovo za nadaljnjo razpravo, po preučitvi v torek danih pripomb pa ga bodo sprejemali na prihodnjem zaseda- nju. Določanje najemnin bo poslej preglednejše, poslovni prostori pa so glede višine najemnin razdeljeni tako po lokaciji kot po dejavnosti. V Celju naj bi bila najnižja redna najemnina za kvadratni meter 600 tolarjev, najvišja pa 2.000 tolarjev, predvidene pa so seveda tudi subvencije. (IS) Podprli gradnjo tenis dvorane SLOVENSKE KONJICE - Nad konjiško športno dvorano je predvidena gradnja športne dvorane s tenis igrišči. Doslej je zazidalni načrt »šolski kompleks«, ki se nanaša na omenjeno zemljiščem, predvideval odprta igrišča, a ker se je pojavil interesent za gradnjo dvorane, so konjiški svetniki pripravili odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta in ga v prvi obravnavi tudi že potrdili. (B.P.) Mostova bosta prenovljena SLOVENSKE KONJICE - Po katastrofalnih poplavah novem- bra lani je konjiška občina prijavila 320 milijonov tolarjev škode. Država je od tega priznala le dobro tretjino ali 130 milijonov, dala pa zaenkrat le 10 milijonov. Konjiški svetniki so se dogovorili, da bodo sanirali vsaj dva mostova v Podobu in na Prežigalu. Skupno naj bi za oba mostova potrebovali pribhžno 24 milijonov tolarjev. (B.P.) Komunalne in padavinske vode ZREČE - Svetniki so sprejeli v prvem branju odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda. Ta določa, kako bo z odvajanjem odpadnih voda pri individualnih uporabnikih in kako pri podjetjih, ponuja osnovo za obračun kanalščine, taks in stroškov upravljanja, itd. Odlok bo občinska uprava poslala v obravnavo vsem zreškim krajevnim skupnosti, političnim strankam in tudi večjim podjetjem. (V.M.) Ljubenci o stanovanjih LJUBNO - Čeprav se v občini ne soočajo s prehudo stanovanj- sko problematiko, so se svetniki na zadnji seji odločili, da bodo sprožih ustrezne postopke proti neplačnikom v socialnih stano- vanjih. Ob tem bodo objavili razpis za eno prosto stanovanje, svetniki pa so še odločili, da bodo odkupili kmetijsko zemljišče v izmeri 40 arov, ki ga je možno prekategorizirati v zazidalno zemljišče. Tako bi Ljubenci imeli možnost, da bi, če bodo takšne potrebe, v prihodnosti zgradili blok z večimi stanovanji. Župnišce vračajo cerkvi LJUBNO - Svetniki so se strinjali z vrnitvijo župnišča v Okonini, kjer so sicer stanovanja. Ker so Ljubenci že odkupili stanovanja nad tako imenovano Pošto v Radmirju, župnišča v Okonini ne morejo odkupiti, zato ga bodo vrnili cerkvi. Hkrati so ljubenski svetniki na zadnji seji Stanka Zagožna imenovali za podžupana Občine Ljubno. (US) Novogradnje in obnove V Zgornji Savinjski dolini gradijo šolo na Rečici, med- tem ko bodo v prizidku šole ^ Nazarjah z novim šolskim letom pouk že obiskovali tu- di učenci višjih razredov. Prostorske probleme so ure- dili tudi v ljubenski šoli, tiiedtem ko občina Gornji •^rad obnavlja podružnično M o v Bočni, ki jo bodo obiskovali učenci nižjih raz- redov. PO DRŽAVI Ribnikar namesto Brezigarjeve UUBUANA, 3. junija (Delo) - Barbara Brezigar je odstopila s položaja vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Na polo- žaj jo je leta 1996 imenoval prejšnji generalni javni toži- lec Anton Drobnič in s po- sebno odredbo ustanovil skupino za obravnavo zah- tevnih kaznivih dejanj, zla- sti tistih z elementi organi- ziranega kriminal. Že v pe- tek pa je generalna javna tožilka Zdenka Cerar na me- sto Brezigarjeve imenovala Antona Ribnikarja. Naloge koalicije MARIBOR, 5. junija (Večer) - V Spodnjem Du- pleku se je na uradnem in prijateljskem srečanju zbral vrh koalicije (predsedniki strank LDS, SLS in DeSUS, nekateri ministri, poslanci in drugi predstavniki). Uradnih sklepov niso spre- jemali, še naprej pa so pred- nostne naloge koalicije evropska integracija, pokoj- ninska reforma in proračun za leto 2000. SlovesnostRK PRILOZ.TE, 6. junija (Nedelo) - Na letališču se je zbralo več kot 5 tisoč krvo- dajalcev in članov Rdečega križa, ki so proslavili 55- letnico obnove slovenskega RK in dan krvodajalcev. NemMobitel KOPER, 6. junija (Nede- lo) - Že v petek zjutraj je razpadla mreža Mobitelove telefonije. Po mnenju pred- stavnikov Mobitela se je mreža sesula zaradi preo- bremenjenosti, napako pa so odpravih v soboto po- poldne. Spet uničena letina POMURJE, 7, junija (Dnevnik) - Ujma z debelo točo je spet zajela Prekmur- je, Prlekijo in Slovenske go- rice. Tudi tokrat so največjo škodo utrpeli kmetijski po- sevki, sadovnjaki in vino- gradi, škodo pa še ocenjuje- jo. Hrvati obtožujejo LJUBLJANA, 7. junija (Večer) - Hrvaški Večernji list v nedeljski izdaji pred- stavlja ekskluzivno zgod- bo, povezano z množičnim grobiščem na Teznem pri Mariboru, kjer je bilo takoj po vojni pobitih nekaj de- set tisoč vojnih ujetnikov, večinoma Hrvatov. Po na- vedbah avtorja želijo Slo- venci prikriti množičen zločin, čeprav še vedno ži- vijo visoki komunistični funkcionarji, ki so sezna- njeni z dogodki. Med imeni so omenjeni Viktor Drnov- šek (očeta sedanjega pre- miera so preimenovali v Ivana), Bojan Polak, Ivan Maček, Stane Dolanc, Ivan Dolničar, Mitja Ribičič... Večina vpletenih zanika na- vedbe in meni, da gre po- skus črnitve Slovenije. □ GOSPODARSTVO Čudni posli v šempetrskem Durifu Delavci stavkajo že od torka - Večkrat kršen zakon pri prodaji pred tremi meseci Nazadnje smo o šempetr- skem Hmezad Duriju pisali točno pred tremi meseci. Ta- krat je namreč Duri dobil novega lastnika, Silva Pikla iz Dramelj, delavci pa so že takrat menili, da stečajni po- stopek ni bil pravilno voden in da je treba počistiti še nekatere stvari iz preteklo- sti. Že takrat smo napovedovali, da lahko delavci ustavijo po- stopke, saj so ugotavljali, da bodo iz stečaja iztržili le malo svojih terjatev, da nekatera posojila nikoli niso prišla do Durija, da je novi lastnik v sorodu z bivšim direktorjem... Vsi ti očitki in agonija de- lavcev niso razrešeni niti tri mesece kasneje - še več, po- tem, ko je skoraj 30 delavcev delalo tri mesece in za to sa- mo aprila prejelo plačo, so se že prejšnji torek odločili za stavko. »Dokler ne dobimo plač,« zatrjujejo. Spremenilo se je le to, da ima Duri novega najemnika Branimirja Juri- šiča, v katerega pa delavci ne zaupajo. »Iz dneva v dan nam obljublja plačo, v tem tednu, ko stavkamo, celo od ure do ure,« so pripovedovali delav- ci, ki sicer vsak dan prihajajo v službo. Potem pa se ure vlečejo in ,vlečejo, in časa za pogovor, za obtožbe je več kot preveč. »Dolguje nam dve plači, mi pa se spet počutimo izigrane, kot da bi se ponav- ljala praksa iz preteklosti. Že osem let manipulirajo z nami in nas prodajajo iz firme v firmo, ostajamo pa brez re- gresa, z nižjimi plačami, brez potnih stroškov... Pa vendarle tako hudo, kot je sedaj, še ni bilo - delamo, pa za to ne dobimo plačila,« so zatrjevali delavci. Drugačnega mnenja je bil Branimir Jurišič, delodaja- lec in najemnik v Durijevih prostorih. Zatrjeval je, da je v podjetje vložil precej denarja, da ustvarijo premalo, omenil, da nimajo potrebnih dovo- ljenj, in tudi v četrtek zagoto- vil, da bo ukrenil vse potreb- no, da bodo delavci dobili plačo. Do petka. Pa seveda ni bilo nič. Vmes je gospod Juri- šič pripovedoval o ljudeh, ki so mu obljubljali pomoč pri zagonu proizvodnje, sedaj pa od teh obljub ni ne duha in ne sluha, še najbolj pa se je jezil na žalskega župana Lojzeta Posedela, ki da mu noče pri- sluhniti in se pogovoriti z njim. Hkrati je trdil, da delav- cem ni mar za nič drugega kot za plače, da ne razumejo njegovih problemov in ne ču- tijo pripadnosti podjetju. »To, da gospod Jurišič ni prišel v stik z mano, nikakor ne drži. Zagotovo bi ga spre- jel, če bi me poklical,« je po- vedal žalski župan v torek zjutraj, potem ko so mu prob- leme Durija predstavili delav- ci, predstavniki sindikata in bivši stečajni upravitelj. »Ob- čina je vpletena toliko, koli- kor ima tam kar precej neod- merjenih zemljišč, in zadeva je precej čudna, ker je lastnik kupil le pravno osebo, ne pa nepremičnin. Namesto da bi delavci delali in za to ne pre- jemali plačila, je bolje, da se problem Durija enkrat za vse- lej razčisti in uredi.« Župan Posedel je o firmi obvestil tu- di inšpektorja za delo, ki si je v torek ogledal proizvodnjo, in če stvari, izrečene v neu- radnih pogovorih držijo, bo inšpektor prepovedal nadalj- nje delo. Če ne inšpektor za delo, pravijo v ZSSS, bodo to mora- li storiti v drugih pristojnih inšpekcijskih službah, saj se je izkazalo, da so stvari okrog prodaje, stečaja in najema Durija, milo rečeno, čudne... Izkazalo se je, da je med pro- dajo podjetja prišlo do kršitve zakona, saj je bilo podjetje prodano v ožjem družinskem krogu, da se najemnina za prostore steka na firmo nek- danjega direktorja... Skratka, sindikat bo v imenu delavcev stečajni senat opozoril na ne- zakonite postopke, ki jih je očitno v šempetrskem Duriju kar precej. In zelo razumljivo je razburjenje predstavnikov sindikatov, ki skoraj ne more- jo verjeti vprašanju enega od inšpektorjev, če delavci stav- kajo v skladu z zakonom. Očitno so zakoni za to, da se jih eni držijo, drugi jih pa kršijo. URŠKA SELIŠNIK Staroste obrtne organiziranosti Območna obrtna zbornica Celje, ena najstarejših v Sloveniji, praznuje 30-letnico delovanja - Med 62 zbornicami na 4. mestu Območna obrtna zbornica Celje, ki je bila pred tremi de- setletji med soustanoviteljica- mi Obrtne zbornice Slovenije, bo svoj jubilej obeležila z več prireditvami. Osrednja slove- snost, na kateri bodo podelili tudi priznanja ob jubileju, bo jutri, v petek, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. C— Na osrednji slovesnosti bodo po besedah predsednika odbora za pripravo jubileja Mirana Gra- cerja posebno pozornost name- nili ustanovnim članom zborni- ce, praznične prireditve pa se bodo vrstile še do konca leta. Poseben pečat bodo dobile v času Mednarodnega obrtnega sejma, ko bodo ob splošni zbor- nični predstavitvi pripravili še odmevno frizersko prireditev, jeseni se bodo obrtniki iz Celja, Štor, Vojnika in Dobrne zbrali na pikniku, praznično leto pa za- ključili z novoletnim obrtnim plesom. Ob jubileju OOZ Celje je izšel tudi pregledni katalog, v katerem je predstavljena celjska obrtna tradicija vse od prejšnjih stoletij do konca 2. svetovne voj- ne, slikovna kronika zborničnih treh desetletij, dejavnost, organi- ziranost, delovanje sekcij in da- našnje zbornično vodstvo, sez- nam vseh zborničnih članov ter praznični pogledi na letošnji ju- bilej predsednika OZS Mihe Graha, celjskega, vojniškega, dobrnskega in štorskega župana Bojana Šrota, Bena Podergajsa, Martina Breda in Franca Jaz- beca ter vseh treh zborničnih predsednikov Alberta Leskoš- ka, Leopolda Drameta in Zvon- ka Juterška, ki OOZ Celje vodi od maja 1993. V celjskem Domu obrtni- kov, Cesta na Ostrožno 4, so začeli s prenovo podstrešja, kjer bodo uredili prostore za oba zbornična sklada. Z udarniškim delom, prosto- voljnimi prispevki in poveča- no članarino, so dom leta 1986 celjski obrtniki zgradili sami. V OOZ Celje je združenih 1.800 obrtnikov iz občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, od tega je približno 100 pravnih oseb, ki imajo v registraciji svojega pod- jetja tudi obrtno dejavnost. Obrtniki so glede na dejavnosti vključeni v 22 različnih sekcij, med katerimi so s 360 člani naj- številčnejši avtoprevozniki, za- poslujejo pa blizu 4.000 delav- cev. Zbornica zaposluje 3 stro- kovne sodelavke, vsi funkcio- narji pa svoje delo opravljajo brezplačno. Članom zagotavlja- jo enkrat tedensko brezplačne pravne nasvete, razmišljajo pa. da bi v kratkem vpeljali še sveto- vanje o novostih, ki jih prinaša Zakon o davku na dodano vred- nost. V okviru zbornice deluje sklad za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, stano- vanjski sklad delavcev obrti - celjska zbornica je ena redkih, ki ga je ohranila - pa skrbi za reše- vanje stanovanjske problemati- ke delavcev v obrti. V lasti ima Ustanovitelji in hkrati tudi člani prvega upravnega odbo- ra OOZ Celje so bili: Albert Leskošek, Pavle Božič, Leo- pold Drame, Anton Lovšin, Franc Hrastnik, Anton Planin- šek, Ivan Terglavčnik, Jana Re- bevšek, Vili Šumer, Edi Tajn- šek, Jože Šeško, Franc Podlun- šek. Drago Klukej, Franc Meš- ko, Maks Flis in Zvonko Juter- šek. Meie na čelu podjetnilcov Celjski podjetniki izvolili novo vodstvo svojega združenja - Poslovni rezultati bodo letos slabši Na predlog direktorja območne gos- podarske zbornice Celje mag. Franca Knafelca bo Združenje podjetnikov celjskega območja naslednja štiri leta vodil Stane Mele, lastnik podjetja Les iz Celja. Podpredsednika združenja sta Irena Grobelnik iz podjetja Gropik in Peter Privšek iz podjetja Primar. Poleg omenjenih treh so bili na nedav- nih volitvah, na katerih je sodelovalo ne- kaj več kot 11 odstotkov podjetnikov celj- skega območja, v 9-članski upravni odbor združenja izvoljeni še Jenko Antončič (Mojca Sora Celje), Damijan Klajnšek (Bi- mex Celje), Hugo Bosio (Bosio Štore), Vinko Artnak (Wihar Šentjur), Žarko Sa- mec (Dinocolor Vojnik) in Andrej Ban (Banex Slovenske Konjice). Stane Mele, ki je celjske podjetnike vodil že v drugi polovici preteklega mandata je poudaril, da sta moč in pomen malih podjetij iz leta v leto večja, saj predstavljajo kar 92 odstot- kov vseh podjetij, njihova rast pa je tako velika, da bi po ekonomskih kazalcih mar- sikdo bolj sodil v kategorijo srednje veli- kih podjetij. Celjsko združenje, ki je nasta- lo aprila leta 1995, je doslej svoje članstvo najbolj spodbujalo k pridobivanju evrop- skih standardov kakovosti, velik poudarek pa je dajalo tudi izobraževanju. V skupščini Združenja podjetnikov Slovenije bodo celjsko območje v na- slednjih štrih letih predstavljali Irena Grobelnik, Hugo Bosio, Vinko Artnak, Andrej Ban, Žarko Samec, Stane Mele in Damijan Klajnšek. Tako kot pred kratkim upravni odbor območne gospodarske zbornice je tudi upravni odbor združenja podjetnikov, ki se je prvič sestal prejšnji teden menil, da bo celjsko gospodarstvo letos težko po- novilo dokaj ugodne lanske poslovne re- zultate. Zaskrbljujoča nista le recesija na zahodnih trgih in balkanska kriza, am- pak tudi vse večja nelikvidnost podjetij in bank na Hrvaškem. Damjan Klajnšek je zato ponovno opozoril, da morajo biti podjetniki skrajno previdni pri poslova- nju s sosednjo državo, Peter Privšek pa je zaskrbljen, ker banke po eni strani trošijo likvidnostna sredstva za nakupe in prev- zeme, po drugi pa nudijo vse manj mož- nosti za kreditiranje, tudi svojih komiten- tov. Privšek se tudi boji, da banke ne bodo imele zadosti denarja za pokrivanje. likvidnostnih težav, ki jih, zlasti na po- dročju trgovine, pričakujejo ob uvedbi davka na dodano vrednost. mmmmmmmmmmmam janja intihaR, Odlično slovensko mleko v Gornji Radgoni so med 1. in 4. junijem v okviru 37. Kmetijsko živilskega sejma ocenjevali mleko in mlečne izdelke. Predsednik ocenjevalne komisije doc.dr. Bogdan Perko z oddelka za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete je dejal, da so slovensko mleko in mlečni izdelki na izjemno visoki kakovostni in tehnološki ravni. Kar 149 izdelkov od 198 ocenjenih vzorcev 17 proizvajalcev iz treh držav je bilo nagrajenih. Najbolje so se odrezale Ljubljanske mlekarne pred Mariborsko in Vindijo iz Hrvaške, medtem ko Mlekarna Celeia iz Arje vasi ni sodelovala. Glasbeni sejem v Ljubljani Družbi Celjski sejem in ljubljansko Gospodarsko razsta- višče sklicujeta jutri, v petek, novinarsko konferenco, na- kateri bosta v vinoteki Gospodarskega razstavišča predstavi- li prvi skupni sejemski projekt. Med 12. in 14. novembrom bo namreč v Ljubljani, naj Gospodarskem razstavišču, 6. Mednarodni glasbeni sejem, ki* ga je doslej v spomladanskem času v Celju pripravljala družbam Celjski sejem. Na jutrišnji novinarski konferenci pa bosta družbi predstavili skupni projekt prvega sejemskega nastopaj Celjskega sejma d.d. v Ljubljani. IS Stanovanjski sklad občine Celje obvešča občane, da bo v začetku junija 1999 priče! s sanacijo in prenovo poslovno stanovanjskega objekta na Glavnem trgu 17, zato bo prihajalo do občasnega motenja fDrometa in peš cone na Glavnem trgu in v Ozki ulici. Dela bodo predvidoma potekala do konca leta 1999. Prosimo za razumevanje. 40 stanovanj, prav minulo sredo pa so odkupil zemljišče v nepo- sredni soseščini letos zgrajenega 8-stanovanjskega bloka v Bu- kovžlaku, kjer bodo do prihod- njega leta zgradili še 8 stanovanj za družine delavcev v obrti. Ker na listi prosilcev za stanovanje trenutno ni nikogar, bodo jeseni objavili nov razpis. •; IVANA STAMEJČIČ Šf.a3..10.i«iii|l999 GOSPODARSTVO □ Besede tudi v sliici V Telekomu Slovenije se uspešno pripravljajo na poslovanje v konkurenčnem okolju »Glede na to, da bo konec leta 2000 Slovenija v celoti liberalizirala telekomunika- cijsko tržišče, se v Telekomu jlovenije oziroma vseh po- slovnih enotah pospešeno pripravljamo na poslovanje v konkurenčnem okolju. Te- ga smo se lotili zlasti s pre- novo izvajanja posameznih procesov, posodabljanjem informacijske podpore ter za lažje in preglednejše poslo- vanje tudi z ustanavljanjem tičerinskih firm, ki so v 100- odstotni lasti družbe,« je na novinarski konferenci mi- nulo sredo poudaril Jože Palčnik, direktor Telekomo- ve poslovne enote Celje. V Poslovni enoti Celje so zadnjo pregledno novinarsko konferenco pripravili konec lanskega februarja, ko so v omrežje vključili 80-tisočega telefonskega naročnika. V za- četku lanskega aprila se je Jav- no podjetje Telekom Sloveni- je registriralo kot delniška družba, prvo leto poslovanja pa je bilo več kot uspešno, saj so ustvarili- 64,9 milijarde to- larjev prihodkov in kar 7,1 milijarde čistega dobička. S poslovanjem v preteklem letu so zadovoljni tudi v PE Celje, saj so planirane rezulta- te poslovanja večinoma prese- gli, za naložbe pa so namenili 2 milijardi 142 milijonov to- larjev. V omrežje so vključili 8.000 novih naročnikov in se konec leta ustavili na številki 85.996 telefonskih priključ- kov. Medtem, ko je v Sloveniji v telefonske centrale, zgrajene Ena od pomembnejših no- vosti, ki jih v Telekomu po- nujajo svojim naročnikom, je priključitev v sistem Cen- trex. S to rešitvijo odpade potreba po vgradnji hišnih telefonskih central, saj to funkcijo prevzame javna centrala, s tem pa tudi stroš- ki vzdrževanja in posodab- ljanja. Centrex je na trgu približno 3 mesece, v Celju že imajo nekaj naročnikov, trenutno pa se pogovarjajo z okoli sto poslovnimi part- nerji, ki kažejo interes za nov sistem. Preko njega je mogoča tudi izvedba video- konferenc, ki jih v Telekomu . kot eno svojih storitev tudi ponujajo poslovnim partner- jem. v digitalni tehnologiji, vklju- čenih 82,6 odstotka naročni- kov, je delež na Celjskem za 4 odstotke večji, z izključitvijo analogne centrale v Velenju in enake v Celju pa bodo v začet- ku leta 2000 vsi telefonski naročniški priključki na Celj- skem vključeni v digitalne centrale. Rast vključevanja novih priključkov je na Celj- skem zadnje leto hitrejša od državnega povprečja, za letos predvidevajo vključitev 12.000 novih priključkov, za naložbe pa bodo namenili preko 1,8 milijarde tolarjev. Na Celjskem močno upada tudi delež dvojčnih telefon- skih priključkov, saj je bilo konec lanskega leta v telefon- ski promet vključenih le še dobrih 5 odstotkov dvojčkov, za prvo četrtletje leta 2000 pa načrtujejo izključitev zadnje- ga dvojčka iz omrežja. Še pred petimi leti je bilo na Celjskem več kot tretjino vseh priključ- kov dvojčnih, delež dvojčkov pa v prenekaterih predelih Slovenije še vedno dosega 30 odstotkov. Medtem, ko je bilo še leta 1996 na listi čakajočih za telefonski priključek 6.344 interesentov, se je ta številka konec lanskega leta spustila na 678,^onec maja pa je na telefonski priključek čakalo le še 280 ljudi. Lani je bilo v PE Celje v omrežje vključenih 1.540 os- novnih in 44 primarnih ISDN priključkov, približno 1.500 os- novnih in 16 primarnih ISDN priključkov pa naj bi v omrežje vključili tudi letos. V Telekomu dajejo poseben poudarek trže- nju dostopa do Internet omrež- ja, seveda preko SiOL. IVANA STAMEJČIČ Depozit za pet Nova Ljubljanska banka je 1. junija zvišala obrestne mere za dolgoročne depozite tako za pravne osebe kot za fizične. Realni del obrestne mere za sredstva, vezana od tri do pet let, znaša od 4,85 do 5 odstotkov. Med novimi storitvami je tudi depozit za pet. Omogoča vezavo denarja nad pet let in daje varčevalcem možnost prekinitve depozita kadarkoli po preteku enega leta. Dvig morajo napovedati mesec dni vnaprej in nato lahko razpolagajo z vsoto denarja, ki so jo vezali, vključno s privarče- vanim denarjem. Za prvo-varčevalno leto znaša obrestna mera od 2,85 do 3 odstotka, z daljšo dobo varčevanja pa se zvišuje. Predpisi peselc v oči A&C Marketing se ne boji za svojo mlekarno A«SiC Marketing iz Bra- slovč ima največ zaslug za to, da mlekarna v Bohinju ni propadla, tako kot so ji prerokovali še pred nekaj leti. Firmo, ki jo vodita Cvetka in Andrej Čulk, so ustanovili pred devetimi le- ti, ko je bil Andrej še direk- tor mlekarne Celeia v Arji vasi. Danes je v A&C Marketingu zaposlenih 19 ljudi, v sirarni oziroma mlekarni v Bohinju enajst, osemnajst je pogod- beno zaposlenih ljudi, pred- vsem voznikov tovornjakov. Gre za razmeroma majhen, a ekonomsko uspešen kolek- tiv, ki se ukvarja s predelavo mleka in izdelavo mlečnih izdelkov v Bohinju ter trgo- vino. Trgovske usluge nudijo predvsem manjšim mlekar- nam, ki nimajo svoje prodaj- ne mreže, sodelujejo tudi z večjimi mlekarnami in na slovenskem trgu zastopajo tuje firme, ki proizvajajo mlečne in globokozmrznje- ne izdelke. O poslovanju smo se pogovarjali s Cvetko Čulk. Bi lahko glede na to, da uvažate precej mlečnih iz- delkov, sklepali, da konku- rirate domačim proizvajal- cem, ki jih v Sloveniji ni malo, nekateri pa menijo, da jih je celo preveč za tako majhno tržišče? Nikakor ne. V Slovenijo uvažamo predvsem izdelke, kakršnih pri nas ne proizva- jamo, zlasti posebne vrste sirov. Potrošnikom omogo- čamo, da lahko tudi pri nas kupujejo izdelke, po katere so morali včasih v tujino. Torej ne gre za nikakršno konkurenco domačim mle- karnam. Domača kmetijska in pre- delovalna industrija je pri nas še vedno dobro zaščite- na s prelevmani. V kolik- šni meri vam, ki se ukvar- jate tudi z uvozom, to ško- duje. Prav je, da je osnovna kme- tijska proizvodnja zaščitena, da pa je zaščiteno nekaj, kar pri nas sploh ne obstaja, je neumnost. Vzroke za te in še druge nedorečenosti je treba iskati v vodenju naše kmetij- ske politike. V procesu pri- druževanja Evropski zvezi bo treba postaviti na pravo mesto mnogo stvari. Osnov- no pravilo je, da kmetijskih problemov ni mogoče reše- vati s prelevmani. Ti lahko pomenijo le začasno rešitev, ne more pa to biti splošno veljavni sistem. Samo sim- bolično zniževanje carinskih stopenj še ne pomeni celotne rešitve problematike. Ste tudi proizvajalec z lastno mlekarno oziroma sirarno v Bohinju. Bila je tik pred propadom, rešili ste jo s svojim kapitalom in znanjem. Kaj se z vstopom v Evropsko zvezo obeta to- vrstnim, razmeroma majh- nim obratom? Mlekarno in sirarno v Bo- hinju smo najprej vzeli v na- jem in jo kasneje odkupili. Prej je bil problem v tem, ker so v Bohinju imeli zasta- relo tehnologijo, niso pa imeli trga. Je pa mlekarna tako majhna, da lahko prak- tično proda vse in mi se tega dobro zavedamo. Mleko od- kupujemo v glavnem od do- mačih kmetov oziroma kme- tov s področja Triglavskega narodnega parka. Nesporno dejstvo je, da dobi danes Bo- hinj od mlekarne in sirarne več denarja kot od turizma. Trdim, da bo ta mlekarna preživela tudi, ko bomo vstopili v Evropsko zvezo in ko bo konec omejitev, o ka- terih sem že govorila. Je pa res, da bo treba še marsikaj storiti in v razvoj vložiti ogromno denarja. Dejavnost A&C Marke- tinga je kapitalsko gledano dokaj zahtevna. V devetih letih je bilo verjetno kar precej težav s pridobiva- njem denarja... Predvsem v prvi fazi razvo- ja smo si morali denar sposo- jati na sivem trgu. Sedaj problem financiranja ni več tako velik, saj dobimo v ban- kah, glede na dobro ime, ki ga imamo, vse potrebne ga- rancije in sredstva. Mnogi gospodarstveniki tarnajo, da jih država pri njihovem poslovanju mar- sikdaj bolj ovira kot pa spodbuja. Kakšne izkušnje imate s tem? Kar počez grajati ali hvaliti seveda nima smisla. Je pa res nerazumljivih kar nekaj stvari. V naši državi še vedno velja za uvoz- mleka in mleč- nih izdelkov star jugoslovan- ski pravilnik. Če hočemo uvoziti izdelek, ki je v sklar du s pravilniki EZ, moramo prositi za odmik od starega jugoslovanskega pravilnika. Tudi stroški za analize izdel- kov so včasih astronomski in marsikdaj je vse preveč pre- puščeno presoji inšpektor- jev. Mnogokrat imam obču- tek, da so pravila igre nareje- na za vse druge, le za državne organe ne. Sicer pa trdim, da so pravilniki in zahteve za prehrambeno blago iz tujine tako zahtevni, da o kakovosti uvoženega blaga ni treba dvomiti. Še nekaj zadev je, ki so drugačne kot v državah Evropske zveze, lahko pa bi jih čez noč in brez kakšnih posebnih razprav spremeni- li. Mislim na primer na pra- vilnik o roku trajanja za mlečne izdelke. V državah EZ jamči proizvajalec, da bo kakovost izdelka neoporeč- na do datuma, ki je odtisnjen na embalaži. Večina teh iz- delkov je kakovostna in neo- porečna še po tem datumu, vendar mora za to jamčiti prodajalec. Pri nas je treba popis izdelkov, ki jim mine- va rok trajanja, napraviti že pet dni pred iztekom. Zaradi čiste neumnosti je gospodar- ska škoda velika, krajši ko- nec pa potegnejo tudi potro- šniki. Mnogo nepomembnih predpisov si izmišljajo nes- posobni uradniki, ki očitno niso kos najpomembnejšim stvarem, zato toliko prepi- sov, ki so zgolj metanje pe- ska v oči. I----1 JANEZ VEDENIK Dosežek v objektni tehnologiji V podjetjih EMC in Mikropis iz Žalca so v sodelovanju s podjetjem IBM in domačimi znanstvenimi ustanovami prvi v Sloveniji in med prvimi v Evropi izdelali programsko rešitev v najnovejši računalniški tehnologiji na področju objektne tehnologije. Dobra stran te tehnologije je v izdelavi programskih rešitev, ki jih še posebej razvijajo v smeri razvoja elektronskega poslovanja. Prvo praktično predstavitev delovanja takšne programske rešitve si bosta v ponedeljek, 14. junija, ogledala direktor IBM programa San Francisco za Evropo, Srednji Vzhod in Afriko Julius Peter in direktor IBM Slovenija Janez Benčina. K.L. Plakete za najbolj urejena podjetja Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je podelila plakete in priznanja podjetjem, ki so lani izstopala v urejenosti. Med velikimi podjetji je komisija izbrala Elkroj Mozirje, Elektroniko Velenje, Gost Velenje, Gorenje in Premogovnik, med malimi pa podjetja Cigale Nazarje, Heri, TIP (orodjarna Pečovnik) in Pori Velenje. Pohvale med velikimi so prejeli v velenjskem Veplasu, Klasju, Eri, Banki Velenje, KLS Ljubno, Glin K&M, Smreki Gornji Grad in med malimi v nazarskem podjetju Banny. Zbornica je za republiško priznanje predlagala podjetji Elkroj Mozirje in Cigale Nazarje. Komisija, ki je ocenjevala 23 velikih in 14 malih podjetij ugotavlja, da se urejenost podjetij v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini izboljšuje, hkrati pa opozarja, da podjetje Vegrad kljub lanskemu priporočilu ne namenja dovolj Pozornosti ureditvi okolice v industrijskem območju Selo. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Št. 23.-10. M1999 8 KULTURA Rezultati miniatur Na republiški prireditvi Opus so konec maja sodelo- vali številni mladi plesalci sodobnega plesa z avtorski- mi koreografijami. Zaradi zapletov pri ocenjevanju so rezultati znani šele sedaj. V kategoriji A sta 2. mesto zasedli plesalki Gea Erjavec in Kaja Toplak iz Plesnega Foruma Celje, 3. mesto pa Katja Kitanovski, Nastja Šafa- rič in Taja Naraks, prav tako iz Plesnega Foruma . V kate- goriji B je 1. mesto pripadlo plesu Ane Štefanec Plesnega Foruma Celje, 3. mesto pa si delijo Urška Vučina, Katarina Jenšterle in Nika Jamnikar iz Glasbene šole Velenje ter Aj- da Habjan, Urška Hohnjec in Maja Horvat Studia za ples Celje. V kategoriji C si 1. mesto delita koreografiji Boštjana Antončiča iz Plesnega Foru- ma Celje in Tine Dobaj iz Plesne Izbe Maribor, 2. mesto je pripadlo koreografiji Barba- re Virant iz Plesnega studia Sava Žalec ter 3 mesto koreo- grafiji Sare Stropnik iz Plesne- ga studia N Velenje. Nagrado občinstva je preje- la koreografija Mojce Majcen iz Studia za ples Celje. (ŽB) Večer zelenega zlata Ob odprtju razstave l(olel(cije vrčlstrnjenih pretežno stanovanj- skih naseljilK oziroma v >str- njenih pretežno stanovanjskih delih naselja<. Gostinci so mnenja, da nedorečeni pravni pojmi iz druge alineje omogo- čajo upravnim -organom, da ravnajo samovoljno, posle- dično pa bi njihova uporaba omogočala tudi zlorabe. Vloga občine v postopek izdaje odločbe gostinca za obratovanje v po- daljšanem delovnem času se torej vključi tudi občinski or- gan, pristojen za gostinstvo. Občinski organ izdaja nuie- Jije, ki je za upravno enoto obvezujoče. Tako občina de- jansko oblikuje politiko odpi- ralnih časov na svojem ob- močju. Vsebina mnenja je ze- lo pomembna, saj se z njim dejansko odloči o pravici go- stinca, ali sme obratovati v podaljšanem delovnem času. Občutljivost problema je veli- ka, saj se tu prekrivajo poslov- ni interesi gostincev, ki se sklicujejo na vložke v dejav- nost in pričakovan profit, in interesi prebivalcev, ki se skli- cujejo na pravico do zdravega življenjskega okolja. To toliko bolj tam,, kjer gre za preplete- nost stanovanjskih, poslovnih in turističnih središč in je loče- vanje enega od drugega zelo težko. »Ministrstvo, pristojno za gostinstvo, navaja, da omeji- tve obratovalnega časa v posa- meznih storitvenih dejavno- stih (trgovina, gostinstvo) predstavljajo kompromis med podjetniškim interesom nosilcev dejavnosti in javnim interesom. Interes gostincev za neomejenim obratovalnim časom je praviloma v konflik- tu z interesi lokalnega prebi- valstva v stanovanjskih oko- ljih. Gostinci menijo, da pri- tožb stanovalcev, ki se nanaša- jo na vsakodnevno kaljenje nočnega miru v okolici gostin- skih obiitov, parkiranje vozil ua vrtovih in ;ssebnili zem- ljiščih, oviranje dostopov in podobno, ni mogoče učinko- vito rešiti zgolj po upravni poti ali s prijavami sodniku za prekrške. Iz teh razlogov mi- nistrstvo meni, da je omejitev obratovalnega Časa razmero- ma učinkovit način omejeva- nja navedenih ravnanj in nji- hovih posledic, seveda ob upoštevanju objektivnih kri- terijev,H komentirajo v celjski UE. ^ S pravilnikom je občin- skim organom dana neke vr- ste pravica odločanja po prostem preudarku. To pooblastilo se lahko zlorab- lja. Zato odločanje po pro- stem preudarku ne more biti postopek, ki ni z ničemer omejen, temveč postopek, ki izhaja iz določene situa- cije in ga vodi načelo smotr- nosti. Na podlagi določbe 68. člena Zakona o lokalni samoupravi morajo organi občine, kadar odločajo o upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posamezni- kov in organizacij, in izdaja mnenja glede obratovalnega časa gostinskih obratov je po svoji vsebini odločanje o pravici, odločati v uprav- nem postopku po določilih Zakona o splošnem uprav- nem postopku. Zato ministrstvo, pristoj- no za turizem in gostinstvo, meni, da bi morali občinski organi, pri sprejemanju svo- jih odločitev v zvezi s po- daljšanim obratovalnim ča- som, izhajati iz vnaprej ob- likovanih in sprejetih krite- rijev, ki bi zagotavljali pod- lago za objektivno in nepri- stransko odločanje. Občina Celje je dne 1.7.1997 na seji občinskega sveta sprejela Pravilnik o uporabi meril in pogojev za izdelavo mnenj občinskega oddelka pristoj- nega za gostinstvo za obra- tovanje gostinskih obratov v podaljšanem obratovalnem času. Ministrstvo pri reševanju pritožb zoper izdane odloč- be o podaljšanem obratoval- nem času ugotavlja: da gre za pritožbe zoper mnenja, ki jih izdajajo občinski organi, pristojni za gostinstvo; da so mnenja občinskih organov splošna, pavšalna; da bi le redka vzdržala preizkus oce- ne objektivnosti, zakonitosti in varovanja načela varstva pravic stranke in javnih kori- sti; da se mnenja večinoma navezujejo na mnenja kra- jevnih skupnosti, zbrane pri- jave o prekrških, poročila organov za notranje zadeve o preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in prekrš- kov. To je sicer eden od možnih načinov utemeljevanja, če- prav je lahko tudi ta sporen, saj se mnogokrat izkaže, da stranka v pritožbenem po- stopku, ki teče pred II. sto- penjskim organom, izpodbijal mnenje krajevne.skupnosti in predloži dokazila,, ki kažejo drugačna dej stv% Inšpektorji in policisti Uresničevanje določb Pra- vilnika o merilih za določitev obratovalnega Časa gostin- skih obratov nadzira pristoj- ni tržrii inšpekcijski organ in policija; Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju pa nadzirajo inšpek- torji, pristojni za varstvo okolja, in policija. Začiisno ali trajno prepoved opravljanja gostinske dejav- nosti omogoča Zakon o go- stinstvu, ki v 19. členu daje naslednjo možnost pristojne- mu občinskemu organu: »Če pristojni inšpekcijski or- gan ugotovi, da pravna ali fizična oseba ponavlja prekrš- ke iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko v soglasju z organom sanitarne ali urba- nistične ali druge pristojne inšpekcije in na predlog pri- stojnega organa lokalne skup- nosti začasno ali trajno prepo- ve opravljanje gostinske de- javnosti. Pritožba zoper odloč- bo ne zadrži njene izvršbe.« V informacijo navajamo, da je Občinski svet Mestne obči- ne Celje na svoji seji dne 1. 7. 1997 sprejel sklep, ki daje pristojnim organom možnost izdati predlog za začasno pre- poved opravljanja gostinske dejavnosti. Lokali na vrtovih Novost podzakonskega ak- ta Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se na- našajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o po- gojih glede minimalnih sto- ritev v posameznih vrstah go- stinskih lokalov, pri soboda- jalcih in na kmetijah pred- stavlja druga alineja 5. člena in 6. člen. Navedena člena zahtevata, da mora odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejav- nosti v gostinskem obratu vsebovati tudi izpolnjevanje pogojev za opravljanje go- stinske dejavnosti na zunanji površini gostinskega obrata, na gostinskem vrtu. Gostin- ski vrt mora biti funkcional- no povezan z gostinskim pbratom. ^^ »Stranka mora v ugotovi- tvenem postopku vlogi kot dokazila priložiti: dokazilo o razpolaganju z zunanjo po- vršino, na kateri se bo oprav- ljala gostinska dejavnost, t. j. ali zemljiškoknjižni izpi- sek (če je lastnik) ali najem- no pogodbo ali dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti (za uporabo javne površine); strokovno izdela- no skico gostinskega vrta z dimenzijami in vrisano opremo; odločbo o priglasi- tvi manjših gradbenih del ali gradbeno in uporabno dovo- ljenje, če gre za večje posege v prostor (npr: TPO Vrtnica, poslovni objekt Ul. mesta Grevenbroich 13, predhodni postopek vodi Oddelek za okolje in prostor UE); so- glasje vseh lastnikov lokalov k skici gostinskega vrta, npr. v atriju TPO Vrtnica...« za- ključujejo odgovor v Uprav- ni enoti Celje. IliiiiiBiiMiBiMIliilLiai^ US z MOJEGA OKNA Se ne bi raje peljali s taksijem? Ne vem, kakšne razloge imate vi, da se ali da se ne vozite z lokalnimi avtobusi, ampak meni se zdi, da je uporaba tega prevoznega sredstva v Celju povezana s posebnim iniciacijskim obredom. Nekdo te mora vanj vpeljati, ker se sam tež- ko znajdeš. Na tablah, ki menda označujejo avtobu- sne postaje na mestnih uli- cah, ni nobenega voznega reda. Redki ljudje na posta- jah sicer stojijo, ampak se zdi, da imajo za to dovolj časa. Lepo popleskani avto- busi, ki jih včasih srečam na križiščih, so bolj prazni kot polni in sama imam obču- tek, da služijo prej popestri- tvi mestnih razgledov kot prevozu množic. Čisto mogoče je, da se mo- tim, ampak po mojem se za uporabo avtobusa odločajo le tisti, ki jim je prihod v mesto vsakdanji obred. Dijaki in de- lavci v službah, ki domujejo v centru, so najbrž navajeni si- cer nedefiniranega, a relativ- no rednega ustavljanja avto- busov na bolj ali manj odda- ljenih postajah. Osebno sicer ne poznam prav nikogar, ki se ne bi raje odločil za pešačenje ali kolesarjenje, saj je od mar- sikod časovno že skoraj vsee- no ali greš peš ali z avtobu- som, ampak če res ne bi bil nihče odvisen od avtobusnih zvez, bi jih pa najbrž ja ukini- li, kajne? No, zadnjič mi je padlo na pamet, da je bila avtobusna postaja včasih kakšnih 100 metrov od hiše mojih staršev. Ko sem hodila v srednjo šolo, je bilo do avtobusne postaje že kakšen kilometer in pol, zdaj jo je pa že treba mahniti prav do Mariborske ceste, kar po- meni vsaj 3 kilo'metre pešače- nja. Če se človek usmeri v nasprotno smer, je domala v istem času kot bi bil na avto- busni postaji, že na Kersniko- vi v mestu. Zakaj bi potem hodil na avtobus, ki vozi prib- ližno vsake pol ure (odvisno od gostote prometa na relaciji Vojnik-Celje) in ga lahko tudi zamudi? Drug vidik občasne vožnje z avtobusom je cena. Že res, da se približno 3 tisoč tolarjev za mesečno vozovnico ne zdi ve- liko, ampak po drugi strani je mogoče za ta denar kar deset- krat uporabiti taksi! V Celju sta se namreč pojavili najmanj dve taksi službi, ki vas za 300 tolarjev prepeljeta skorajda kamorkoli na območju mesta. Če bi svoje usluge, deloma utemeljene tudi na cenejših avtomobilih kot je bilo doslej v navadi pri taksistih, še poce- nili, bi bila uporaba avtobusa na ožjem mestnem območju samo še stvar zakoreninjenih navad tistih, ki so posvečeni v to obrednost in nikakor ne stvar racionalne nuje. No, in sem zato pomislila, zakaj smo - ob ukinjanju mnogih postaj in prog, ob vse daljših časovnih intervalih, v katerih se avtobusi pojavijo na postajah in menda tudi ob ja- mranju, da se stvar sploh ne izplača - tako zelo prepričani, da lokalne avtobuse sploh po- trebujemo? Zakaj na primer ne ustanovimo raje cenene mestne taksi službe, ki bi ime- la ob jutranjih in popoldan- skih konicah na voljo poveča- no število voznikov in bi s takšnim skrajšanim delovnim časom rešila tudi problem mnogih na delo čakajočih Ce- ljanov; ki bi imela cene za mestne vožnje podobne ce- nam sedanjih avtobusnih vo- zovnic; ki bi vključevala mož- nost prevoza z mesečnimi vo- zovnicami in dogovorjenimi časi vsakdanjega pobiranja potnikov na določenih lokaci- jah; ki bi končno vključevala možnost vstopanja potnikov, kjerkoli bi ti že pomahali mi- movozečim taksi vozilom; ki bi Celjane pravzaprav naredi- la bolj mobilne in manj odvi- sne tako od lastnih nog kot od lastnih vozil? Avtobusno podjetje bi z medmestnimi vožnjami za- gotovo preživelo, tistih ne- kaj pregrešno dragih zaseb- nih taksistov bi se verjetno uklonilo mestni subvenciji, cenejše taksi službe bi bile ob povečanem številu potni- kov verjetno zadovoljne z mestno koncesijo, Celjani bi se pa ob ustreznih cenah menda tudi navadili, da jih na domu ali pa magari na avtobusni postaji pobere vo- zilo, ki jih bo dostavilo toč- no tja, kamor želijo. Stvar volje in ekonomske računi- ce! Če se izide, res ne vidim razloga, zakaj bi ohranjali lokalne avtobuse, pa če so še tako luštkani! P.S.: Če se na pol praznim rumenčkom ne moremo odreči zaradi mestnega ug- leda, jih pa ohranimo na dveh »turističnih« krožnih poteh po mestu in okoli nje- ga. Pa naj vozijo, kadar vo- zijo, in stojijo, kjer stojijo. Brez voznega reda in brez tabel... Piše: PIKA KUKERL VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V CELJU Varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak bo v sredo, 16. junija 1999, obiskal Celje. Obisk je namenjen predvsem pogovoru z vsemi, ki se želite pogovoriti o problemih, ki spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic. To so primeri kršenja človekovih pravic in nepravilnosti državnih organov ter občinskih organov v odnosu do posameznika. Pogovori bodo potekali v prostorih Mestne občine Celje. Kdor želi priti na razgovor, naj se za čas razgovora predhodno dogovori po brezplačnem telefonu št. 080 15 30, najkasneje do ponedeljka, 14. junija 1999, do 16. ure. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Šl.23.-10.|uiii|1999 12 DOGODKI Varstvo za nepokretne Nadzidava velenjskega zdravstvenega doma, v katerem bi uredili negovalno enoto za nepokretne, je bistveno cenejša od novogradnje v velenjskem domu za varstvo odraslih, ki je zase- den do zadnjega kotička, os- krbujejo 195 varovancev, med njimi je kar 130 nepo- kretnih in delno pokretnih. Lani so obravnavali 313 vlog, sprejeli pa so lahko le 76 starostnikov. Do maja letos je prispelo več kot 140 novih vlog. Zaradi prostorske sti- ske si že 13 let prizadevajo za pridobitev negovalne eno- te, ki bi služila starostni- kom, povsem odvisnim od tuje pomoči. Idejni projekt za nadzidavo Zdravstvenega doma Velenje, v katerem bi uredili prostore negovalnega oddelka social- nega zavoda, namenjenega iz- ključno nepokretnim, je že pripravljen, vrednost naložbe pa naj bi znašala približno 300 milijonov tolarjev. »Na voljo bi imeli približno 50 postelj za nepokretne starostnike, med njimi za tiste, ki niso več v diagnostičnem postopku, a so vezani na posteljo in potrebu- jejo strokovno nego. Zagotovi- li bi jim ustrezno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja,« je povedal direktor velenjskega zdravstvenega doma Jože Zu- pančič, dr. med., in poudaril, da bi bil oddelek opremljen s tehnologijo, ki omogoča kar najboljšo oskrbo. Ena od več- jih prednosti je, da so v zdravstvenem domu že na vo- ljo vsi potrebni diagnostični sistemi, obenem pa bi bila vseskozi pri roki 24-urna de- žurna zdravniška služba. Po- leg zaposlitve delavcev, ki bi dnevno skrbeli za nego oskr- bovancev, zaposlovanje kak- šnih drugih kadrov ne bi bilo potrebno. Kolikšen delež na- ložbe bi prevzela država in kolikšen mestna občina, še ni znano, nedvomno pa bi bila predlagana rešitev bistveno cenejša od novogradnje. Novi negovalni oddelek naj bi predvidoma deloval kot di- slocirana enota velenjskega do- ma za varstvo odraslih. Po bese- dah direktorice doma za vars- tvo odraslih Helene ImperI si- cer imajo 60 mest, predvidenih za nepokretne, vendar nimajo ustrezne bolnišnične opreme, predvsem pa s sedanjimi zmog- ljivostmi ne morejo več zadosti- ti potrebam okolja, v katerem se število starostnikov močno povečuje. Demografska razi- skava je pokazala, da je bilo leta 1990 v Velenju in okolici prib- ližno 2400 ljudi, starejših od 65 let, že leta 2000 naj bi jih bilo več kot 4000. Najmanj 5 odstot- kov starostnikov, kažejo razi- skave, pa potrebuje institucio- nalno varstvo. ■mmiHMIMlM KSENIJA LEKIČ O komisijah in vrtcih 1 Svetniki občine Braslovče so na četrti seji občinskega^ sveta obravnavali več »kadrovskih« točk. Občinski svet bo imel osem komisij in odborov. Odbor za^ gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje bo vodil> Franci Skok, odbor za okolje in prostor ter komunalno; infrastrukturo Slavko Šketa, odbor za kmetijstvo in razvoj'^ podeželja Tone Rožič, komisijo za mandatna vprašanja,;^ volitve in imenovanja Tone Laznik, komisijo za vloge ini pritožbe Jani Štusej, za komisijo za celostno podobo občine Braslovče in komisijo za normativne akte so svetnik^ potrdili člane, predsednike teh dveh komisij pa bodoči potrdili na prvi seji. Dlje časa so se svetniki zadržali pri| imenovanju podžupana. Od dveh predlaganih kandidatov| je Vinko Drča dobil pet glasov, podžupan pa je postali Marko Balant. | Problematiko cen v vrtcih je svetnikom predstavil ravnatelji Emil Ribič, ki je povedal, da so otroci iz občine Braslovče karj v štirih vrtcih, kar zvišuje stroške. Tako sedaj znaša mesečni* primanjkljaj nekaj več kot 800 tisoč tolarjev, kar bo morala"^ pokriti občina Braslovče. Svetniki pa so nato po krajši razpravi sprejeli 7-odstotno zvišanje cen. Na seji so govorili^ tudi o letošnjem proračunu, ki znaša nekaj več kot 303'i milijone tolarjev, in obravnavali predlog pravilnika o plačah J in nagradah ter ga z nekaterimi popravki tudi sprejeli, Tako'^ bo dobil braslovški svetnik za udeležbo na seji 9 tisočj tolarjev, za izredno sejo, ki bo trajala manj kot dve uri, pa 5| tisoč tolarjev. T. TAVČAR j Zabavno ob prazniku Od 12, do 20, junija, ko bodo Vojničani praznovali letošnji krajevni praznik, se bo v tem kraju dogajalo veli- ko zanimivih prireditev. Prva bo v soboto, 12. junija, bo se bo ob 19. uri v vojniš- kem kulturnem domu pričelo srečanje malih vokalnih siku- pin. Naslednja prireditev, »Pozdrav poletju«, se bo v če- trtek, 17. junija ob 15.30 pri- čela v vojniškem vrtcu. Osred- nji dan ob praznovanju kra- jevnega praznika bo v soboto, 19. junija, ko bodo ob sedmih zjutraj z nogometnega igrišča v Vojniku startali baloni do- mačega in drugih slovenskih balonarskih klubov. Od deve- tih dalje bo v centru Vojnika ulična prodaja dobrot iz kmečke kuhinje, suhe robe, keramike in drugih izdelkov. Od 9. do 12. bo nogometni turnir, ob devetih pa se bo pričel start rekreativnega teka izpred Squash kluba. Med de- seto in poldnevom bodo obi- skovalce zabavali razni an- sambbli, vmes pa bodo nasto- pili plesalci plesne šole Calyp- so. Opoldne bo v Vojnik prile- tel helikopter in prikazal gaše- nje, ob petnajstih pa se bo pričelo tekmovanje v vlečenju vrvi. Uro pozneje se bodo dru- žine s kolesi odpravile na Do- brotin, ob sedemnajstih pa se bodo pričela športna tekmo- vanja v odbojki, namiznem te- nisu in šahu. Ob 17.30 se bo v avli OŠ Vojnik pričelo preda- vanje z naslovom »Naravna hrana - varna pot do zdravja«, ob osemnajstih bo nočni tur- nir v squashu, med 18.30 in 19. uro pa se bo z različnih lokacij v okolici Vojnika dvig- nilo več balonov, čemur bo sledila tekma s pobiranjem nagrade na nogometnem igrišču. Vojniški krajevni praznik se bo zaključil v ne- deljo, 20. junija, ko Planin- sko društvo Vojnik pripravilo orientacijski pohod družin, ob devetih se bo pričel turnir trojk, ob petnajstih pa bo v prostorih Driištva upokojen- cev Vojnik srečanje vseh upo- kojencev KS Vojnik, starih čez osemdeset let. N.-M. SEDLAR Zaenkrat le krpanje tržnice Osrednja tržnica v Celju je ena tistih točk, ki daje me- stu, vsaj sobotne dopoldne- ve, poseben utrip in pečat. Če bi bila pregledneje in bolj funkcionalno urejena, bi bi- la Celju lahko v ponos, tako pa se zadnja leta v občinski upravi ukvarjajo s tem, kako jo vsaj začasno urediti in ne- koliko posodobiti. Da je mestna tržnica preko celotnega leta sorazmerno do- bro obiskana, je v svoji pobudi po celovitejšem urejanju trž- ničnega kompleksa poudaril tudi mestni svetnik Franc Pe- tauer, ki se je hkrati vprašal, kako so s ponudbo in ureje- nostjo prodajnih površin za- dovoljni obiskovalci oziroma kupci. Prometni nered, splo- šna neurejenost in utesnje- nost ter neprimerno razstav- ljeno blago, zlasti zelenjava, sadje in ostali prehrambeni iz- delki, so njegovi glavni očitki. Odgovorne, ki imajo letos za ureditev tržnice na voljo 10 milijonov tolarjev proračun- skega denarja, pa je pozval, naj tržnico primerneje uredijo vsaj do konca junija. Javno stranišče na tržnici so sicer pred časom prenovi- li, vendar pa so v Komunalni direkciji upraynika tržnice opozorili, naj skrbneje bdi nad čistočo v tem prostoru. Kot je znano, je osrednji problem tržnice prostorska utesnjenost, na selitev zapo- rov pa kratkoročno v Celju ne morejo računati. Zato so se v Komunalni direkciji Mestne občine Celje odločili, da v ok- viru I. faze preurejanja tržnice opravijo vsaj najnujnejše. Ne- kaj izvedljivih ukrepov so predlagali v posebnem projek- tu, ki so ga lani izdelali v RC Planiranje. Urejanja promet- nih zagat se bodo na tržnici lotili s postavitvijo jeklenih stebričkov ali pločnika v pote- zu med Gledališko in Savino- vo ulico, širina poti med stoj- nicami in vodnjakom bo za- varovana z jeklenimi stebriči, prostor pred prodajalno čev- ljev na južnem delu pa bodo zapolnili s postavitvijo prodaj- nega kioska, ki bo onemogočil parkiranje vozil. Vodstvo za- porov so pozvali, naj odstrani- jo deponiran maierial ob zidu, zaposlenim pa naj bi zmanjša- li tudi število dovolilnic za parkiranje na tržnici. Med kratkoročne ukrepe so- di še dogovor o ročnem prevo- zu blaga do mesnice, pri če- mer gre za kakšnih 30 metrov poti od platoja za raztovarja- nje, precej več reda pa bi dose- gli tudi z doslednejšim nadzo- rom nad dostavo blaga na trž- nico. Urejanje celotnega trž- ničnega kompleksa pa je še zahtevnejše zato, ker je del zemljišč pod moratorijem ali pa že vrnjenih denacionaliza- cijskim upravičencem. Z last- niki se bodo skušali do začet- ka poletja dogovoriti o odku- pu oziroma najemu teh povr- šin. is Potrdila RK le še jutri V Območnem združenju RK Celje obveščajo vse Celjane, ki so bili lanskega novembra poplavljeni in imajo pravico do nakupa materiala za sanacijo svojih domov brez plačila prometnega davka, da lahko tovrstna potrdila v pisarni RK dvignejo le še jutri, v petek, Z uvedbo davka na dodano vrednost, ki bo zaživel s 1. julijem, postaja namreč tudi Rdeči križ davčni zavezanec in zato preko te humanitarne organizacije ne bo več mogoč nakup materiala brez plačila prometnega davka. Ustrezna potrdila bodo v pisarni RK izdajali le še jutri, 11. junija, občani pa morajo potreben material nakupiti do konca meseca. IS Za osvežitev Celjanov Na celjski letni bazen, za katerega ima podjetje Trio d.0,0, 10-letno koncesijo za upravljanje, so včeraj pova- bili prve kopalce. Odprtje bazena je bilo sicer predvi- deno že za 1. junij, vendar pa je nekajdnevna zamuda po- sledica najnujnejših preno- vitvenih del, ki jih je bazen ob Ljubljanski še kako potre- ben. »Obratovalno dovoljenje za letošnjo kopalno sezono ima- mo, vendar pa ne gre prezreti dejstva, da bo do drugega leta treba na bazenskem komplek- su postoriti kar precej, če se bomo Celjani še hoteli kopati v svojem bazenu,« je povedal strokovni sodelavec v Komu- nalni direkciji Mestne občine Celje Jože Smodila. Novo po- dobo bo dobil otroški bazen, ki mu bodo dogradili dva čofo- talnika za najmlajše, vanj pa bodo vgradili tudi brizgalne šobe, ki se jih bodo otroci verjetno najbolj razveselili. Celjski bazen potrebuje tudi nov upravni objekt s sanitari- jami, garderobami in tuši, v letošnji sezoni pa bodo za preoblačenje kopalcev poskr- beli s štirimi montažnimi ka- binami. Celotna naložba, oce- njujejo v Celju, bo vredna oko- li 50 milijonov tolarjev. Preko letošnjega poletja bo bazen odprt med 9. in 19. uro, kopalce pa vabijo tudi na noč- no kopanje med 20. in 23. uro. Dnevne vstopnice za otroke bodo po 400, za odrasle 600 tolarjev, popoldanske 300 ozi- roma 500 tolarjev, za nočno kopanje pa bo treba odšteti 200 tolarjev IS Sedmi Cetisov teniški turnir Na teniških igriščih ob atletskem stadionu Kladivarja v Celju je bil minulo soboto sedmi tradicionalni mednarodni teniški turnir prijateljstva v organizaciji celjskega Cetisa, Turnirja se je udeležilo več kot dvesto Cetisovih poslovnih partnerjev in drugih sodelavcev, gostov iz Hrvaške, Madžarske, Češke, Poljske in seveda največ iz Slovenije. Tudi tokrat so na to športno-poslovno druženje prišli domači in tuji gospodarstveniki, bančniki, predstavniki raznih državnih upravnih institucij in drugi. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah. V kategoriji mešane dvojice sta zmagala Janez Benčina in Andrej Vodušek, v kategoriji moškj posamezno je zmago slavil Goran Travner, v kategoriji ženskih posameznic pa je bila najboljša Irena Sekirnik. M.A., Foto: G. KATIČ Št. 23.-10. Mi 1999 NASI KRAJI IN UUDJE 13 Uspešna Univerza Eran Sadnik čestita zlatoporočencenia. Zlata Mazejeva z Gomilskega Vinko in Stanislava Mazej, doma z Gomilskega, sta v so- boto dočakala pozlatitev svoje zakonske zveze. Civilni obred je bil v spominski sobi Rista Savina v Žalcu, cerkveni pa v župnijski cerkvi v Šoštanju. Vinko Mazej je letos dopolnil 90 let, rodil pa se je v Topolšici, v družini s sedmimi otroki. Po končani osnovni šoli se je želel izučiti za peka, vendar je njego- vo namero prekrižala vojna. Naj- prej je bil kurir, pozneje pa je v komandi mesta Šoštanj oprav- ljal delo peka. Na eni izmed skromnih poti je naletel na mi- no, pri čemer si je močno poško- doval desno nogo in ostal inva- lid. Pek ni mogel postati, zato se je izučil za urarja, pozneje pa se je zaposlil v Kovinotehni Celje in se tam tudi upokojil. Stanislava se je rodila leto poz- neje v Šoštanju. Ko je končala osnovno šolo, se je zaposlila v tovarni Usnja v Šoštanju in tam delala do rojstva prvega otroka. Pozneje sta dobila še tri otroke, ki jih nista mogla razvajati, sta jih pa učila pridno in pošteno delati. Družina je živela v hiši Stanislavinih staršev, postala pa je zaradi številne družine pretesna. Zakonca sta zato ku- pila na Gomilskem manjšo kmetijo, leta 1972 pa začela graditi novo hišo, v katero se je družina preselila leta 1985. V tej hiši zakonca preživljata je- sen svojega življenja v sreči in zadovoljstvu. K njima radi pri- hajajo njuni otroci, šest vnu- kov in pravnuk. T. TAVČAR Novo društvo Minuli teden so v občini Polzela ustanovili turistično društvo. Na tem področju sicer že deluje Hortikulturno turistično društvo, ki ima v prihodnjem mesecu v programu razstavo cvetja, zdravilnih zelišč, ročnih del, pogrinjkov in gobarsko ter čebelarsko razstavo. Menili pa so, da je turistično področje tako pomembna gospodarska panoga, da zahteva samosto- jen pristop v okviru celotne občine. V občini Polzela je na- mreč kar precej neizkoriščenih potencialov, ki bi jih bilo ko- ristno ponuditi turistom na og- led. Tu so malteška Komenda, park Šenek, Novi Klošter, Gora Oljka, razne zanimive priredi- tve, kot je Družina poje v An- dražu in drugo. Z vsem tem bi se občina lahko uspešno vklju- čila v ponudbo turističnega ob- močja Spodnje Savinjske doli- ne. Seveda pa so zato potrebni ljudje, ki imajo na področju turizma izkušnje. Upravni odbor Turističnega društva Polzela, ki mu predse- duje Alenka Žnidar, bo zdaj pripravil izhodišča in program dela. T. TAVČAR Že peto leto zapored pote- ka v Osrednji knjižnici Celje t.i. Univerza za III. življenj- sko obdobje, ki jo iz leta v leto obiskuje vse več starej- ših, ki svoj prosti čas skušajo zapolniti na koristen način. Univerza se je razmahnila do te mere, da se je število članov že kar nekajkrat povečalo in šteje že 140 aktivnih članov. Pester, vsestranski program, ki ga namerava Univerza v na- slednjih letih še obogatiti, pa bo verjetno še povečal člans- tvo. Sedanja mentorica Slavica Hrastnik je povedala, da bo skušala ohraniti dosedanjo pe- strost programa, dopolniti jezi- kovne tečaje, ki že zdaj obsega- jo učenja nemškega, angleške- ga in italijanskega jezika. V naslednjem letu bodo dodali še francoščino in pa tečaj umet- nostne vzgoje, če se jih bo za to dovolj prijavilo. Največje zani- manje je trenutno za predava- nja na kulturno-zgodovinsko in domoznansko tematiko, do- bro pa so obiskani tudi vsi ogledi slovenskih kulturnih in naravnih znamenitosti, ki si jih udeleženci žele še več, prav tako kot tudi povsem nefor- malnih srečanj, kakršno je bilo Pojoča upokojenskci množica v Šmarju pri Jelšah so pripravili za danes, v četr- tek 10. junija, šesto revijo pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije. Prijavilo se je 37 zborov, z več kot šesto pevci iz raz- ličnih krajev Slovenije. Za- četek prireditve bo ob 10. uri, na trgu pred šmarskim kulturnim domom, nasto- pe pa si bo mogoče ogledati do približno 15. ure. S pri- reditvijo bodo spomnili tu- di na letošnje mednarodno leto starejših. BJ tudi zadnje, zaključni piknik na Gričku, kjer so v dobrem razpoloženju zaključili letošnji program. Univerza za III. življenjsko obdobje se v glavnem financi- ra sama, vsako leto pa se Osrednja knjižnica Celje za svojo dodatno dejavnost prija- vi na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, na katerem je nekajkrat že uspela pridobiti minimalna sredstva, ki so ji omogočila izvedbo kakšne dvajsetine pestrega programa. Da je program resnično zani- miv, dokazuje tudi to, da si marsikatero izmed prireditev, ki potekajo v dostikrat pre- majhni Levstikovi sobi OKC, ogledajo tudi mlajši, celo šo- larji, ki očitno pogrešajo po- dobne prireditve. Tovrsten program je zagotovo ena iz- med največjih stalnih, kultur- nih ponudb v mestu Celje in z malenkostno podporo mestne občine Celje, bi lahko bil pro- gram še pestrejši in bi tako vključeval širšo celjsko starej- šo populacijo. MOHOR HUDEJ Nova zvonova sta vernikom iz Ljubije i; velik ponos. V Ljubiji pojeta nova zvonova Pred kratkim sta v podružnični cerkvi sv. Nikolaja v Ljubiji pri Mozirju zapela dva nova bronasta zvonova, ki so ju »obesili« po vseh starih običajih. Glavni pobudnik je mozirski župnik Ivo Suhoveršnik, saj se bo Ljubija 11. julija ponašala z novomašnikom. Nekdaj so v podruž- nični cerkvi zvonili trije zvonovi, dva od teh so med vojno odpeljaH. Ostal je le bronast zvon iz leta 1753. Sedaj so predvsem domačini s pomočjo nekaterih sponzorjev nabavili 700 in 400- kilogramska zvonova. Prvi je posvečen sv. -Miklavžu, drugi pa blaženemu Slomšku. Hkrati z zvonovi so poskrbeli tudi za električno zvonjenje. Že v sredini maja pa so nov zvon obesili tudi v podružnični cerkvi na Brezju pri Mozirju. US, Foto: C. SEM Muzej globoko pod zemljo Muzej premogovništva Slovenije, ki so ga uredili v Velenju, bodo uradno odprli na praznik rudarjev, 3. julija, na jašku v Skalah. Premogovniški muzej leži od 140 do 180 metrov globoko pod zemljo, v jamskih rovih, dolgih kilometer in pol, pa so na ogled številna jamska delovišča. Obiskovalec porabi za ogled približno dve uri in pol, medtem pa se lahko okrepča tudi s pravo rudarsko malico. LOJZE OJSTERŠEK Za stoletnico obnova kapele Skoraj do dneva natančno pred sto leti je bila prvič blagoslovljena Pekova kapela v Založah pri Polzeli. Tako prejšnji rodovi, kot sedanji lastniki, Jezernikovi, so zanjo lepo skrbeli. Kljub temu jo je zob časa načel in potrebna je bila obnove. Letos so to opravili, pri čemer so se Jezernikovi še posebej izkazali, pomagali pa so tudi nekateri drugi Založani. Na praznik sv Rešnjega telesa se je pri kapeli zbralo veliko krajanov, blagoslov je opravil polzelski župnik Jože Kovačec, podžupan občine Polzela Stanko Novak je govoril o pomenu ohranjanja sakralnih objektov, cerkveni mešani pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. T. TAVČAR Veter na Polzeli V vseslovensko huma- nitarno akcijo Veter v la- seh - s športom proti drogi se je minuli petek in sobo- to vključila tudi občina Polzela. Otroci so risali na asfalt, pripravili so igre v košarki, odbojki, malem nogometu, lokostrelstvu in namiznem tenisu. Za tiste, ki niso tek- movali v teh igrah, so pri- pravili pohod po poteh An- draža. Športna zveza, šola in ostala društva, ki so pri- pravili akcijo, v kateri je sodelovalo okrog 500 obča- nov, so bili z izvedbo akcije zadovoljni. T. TAVČAR 14 NASI KRAJI IN UUDJE Informalorka za boljše življenje Rada bi spremenila odrasle, streznila mladino, pregnala vsaj kajenje in zdravje obrnila na bolje Viktorija Rehar je ena od tistih žensk, ki potrpežljivo delajo v ozadju, svoje ideje pa trmasto branijo. V skoraj štirih desetletjih je Celjanom predstavila številne zdrave zami- sli. Precej se je izobraževala v tujini, dobila je pet mednarodnih štipendij in v zadnjih letih tudi več nagrad. Lani jo je Svetovna zdravstvena organizacija nagradila z meda- ljo in priznanjem za dolgoletno sodelovanje pri uresničevanju njihovih programov. Letos je na področju promocije zdravja dobi- la dve prvi mednarodni nagradi in eno drugo. »Pri vcepljanju pozitivnih miselnih vzorcev in zdravih življenjskih navad moramo izhajati iz pozitivnih likov in ciljev,« je prepričana Rehar- jeva in prav zato v svojih protikadilskih akcijah sploh ne govori več toliko o kajenju, ampak izhaja iz nekajenja, ki je ciljni slog novih generacij. Po poklicu je višja medicinska sestra, a z bolniki je delala le kratek čas v patronažni službi. Potem se je zaposlila kot referentka za zdravstveno vzgojo v celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo, kjer je lani dočakala upo- kojitev, z delom pa nadaljuje kot nacionalna koordinatorica za tobak in predsednica druš- tva, ki se ukvarja z vzgojo na področju zdravja. Pred tridesetimi leti je bila štipendistka franco- ske vlade in učila se je v pariškem mednarod- nem otroškem centru, kjer so se takrat ukvarja- li predvsem z vprašanjem, kako zmanjšati umrljivost mater in otrok. Umrljivost dojenčkov je bila štirikrat večja, kot je danes. »Spoznavala sem področje preventivne socialne pediatri- je, ki pri nas v splošnem mo- delu še ni bilo razvito,« je dejala. Francosko štipendijo je dobila tudi leta 1975, za izpo- polnjevanje znanja o pomenu otrokovega razvoja pred rojs- tvom in v prvih treh letih živ- ljenja. V Parizu so tistikrat za- govarjali »rooming in«, še zla- sti teorijo o pomembnosti pr- vih stikov po rojstvu. Reharje- va, bila je v zvezni in celjski komisiji za zdravstveno vzgo- jo, je že pred leti sledila zahte- vam današnjega časa. Ob po- moči francoskega nacionalne- ga inštituta je zdravstvene do- move na Celjskem prvič opre- mila s plastigrafi, ki so prika- zovali nosečnost in porod ter pravilno rast in razvoj otrok. »Posameznik lahko naredi le toliko, kolikor mu dovolijo. Če okolje prizadevanja podpira, ima imenitne možnosti, druga- če zaostaja in obenem dobro ve, kaj vse bi še moral postori- ti,« je dejala.'Višja medicinska sestra, ki se je vračala s poglob- ljenim znanjem iz naprednih evropskih držav, je včasih mar- sikoga bolj izobraženega sprav- ljala v zadrego s svojimi ideja- mi. Leta 1979 je bila štipendist- ka holandske vlade in se sezna- nila s temami o lokalni skupno- sti ter ustanovah za varstvo zdravega in prizadetega otroka. Približno v tem času je v Celju začela uvajati strategijo o pro- mociji zdravja in ciljih zdravja do leta 2000, ob podpori Sve- tovne zdravstvene organizacije in kolnskega kolaborativnega centra pa je odšla tudi v Nemči- jo na izpopolnjevanje znanja o promociji zdravja. Teme o zdravju so iz celjske- ga zavoda za zdravstveno vars- tvo tudi zaradi njene vztrajno- sti našle pot na sejme, v šole, vrtce, podjetja in družine. Na celjski sejem je pred več kot dvajsetimi leti iz Nemčije pri- peljala Maksa Kadilca - figuro človeka s cigareto, ki se mu je videlo v črna pljuča. O kajenju je duhovitež celo prepeval. »Moj cilj je bil vselej prenos znanja, ki bi ljudem koristilo vsak dan in doživljenjsko,« je dejala Reharjeva, ki je leta 1987 v Lyonu dobila certifikat s področja menedžmenta v zdravstveni negi, kasneje pa je v Pragi opravila tudi izobraže- vanje o javnem zdravstvu. V Celje je pripeljala projekt Zdra- vo mesto. V minulih osmih letih v Društvu za vzgojo za zdravje osvetljuje teme, kot so komuniciranje z javnostmi, obvladovanje stresa, človekove pravice in zdravje, pridobiva- nje ekološke kulture, novo jav- no zdravstvo... Med zanimivej- šimi je gotovo projekt Humor in zdravje. Letos pripravlja ob podpori slovenskega urada WHO in ministrstva za zdravs- tvo že drugo evropsko konfe- renco o smehu, najcenejšemu zdravilu za telo in duha. KSENIJA LEKIČ Ne mara alkohola in v življenju še ni poka- dila cigarete. Mlade s cigareto v rokah ošvrkne z zamišljenim pogledom in jim včasih pove kakšno pikro. Pravi, da so najbolj strastni kadilci večinoma dobro sez- nanjeni s podatki o številu smrti zaradi tobaka, a kot da jih ne razumejo, dokler ne zbolijo. Potem jim je žal vsake cigarete - kupljene, pokajene in podarjene. Medvedji sejem Na hematološkem in onko- loškem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani je v torek, 8, junija, zaživel že tradicio- nalni Medvedji sejem, na ka- terem so letos na ogled izdel- ki malih bolnikov ter razsta- vi Medvedki na obisku in Vedno mlade stare igrače se igrajo. Danes, 10. junija dopoldne, bodo bolni otroci, njihovi star- ši, medicinske sestre in zdrav- niki sodelovali v ekipnih šport- nih štafetnih igrah, jutri pa bo- do izbrali naj-staro igračo. Se- jem bodo zaključili s prodajo izdelkov, izkupiček pa name- nili v sklad za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. S pomočjo zasluženega denar- ja bodo lahko otroci, ki so se letos zdravili na oddelku za hematologijo in onkologijo, odšli na izlet. K.L. Učenci 4. a razreda OŠ Frana Roša z učiteljico Vando Kneževič, katere razred je na tekmova- nju za čiste zobe že tretjič zapored osvojil prvo mesto. Zmagovalci s čistimi zobmi Minuli četrtek so v modri dvorani celjskega sejma zaključili letošnjo, že šestnajsto akcijo za zdrave zobe, ki jo vodijo pri preventivni službi mladinskega zobozdravstva v Zdravstve- nem domu v Celju. Kot je povedala ena od koordinatork akcije, medicinska sestra Vera Jazbec, je tekmovanje za čiste zobe sicer vseslovenska akcija, ki pa jo v Celju pripravljajo posebej, pri čemer sodelujejo tudi otroci iz občin Vojnik in Štore. Na letošnji zaključni prireditvi je nastopil Adi Smolar, nagrajenci - učenci razredov, ki so po posameznih šolah osvojili prva mesta, so prejeli nagrade in pokale v obliki zobkov, prireditve pa so se udeležili tudi učenci iz razredov, ki so s čistostjo zob letos pristali na drugem mestu. Ob občinah Vojnik in Štore, ki akcijo vsako leto sponzorirata, je letos kot sponzor prvič sodeloval tudi Zdravstveni dom Celje. NMS, Foto: GK DISKANJE PO SPLETU V deželi scenarijev Z opojno nekoristnostjo Interneta sem se prvič sre- čal, ko sem ure in ure iskal povezave do spletnih strani, namenjenih televizijski ko- mediji Black Adder, po do- mače Črni Gad. Ne, ne bom napisal Černi Gad, kot se je zapisalo nekemu duhamor- nemu prevajalcu na TV Slo- venija, saj sem prevelik fan te nadaljevanke, da bi si do- volil takšno sramoto. No, kot veliki oboževalec te serije sem po Internetu iskal vse, kar bi bilo kakorkoli po- vezano z njo. Naletel sem na vrsto spletnih strani, bolj ali manj duhovitih, najbolj pa me je prevzela tista, ki je ponujala scenarije vseh nadaljevanj (http://britcom.inters- peed.net/blackadder/). Ha, super, sem si rekel, zdaj se mi fraz, s katerimi neznaaansko zabavam prijatelje ob sobot- nih večerih, ne bo več treba učiti na pamet iz videa. Pred nekaj dnevi pa me je prijateljica Marjana opozorila na nadaljevanko Red Dwarf, njen fant pa mi je po elektron- ski pošti poslal tudi scenarije. Le kje jih je dobil, sem se spraševal, ko se je zajetna da- toteka nalagala v moj računal- nik. Odgovor je prišel skupaj s scenariji. Matej, tako je fantu ime, mi je sporočil: »Sicer pa na naslovu www.script-o-ra- ma.com najdeš poleg Red Dvvarfa še na tone drugih TV scenarijev, od Friends do Simpsonov in Black Adderja ter celo goro filmskih scenari- jev. Morda bi lahko o tej strani kaj napisal v svoji rubriki.« In res, Drew's Script-o-ra- ma, kot se stran uradno ime- nuje, je vredna zapisa. Na njej najdete več kot 600 scenarijev iz vseh področij industrije za- bave. Kot pravi televizijski »couch potato« sem se najprej zakadil v TV scenarije in poleg že omenjenih nadaljevank na- šel še scenarije za Blakeovih 7, Cybil, Fawlty Tovvers, Home Improvement, Married With Children, Spin City. Twin Peaks, X-Files in tako naprej in tako naprej... Kot vidite sa- mi, sem uporabil originalne, neprevedene naslove. Se opra- vičujem. hkrati pa opozarjam, da so vsa besedila v anglešči- ni. Število scenarijev za posa- mezno serijo se spreminja od ena do 60 in še več, tako da je branja več kot dovolj. Posebna poslastica je področje s filmi, kjer sem našel scenarije za filme iz H'woodske produkci- je in sicer v razponu od ZF hitov Alien in Odiseje 2001, preko vietnamskih mesorez- nic kot je Full Metal Jacket, ali kultnega Blade Runnerja, od- štekanega Blue Velvet, ne gre pa pozabiti na klasične akcije kot so Lethal Weapon pa tudi mati vseh trilerjev Seven se najde vmes. Med komedijami sem opazil The Holy Grail in Eric the Viking izpod rok več- nih Monty Python, najde se tudi kakšen Ace Ventura ali The Mask, za bolj zahtevne pa je na voljo tudi mojstrovina Being There. Naštel sem samo tiste, ki so mi najprej padle v oko. Branja je res za ure in ure. Rad bi povedal, da tovrstno branje ni zanimivo samo za tiste, ki sanjajo o pisanju sce- narijev, temveč tudi za tiste, ki se s tem poslom resno ukvar- jajo. Roko na srce, obojih na svetu ni tako veliko, zato bi moral še dodati, da vam bo tovrstno branje v resnični uži- tek, tudi če ne nameravate na- pisati super uspešnega scena- rija in bi se želeli samo malce sprostiti. To vam povem iz lastne izkušnje. Za letošnji do- pust mi ne bo manjkalo zani- mivega branja, verjemite mi. Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si Vojniški raziskovalci Danes, v četrtek ob 16. uri, se bo na OŠ Vojnik pričela predstavitev in zagovor raziskovalnih nalog, ki so jih osnovnošolci iz Občine Vojnik pripravljali letos. Mladi Vojničani so se lotili nalog, v katerih so raziskova- li stare obrti v občini Vojnik, verska znamenja v župniji Nova Cerkev, preučevali so skupino Vraja peč, raziskovali so kozolce na območju Frankolovega, se lotili vpliva televizije na šolarje in drugih zanimivih tem. Ob predsta- vitvi raziskovalnih nalog bo na ogled tudi razstava izdela- nih nalog. NMS Priznanja mladim raziskovalcem Včeraj, v sredo, je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju slovesnost ob zaključku letošnje akcije raziskovalnega dela mladih v Celju. S kratkim kulturnim programom in podelitvijo pisnih priznanj najboljšim raziskovalcem iz celjskih osnovnih in srednjih šol, ki se bodo odpravili še na nagradni izlet, so pri Mestni občini Celje tako zaključili letošnjo akcijo Mladi za Celje. NMS Šf.a3.-10.|viiii1999 AKCIJE NOVEGA TEDNIKA 15 Zlat prstan za Zdenko »Najprej sploh nismo bili pozorni na žig, ki je bil na prvi strani časopisa,« je pove- dala dobitnica zlatega prsta- na Novega tednika in Zlatars- tva Stožir Zdenka Novačan iz Lemberga pri Novi Cerkvi. »Šele po tednu dni, ko je mož prebral v Novem tedni- ku, da žig pomeni nagrado, smo se spomnili, da smo ga videli na naslovnici. Medtem sta hčerki že nekaj pisali po časopisu in še sreča, da ga nismo kam založili,« je bila zadovoljna naša zvesta na- ročnica Zdenka Novačan. Pred leti se je odločila, da zaradi zanimivih tem naroči časopis na dom in od takrat je Novi tedniki reden gost pri njih doma v Lembergu, kjer živi z družino in skupaj s svo- jimi starši. Prav gotovo ga bo- do odslej prebirah še bolj po- zorno. TC S šaljivci na Gorenjsko Kot smo nagrajene šaljiv- ce že obvestili na dom, gre- mo v petek, 11. junija, na Gorenjsko. Odhod bo ob 7. uri zjutraj z glavne avtobu- sne postaje v Celju, vrnili pa se bomo okrog 20. ure. Program je pripravila agen- cija Dober dan, ki predstavlja formulo za uspešen izlet: na- smejan šofer, »nabrita« vodni- ca, zaspan muzikant in vi. Vsi, ki ste sodelovali v rubriki Na- smeh, prosim!, pa imate »v rokavu« gotovo še cel kup šal, ki jih boste lahko povedah ob tej priložnosti, za konec pa prihranite tisto najboljšo, saj bomo nagradili šaljivca izleta. Vmes si bomo ogledati Če- belarski muzej v Radovljici in se popeljali do otoka sredi Blejskega jezera. Če bo lepo vreme, bomo imeli s sabo »culo« z malico in odeje za na travnik. Na koncu bomo še zaplesaU v gostišču. Program ni prenaporen in tudi hoje ne bo veliko, kot ste se nekateri bali, tako da smo prepričani, da bo izlet vsem ostal v lepem spominu. TC Goriška Brda na praznik češenj Bliža se dan odhoda v deže- lo rebule, ki si jo bomo ogle- dali na briški tradicionalni praznik češenj. V Goriška Br- da bomo odšli v soboto, 12. junija: avtobus bo udeležence izleta čakal pri glavni avtobu- sni postaji v Celju ob 7. uri. Bodite točni in pridite dobre volje, med Brici si lahko obe- tamo prijeten dan. Pot nas bo vodila skozi Ko- stanjevico (ogled samostan- ske knjižnice in grobnice Bur- bonov), Dobrovo (ogled gra- du, vinske kleti...) in Breg pri Golem Brdu, kjer si bomo vzeli čas za pokušino briških domačih jedi. Vračali se bo- mo skozi vas Šmartno, se od- peljali še na Sveto Goro in se na poti skozi Vipavsko dolino ustavili v Vipavskem Križu. Z nami bo goriška vodnica Zdenka Kompare. V Celje se bomo vrnili v poznih večernih urah. K.L. PEKARNA SLAŠČIČARNA BISTRO TRGOVINA BRGLEZ VRANSKO Zlata nagrada Novega tednika Le v enem časopisu tiste- ga dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA NAG- RADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistaj- te. Naročniki iščejo nove naročnilce širimo družino bralcev Novega tednika In ponujamo lepe nagrade Novi tedniic razpisuje alccijo pridobivanja noviii naročniicov, h icateri vabi predvsem svoje zveste naročniice. Nagradili bomo vsaico naročnico ali naročniica, icl bo kadarkoli v letu 1999 pridobil vsaj enega novega naročnika. v zahvalo za trud vas bomo nagradili. Vsaka naročnica ali naročnik, ki bo pridobil novega naročnika se bo lahko brezplačno udeležil enega od lilšniti izletov, ki jih pripravljamo letos ali Izbral komplet hišnih daril (majica, kapa, obesek za ključe), vsi pa boste sodelovali tudi v zaključnem žrebanju, v katerem bomo med 100 naročnikov In naročnic razdelili 100 lepih nagrad, med njimi TV sprejemnik, 5 radijskih sprejemnikov, 3 masažnike vibroser. 10 zlatih prstanov, knjige, trenirke, majice, Icape, obeske za ključe... za vsaj 10 zbranih novih naročnikov pa vas bomo nagradili še z zlato nagrado. Nagradili bomo tudi vse nove naročnike. En mesec bodo Novi tednik prejemali zastonj, vsake tri mesece pa bomo med novimi naročniki Izžrebali še 10 potnikov na hišni izlet. Če ste pridobili novega naročnika, Izpolnite obvestilo, novi naročnik pa naročilnico. Oboje pošljite na naslov: NOVI TEDNIK. Prešernova 19,3000 Celje. Prihranki: Če redno plačujete naročnino, vas bo pri trenutni ceni Novi tednik stal 11.160 tolarjev letno, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 14.560 tolarjev letno. Če boste Izkoristili še pravico do brezplačne objave treh malih oglasov In čestitke na Radiu Celje, boste prihranili še 4000 tolarjev. Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi tednik je tako neverjetnih 7400 tolarjev letno. $f.23.-10.iunii1999 16 FOTOREPORTAZA Miš-maševski utrinki Miš-maševsko rajanje je minuli konec tedna v Griže privabilo rekordno število obiskovalcev, ki so, predvsem najmlajši, našli obilo zabave, glasbe in možnosti za sreča- nja. Organizatorji so z letošnjo prireditvijo nasploh zelo zado- voljni, saj niti na sobotnem ročk žuru, še manj pa na nedeljski prireditvi ni bilo izgredov ali drugih težav. Bilo je veliko rajanja, ki so ga mlajši in starejši otroci doživljali vsak po svoje. Srečko Meh je poleg glasbenikov, ki so se tudi letos odpovedali honorarju, poskrbel za dobro vzdušje; razne razstave, delav- nice in predstave pa so navdušile ničkoliko radovednih oči. Tako so pripravili razstavo ptic in razstavo o otroških pravi- cah, Unesco je zbiral igrače, v zgornjem delu Griž so svoje mesto našli kramarji, pa oldtimerji, konji, in še marsikaj se je našlo. Najbolj živahno in tudi najbolj hladno je bilo v letnem gledališču Limberk, kjer se je odru zvrstila večina napoveda- nih gostov in glasbenih skupin. Mimo kiparske in likovne delavnice, kjer so otroci lahko takoj razstavili svoja dela, je pot vodila do odra sramežljivih, kjer so malčki čarali s čarodeji, pozdravljali vrstnike iz Pirešice, Žalca, Griž Celja in Uboj, navdušeno sodelovali ob raznih skečih in plesih. »Spet se je izkazalo, da ljudje radi prihajajo v Griže in da bodo, če bo le priložnost, radi prihajali na Miš-maš tudi v prihodnjih letih,« pravijo v organizacijskem odboru in se hkrati zahva- ljujejo Grižanom, ki so dva dni živeh s prireditvijo. US, Foto: GREGOR KATIC Št.23.-10.iMrt1999 NASI KRAJI IN UUDJE 17 v Rečici novo vodstvo RK Krajevna organizacija Rdečega križa v Rečici pri taškem je minulo nedeljo pripravila volilni občili 2bor in zdravstveno preda- vanje. Izvolili so nov 15 članski krajevni odbor, ki ga bo vo- dila Marija Šmauc, namest- nik bo Darko Albreht, tajniš- ke naloge pa bo opravljala Silva Stare. Zadali so si tudi obsežen program dela. V pr- vi vrsti bodo pripravili akcijo zgodnjega odkrivanja raka na dojki, srečanje krajanov Rečice v zrelejših letih in skupaj z laškim Rdečim kri- žem pripravili tudi srečanje krvodajalcev. V. MAROT Smeti - naš vsakdan Na okrogli mizi z naslo- vom Smeti - naš vsakdan, ki je bila minuli teden na Sred- nji frizerski, tekstilni, stroj- ni in prometni šoli v Celju, so udeleženci govorili pred- vsem o tem, kaj se dogaja z onesnaženostjo okolja v tem mestu. Na okrogh mizi, ki so jo organizirali pri Projektni pi- sarni Celje, so sodelovali pi- sateljica Mateja Reba, pred- stavniki MO Celje in Javnih naprav ter predstavniki celj- skih osnovnih in srednjih šol in Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja. Metka Širca iz podjetja Javne naprave je povedala, da se pri tem pod- jetju trudijo, da bi odlagališ- če v Bukovžlaku okolje one- snažilo le minimalno, v načr- tu pa je tudi izgradnja nove- ga odlagališča. Na okrogli mizi je sodelovalo tudi nekaj učiteljic iz osnovnih in sred- njih šol ter vzgojiteljica iz vrt- ca, vsi pa so se strinjali, da je prvi korak na poti do bolj čistega okolja ekološka vzgoja mladih in pa osvešča- nje staršev. Marko Zidanšek, podžupan, zadolžen za po- dročje komunalne infra- strukture pri MO Celje, je po- vedal, da se na občini trudijo, da bi se težave z osnesnaže- vanjem okolja uredile, tudi po njegovem mnenju pa bi bilo potrebno bolj poudariti vzgojo otrok, pri čemer je predlagal uvedbo ekološke ure v šolah. Udeleženci okro- gle mize so ponovno opozo- rih tudi na problematiko celj- skega mestnega parka, v ka- terem redarja čistita odpad- ke, kar očitno še vedno ni najboljša rešitev; predvsem zato, ker tako mladi odpad- ke mečejo še z večjim vese- ljem kot bi jih, če bi jih morah za sabo pospraviti sami, so se strinjali sodelujoči. Podžu- pan Zidanšek je obljubil, da bodo ob koncih tedna v par- ku namestili še večje vreče za odpadke, povzetek okro- gle mize o smeteh kot našem vsakdanu pa je spoznanje, da lahko še največ za lepše in manj onesnaženo okolje na- redijo ljudje sami, pri čemer se pri starejših seveda zgle- dujejo tudi otroci. N.-M. SEDLAR Skok je predsednik Po razdelitvi prejšnje ob- čine Žalec na šest novih, je prišlo do spremembe tudi v Gasilski zvezi Žalec, pred- vsem zaradi tega, ker je ob- čina Prebold, ki ima osem svojih društev, iz žalske zve- ze izstopila in ustanovila svojo. Na izrednem občnem zbo- ru Gasilske zveze Žalec, ki so se ga udeležili delegati iz 35 društev ostalih petih občin, ki so ostale v zvezi, so sprejeli dopolnitve statuta, opravili nadomestne volitve in spreje- li rebalans finančnega plana zveze. Novi predsednik je Franc Skok (na sliki) z Go- milskega, tajnica Sabina Sor- čan iz Braslovč, izvolili pa so tudi nekaj novih članov v predsedstvo zveze ter uprav- ni in nadzorni odbor. T. TAVČAR Nove priložnostne znamke Pošta Slovenije je ob 125-letnici Svetovne poštne zveze izdala priložnostni znamki z vrednostjo 30 in 90 tolarjev, ki predstavljata pismonošo preteklosti in prihodnosti. Obliko- val ju je Bronislav Fajon. Pred dnevi pa je Pošta Slovenije dala v uporabo še štiri znamke z motivi konj (slovenski hladnokrvni in toplokrvni konj, ljutomerski kasač ter lipicanec) in znamko, s katero bo obeleženo Svetovno prvenstvo reševalnih psov IRO 99. Prve štiri je oblikoval Matjaž Učakar, znamko z reševalnimi psi in njihovimi vodniki pa Janez Plestenjak. TC Kmečke igre na Svibnem Društvo podeželske mla- dine Laško-Radeče je na Svibnem nad Radečami v so- delovanju z Enoto Kmetijske svetovalne službe Laško in Zavodom za gozdove RS - enota Radeče tudi letos pri- pravilo kmečke igre. V igrah se je deset petčlan- skih ekip iz laške in radeške občine pomerilo v spretnosti ročne košnje, grabljenju, ža- ganju hloda po dolgem in po- čez, prenašanju vode v brenti ter iskanju jajc v gnezdih na skednju. V skupni razvrstitvi je zma- gala ekipa Šentlenarta, drugi so bili tekmovalci iz Čimerne- ga, tretja pa domača ekipa iz Svibnega. V standardnih dis- ciplinah sta bila najboljša Mir- ko Gradič iz Rečice v ročni košnji in Mihela Vrhovšek iz Male Breze v grabljenju. Naj- boljši iz posameznih disciplin se bodo to nedeljo pomerih na regijskem tekmovanju, ki bo v Ločah pri Slovenskih Ko- njicah. VLADO MAROT NovZana maricel Dolar v Veliki Pirešici, ob glavni cesti Arja vas-Velenje, je tr- govska družba Žana odprla svojo deseto franšizno pro- dajalno, Žana market Dolar. Na otvoritveni slovesnosti je zbranim spregovoril direk- tor Žane Dolfe Naraks, ki je poudaril, da je franšizni način poslovanja zelo priljubljen in, da je ta prodajalna gotovo najlepša med vsemi, velika je okrog sto kvadratnih metrov, v njej pa je poleg pestre Žani- ne ponudbe še bogata ponud- ba Mesarstva Dolar. V imenu Dolarjevih, ki so lastniki ob- jekta in nosilci franšizinga, je govoril Robert Dolar, trak pa sta prerezala Dolfe Naraks in Zdenka Dolar. Za udeležence otvoritve in prve kupce so pripravili degustacijo izdel- kov, prvi kupci pa so bili tudi nagrajeni. T. TAVČAR Bojanova fantovščina Bojan Bašič s Polzele je pripravil pred svojo poroko, ki bo v soboto, fantovščino za prijatelje. Da bi vsaj malo okusil, kako izgleda zakonska zveza, preden bo izrekel odločilni da, so mu prijatelji pripravili kletko, v katero so ga zaprli. Ob tem seveda ni manjkalo zabave, bili so godci, ki so skrbeh za še bolj veselo razpoloženje in še marsikaj. Vsi skupaj so v povorki odšli na dom njegove izvoljenke Renate Štajner v Ločico, nato pa skupaj z njenimi prijateljicami v Šempeter, kjer je slavje več kot sto povabljenih trajalo do jutranjih ur. T. TAVČAR Memorialni turnir športno društvo Leteči Celje je pod okriljem Športnega združenja Postaje prometne policije Celje v Trnavi pri Šentrupertu organiziralo drugi Memorial turnir Milana Matjašiča v nogometu. Zmaga je tako kot lani šla v Juršince, odkoder je bil doma Milan Matjašič. Drugo mesto je osvojila ekipa gostiteljev iz Krajevne skupnosti Trnava, finalna tekma pa se je končala šele po streljanju kazenskih strelov s 4:3. Sodelovalo je šest ekip, poleg finalistov še postaje prometne policije Koper, Kranj in Celje ter moštvo Trhle veje iz Velenja. V soboto dopoldne je turnir s simboličnim začetnim udarcem otvoril osemletni Dean, med tekmami pa so na grobu v Braslovčah položili cvetje. Najboljši igralec je bil Janez Hudarin (Trhle veje), najboljši vratar pa domačin Jani Lokan. Med številnimi pokrovitelji prireditve je bil tudi ansambel Mira Klinca, ki je uspešno zabaval prisotne. (dš) 18 NASI KRAJI IN UUDJE Med predstavitvijo knjige v Logarski dolini. Zdaj te gozd sprašuje Pred kratkim Je v velenjskem založništvu Pozoj izšla knjiga Zdaj te gozd sprašuje, ki so jo podrobneje predstavili predstavniki nazarskega zavoda za gozdove minuli teden v Logarski dolini. S tem so Velenjčani, točneje Ivo Stropnik, izpolnili obljubo, dano lani na osrednji prireditvi v okviru tedna gozdov. V knjižici o gozdu so objavljena nagrajena likovna dela učencev vseh zgornjesavinjskih šol, ki so več let ustvarjali na temo Gozd je skrivnost, hkrati pa so v njej nagrajene uganke o gozdu, ki so jih pripravili učenci lanskega 4. razreda Osnovne šole Blaža Arniča Luče. V Logarski dolini se je ob predstavitvi knjige zbralo precej učencev, mentorjev, predstavnikov občin in nazarskega zavoda, ki so prisluhnili kulturnemu progra- mu, nato pa si ogledali del gozdne učne poti in se ustavili ob olcerski bajti. »V zgornjesavinj- skih šolah so z knjižico zelo zadovoljni, verjetno pa bomo pripravili posebno predstavitev tudi v Osnovni šoli Luče,« je napovedal vodja nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik. US, Foto: CIRIL SEM Iscejo vzgojitelje v Občinski zvezi prija- teljev mladine Šentjur iš- čejo vzgojitelje za delo z otroci, ki bodo letovali med 4. in 14. avgustom v Savudriji. Potrebujejo osem vzgoji- teljev za delo s šolskimi otroci, enega za delo s predšolskimi otroci ter pe- dagoškega vodjo. Vsi kan- didati morajo biti stari več kot 20 let, potrebujejo iz- kušnje pri delu z otroki, opravljen morajo imeti pla- valni tečaj oziroma biti pla- valci, brez zdravstvenih omejitev ter s slovenskim državljanstvom. Prijavijo se lahko do 20. junija in to na naslov: Komisija za leto- vanje in prosti čas pri Ob- činski zvezi prijateljev mla- dine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur. BJ Očistili črna odlagališča S pomočjo občine Žalec in oddelka za okolje in prostor so v KS Šempeter očistili šest večjih črnih odlagališč. Sodelovali so upokojenci, strelci, ribiči, lovci in drugi. Vsa sanirana odlagališča so zavarovali in namestili opozorilne table z navodili za ravnanje z odpadki. Kljub temu pa nekateri krajani še vedno vozijo odpadke na ta mesta. V krajevni skupnosti bodo vse take ustrezno kaznovali. T. TAVČAR Kanalizacija in vodovod v Vrbju v KS Vrbje v žalski občini gradijo kanalizacijsko omrež- je, hkrati pa obnavljajo tudi vodovod. Po besedah predsednika Jožeta Meha je Krajevna skupnost Vrbje edina v žalski občini, kjer krajani sami sofi- nancirajo izgradnjo kanaliza- cije. Ker imajo vso potrebno dokumentacijo, je občinski svet potrdil sklep, da Javno komunalno podjetje Žalec na- jame kredit, s katerim bodo dela dokončali. Tako bo Vrbje edina KS v občini, ki bo imela urejeno kanalizacijsko omrež- je. Tam, kjer so dela pri kanali- zaciji že zaključena, na novo asfaltirajo cestišče, delajo pa tudi pločnike in javno razsvet- ljavo. T. TAVČAR Zaključni koncert Pred koncem šolskega leta so učenci OŠ Petrovče in podružničnih šol Velika Pirešica in Galicija, v gasilskem domu na Pernovem, pripravili zaključni koncert. Nastopili so štirje šolski pevski zbori in sicer otroški pevski zbor Velika Pirešica, ki ga vodi Mira Kodrun, otroška pevska zbora Galicija in Petrovče ter mladinski pevski zbor Petrovče - vse vodi Anita Žolnir. Starši otrok in drugi so napolnili dvorano. Nastopajoče in poslušalce je pozdravil ravnatelj Jože Krulc, ki se je staršem zahvalil za sodelovanje z učitelji, učiteljem pa za njihov trud pri šolskem in izvenšolskem delu. T. TAVČAR Tretji KulTenTurn Leto je zopet naokoli in zato so celjski kulturniki ponovno zavihteli teniške loparje na 3. KulTenTurnu. V soboto, 5. junija, so se pod vročim libojskim soncem vneli ogorčeni boji, ki so vsebovali najrazličnejše »kulturoidne« vložke: od dizajnerskih preko historotekarskih do Poteze Maestra. Nekaj je bilo tudi baleta in veliko dobrega apetita. Začnimo s poraženci: A. Rihterjeva in J. Germadnik, ki sta očitno postala privrženca virtualne resničnosti, in nadaljujmo z zmagovalci: Jože Domjan (moški posamezno), Miša Praprotnik (ženske posamezno) ter Alenka in Jože Domjan (mešani pari), in končajmo z visoko uvrščenimi: Alenka Goršič, Libuška Goršič, Dragica Mustač in Brane Goropevšek, Edvard Goršič, izvenkonkurenčni Vlado Koželj ter seveda spodaj podpisani. BORI ŽZUPANČIČ Dela v Vrbju naj bi končali v letošnjem letu. Pojasnilo Ob tragični nesreči v Podlogu pri Šempetru 13. maja so Slovenske železnice v Izjavi za javnost staršem štirih umriih otrok izrekle sožalje. Na željo staršev sporočamo, da osebno sožalnih brzojavk od Slovenskih železnic doslej še niso prejeli. Uredništvo Ob izročitvi darila Velenjčanov Andražanom. Gasilski avto v dar Prejšnji teden so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Andraž razveselili darila svojih stanovskih tovarišev - gasilcev iz Velenja. Podarili so jim rabljeno gasilsko avto cisterno. Obe društvi že vrsto let dobro sodelujeta in plod tega je bila tudi pobuda Velenjčanov, da bi Še dobro ohranjeno vozilo podarili Andražanom. Vozilo je izročil predstavnik GD Velenje Miha Valencij, ob tem so ga tudi preizkusili. V imenu andraških gasilcev pa se je zahvalil predsednik PGD Andraž Janez Dušič, ki je dejal, da so potrebovali prav takšno vozilo za dovoz vode v hribovskih predelih. Vodo bodo vozili ob požarih, pa tudi ob sušnih dneh, ko višinskim kmetijam, kjer še ni javnega vodovoda, pitne vode zmanjkuje. T. TAVČAR St. 23. • 10. junij 1999 NASI KRAJI IN UUDJE 19 Roka pregnancem slovenska vas Skupna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije RTV Slovenija pripravlja v sodelovanju z nekaterimi medijskimi hišami, ki so se pobudi takoj pridružile, človekoljubno akcijo z na- slovom Roka pregnancem - slovenska vas, skupno akci- jo slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije. Hk o-" A-*. s a '.S < Akcija je namenjena po- moči pregnancem s Kosova, njen cilj pa je: v Makedoniji postaviti slovensko vas za pregnance. Vas, predvidoma postavljena v Dojranskem selu, bo oblikovana iz bival- nikov, počitniških prikolic in šotorov, seveda z vso ustrez- no in potrebno infrastruktu- ro. Njena velikost pa bo seve- da odvisna od sredstev, zbra- nih s to akcijo. Gre pravzaprav za prelom- ni dogodek v slovenskem medijskem in človekoljub- nem prostoru. Prvič namreč v tako velikem obsegu sode- lujejo tiskani mediji z elek- tronskimi - Televizijo in Ra- diom Slovenija, poudariti pa velja, da se je akciji pridruži- la tudi pomembna komer- cialna televizija Pop TV. To hkrati pomeni tudi prvo pro- gramsko sodelovanje v tele- vizijskem prostoru na tej rav- ni. In še nekaj je izredno po- membno: v tej akciji prav tako prvič doslej, skupno, z roko v roki, sodelujejo naj- večje človekoljubne organi- zacije v Sloveniji - Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenski odbor za Unicef. Pri pripravi in izvedbi te izjemno zahtevne akcije so- delujejo tudi: Ministrstvo za obrambo RS, zlasti Uprava RS za zaščito in reševanje. Ministrstva za notranje zade- ve, Ministrstvo za zunanje zadeve in seveda Telekom Slovenije, ki bo omogočil in zagotovil brezplačno telefon- sko številko za zbiranje sred- stev, ki bo delovala tako v času televizijske oddaje kot tudi celotno obdobje akcije. Prvi del akcije se je sicer formalno že začel, dejanski začetek pa je bil s torkovo oddajo Televizije Slovenija Roka pregnancem - SLOVEN- SKA VAS - prav tako name- njena zbiranju sredstev. Da- rovalci so seveda lahko vsi - tako posamezniki kot tudi pravne osebe. Zbiranje sred- stev bo po oddaji trajalo ne- pretrgoma do naslednje od- daje, ki bo na sporedu konec junija. Donacije bo mogoče sporočati po telefonu ali pa neposredno nakazovati na žiro račune človekoljubnih organizacij. V akcijo se bo vključil tudi Novi tednik. Generacija 38/39 spet sicupaj Približno četrtina od 55 maturantov, ki so v šolskem letu 1938/39 zaključili šola- nje v celjski gimnaziji, se je v soboto dopoldne spet zbra- la na šolskem dvorišču. Po začetnem pozdravljanju in prepoznavanju so se družno napotili v svojo staro učilni- co, sobotno 60-letnico matu- re pa seveda zaključili z dru- žabnim srečanjem. Gimnazijsko generacijo 1938/39, pravi ravnatelj I. Gimnazije v Celju prof. Jože Zupančič, ki je v soboto v šolskih prostorih tudi pozdra- vil nekdanje maturante, je spremljal izjemno kakovosten profesorski zbor, saj so bili v njem kar trije doktorji znano- sti. In kot zanimivost še dejs- tvo, ki so se ga nekdanji matu- ranti tudi spomnih v soboto; gimnazijce obeh oddelkov - v paralelki a je bila približno polovica fantov in polovica de- klet, paralelko b pa so sestav- ljali samo fantje - je streljanje poučeval Draža Mihajlovič iz takratnega poveljstva celjske vojašnice. Sobotni spomini pa so se prepletali tudi z aktual- nim časom, zlasti še pri tisti jubilantki, ki se je z nostalgijo spominjala svoje mature iz- pred šestih desetletij, hkrati pa že vnaprej stiskala pesti svojemu vnuku, ki bo v isti šoli, morda celo v isti učilnici in šolski klopi kot babica, zre- lostni izpit opravljal v nasled- njih dneh. IS, Foto: G. KATIČ Nova gasilska zveza Vojnik Dobrna Kot stota gasilska zveza v Sloveniji je bila ustanovljena v Novi Cerkvi gasilska zveza Vojnik Dobrna. Šest prostovoljnih gasilskih društev, ki so bila doslej člani Gasilske zveze Celje, se je od- ločilo za samostojno organizi- ranost in delovanje, vendar še vedno v prijateljskem sodelo- vanju z bivšo zvezo. Pogodbo o ustanovitvi Gasilske zveze Vojnik Dobrna so podpisali za PCD Vojnik Adolf Jane, Novo Cerkev Slavko Jezernik, Socko Egidij Čretnik, Frankolovo Marjan Pelin, Lemberg Franc Medved in Dobrno Štefan Po- hajač. V šestih prostovoljnih gasilskih društvih je trenutno 685 članov, med katerimi je 356 operativnih članov. Velike uspehe so dosegli na tekmoval- nem področju, kar še posebej velja za mladinske desetine Dobrne, ki redno sodelujejo kot predstavniki Slovenije na gasilskih olimpiadah. Letos ju- lija bo na olimpiadi v Franciji nastopila ženska mladinska desetina Dobrne z mentorjem Brankom Dobovičnikom, sicer pa so člani vseh šestih društev lani sodelovali na 151. tekmo- vanjih s 1262 tekmovalci. Us- pešni so bili tudi pri 24 inter- vencijah, pri katerih so opravili 3189 prostovoljnih ur. Lani so v 384 vožnjah prevozili 2818 km in 1483 kubikov vode v kraje, ki je v sušnem obdobju nimajo. Izredno uspešni so bili v vseh poplavah, ki jih je bilo lani izjemno veliko. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili vodstvo nove gasilske zveze. Devetčlansko predsedstvo bo kot predsednik vodil Beno Podergajs, pod- predsednika pa sta Štefan Po- hajač in Slavko Jezernik. Po- veljstvo bo vodil Ivan Jezer- nik, podpoveljnika pa sta Sta- nislav Božnik in Silvo Kuder. Tričlanski nadzorni odbor bo vodil Branko Jezernik, častno razsodišče Milan Pohajač, v okviru zveze pa bodo delovali še komisije za veterane, delo z ženami, za mladino, informira- nje in zgodovino gasilstva ter priznanja in odlikovanja. Ustanovnega občnega zbora gasilske zveze Vojnik Dobrna so se udeležili predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter Gasilskih zvez Celje, Šentjur in Vitanje Zreče. Ustanovni zbor je bil temeljito priprav- ljen in na moč slovesen, saj so ob prihodu gasilcev v sveča- nih uniformah igrali godbeni- ki Nove Cerkve, v dvorani pa so slovesnost dvigovali rogisti in člani MPZ Nova Cerkev. TONE VRABL v boj za zastave v Sloveniji je vključenih v mednarodni projekt Eko šole kot načina življenja 70 osnov- nih in srednjih šol. Lani so podelili mednarodne eko za- stave šestnajstim šolam, letos še dodatno sedemnajstim. Med štirimi novimi prejemni- ki eko zastav, ki so jih podelili v petek v Mariboru, so iz celjske regije osnovne šole Lesično, Polzela, Šmarje pri Jelšah in Zreče. Za podelitev zastave je treba izpolniti sedem medna- rodnih kriterijev, v šoli mora biti dejavnih večina učencev in Zaposlenih, delovanje eko šole se mora v kraju čutiti. Učenci poskrbijo najprej za analizo šolskega okoliša ter pripravijo program kako po- skrbeti za odpadke, vodo in energijo (v zadnjem času se lotevajo še transporta). Po se- stavi eko odbora, v katerem so predstavniki učencev, učite- ljev, komunale, KS ali občine in medijev, se šole največkrat odločijo za vrhunec, sestavo eko listine, ki pomeni vodilo ekološkega obnašanja. Listino podpišejo šola, nacionalna koordinacija in občina. Zanimivo je, da si je med slovenskimi srednjimi šola- mi prislužila mednarodno eko zastavo ena sama: lani jo je prejela ter letos ubranila celjska srednja frizerska, tek- stilna, strojna in prometna šola. Treba je opozoriti, da gre za projekt fundacije Evropske unije za okoljsko izobraževa- nje, ki vključuje 3800 evrop- skih šol, v devetnajstih drža- vah. V Sloveniji, kjer je vodja nacionalna koordinatorka Na- da Pavšer, smo začeli z delom pred tremi leti. BJ Izlet namesto srečanja člani krajevne organizacije RK Savinja iz Celja so se odločili, da bodo namesto rednega srečanja svoje člane, starejše od 70 let, popeljali na izlet na Tinjsko. Izlet je izjemno dobro uspel, kot najstarejša pa se ga je udeležila 90-letna Marija Jakob. V Savinji imajo še štiri druge člane, ki so starejši od 90 let, vendar so v domu za ostarele občane ali pa so zboleli in se izleta niso udeležih, zato jih bodo poverjeniki obiskali na domu. Na posnetku: Marija Jalšovec, Marija Jakob in njena hčerka Zofija Jakob med čudovitim izletom. US PLANINSKI KOTIČEK odprti postojanki Planinsko društvo Celje obvešča, da sta njihovi postojanki Frischaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici že odprti. Na Vrtaško sleme Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 20. junija, na Vrtaško sleme, ki je zadnji dvatisočak v grebenu Martuljških gora. Odhod iz Celja bo ob 6. uri z Glazije. Izhodišče poti bo tokrat Mojstrana. Od tam bo za dve uri in pol hoje do Vrtaške planine, nato po razgledni stezi čez Vrtaški vrh in Njivice še za dodatni dve uri hoje, da boste prispeli na sam vrh. Prijave zbirajo v društveni pisarni PD Celje na Stanetovi 1. Še dva pohoda v juniju Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, 19. junija, z odhodom ob 5. uri s parkirišča na Glaziji, na pohod na 2132 m visok Storžič. 25. in 26. junija pripravljajo dvodnevni izlet na Dve Špici in Poldašnjo Špico. Odhod bo v petek, 25. junija, ob 4.30 s parkirišča na Glaziji. MM It. 23,-10. Ml 1999 20 ŠPORT Rekord Valantove in norma Kocuvana Celjska atletska odprava je na olimpijskem štadionu v Atenah še drugič izvrstno nasto- pila in prispevala levji delež k presenetljive- mu 3. mestu moške reprezentance (skupina B) in obstanku ženske vrste v istem rangu. Odprti lov za normami SP (Sevilla 20.-29.8.) bo trajal še vse do 8. avgusta. Najvidnejša dosežka sta uspela Anji Valant in Miru Kocuvanu. Troskokašici je tudi na pro- stem uspelo doskočiti točno na 14 metrov (nor- ma B) in izboljšati državni rekord, za katerim pa je Kocuvan na 400 ovire sicer zaostal, vendar se spustil pod mejo 50 sekund, izpolnil A-normo za letošnje SP v Sevilli in s tedensko zamudo tudi napoved svojega trenerja in očeta Mira Kocuvana st. Za nameček je trenutno najboljši slovenski tekač na nizkih ovirah sodeloval v štafeti 4x400 metrov in se skupaj s Fridrihom, Japljem in rekorderjem na 400 m Šestakom znova vpisal pod rubriko »državni rekord« (bil je tudi član štafete, ki je od Lizbone '96 držala dosedanjo znamko). Večina atletov, ki je na ECCC nosila celjski dres, je izboljšala izide minulega tedna. Izjemi sta Gregor Cankar, ki je spet skočil slabo (775 cm), toda odnesel 2. mesto in 7 točk (normo je presegel že na prejšnjih tekmovanjih) ter Urban Acman, ki je za atenskim debijem zaostal 4 stotinke. Jurij Rovan je ob palici (v prvem poskusu) izenačil najboljši letošnji dosežek 530 cm in Cankarjeve točke, Miro Medič je sunil kroglo skoraj meter dlje, a je bilo v znatno močnejši konkurenci to dovolj le za 7. rezultat, skoraj enako pa velja za kopjaša Robija Terška, ki mu je do mejnih 70 metrov zmanjkalo borih 6 cm, do osebnega rekorda pa še nadaljna 2 metra. Slabše od pričakovanj sta nastopila Zlatnar in Kozmus (oba sta prej branila celjske barve). Prvemu je na 110 ovire uspelo le povprečnih 14,19, Breži- čan pa je orodje tokrat zalučal več kot 7 metrov manj. Izposojeni postonjski Celjan Dejan Milo- ševič je kljub poškodbi v višini (226 cm, B) izboljšal svojo najboljšo znamko, 4 manjkajoče centimetre do slovenskega rekorda pa bo raje naskakoval z ozdravjeno tetivo. Rezultati moški - 100 m: 3. Urban Acman 10,52": 400 ovire: 3. Miro Kocuvan 49,91. 3000 m: 6. Romeo Živko 8:14,70. 4x100 m: 6. Slove- nija (Šušteršič, Fridrih, Rozman, Acman) 40,05. 4x400 m: 4. Slovenija (Kocuvan, Fri- drih, Japelj, Šestak). Daljava: 2. Gregor Cankar 775 cm. Krogla: 7. Miro Medič 17,51 m. Palica; 2. Jurij Rovan 530 cm. Kopje: 5. Robi Teršek 69,94 m. Ženske - troskok: 3. Anja Valant 14 m (drž. rek.). Daljava: 5. Anja Valant 631 cm. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Anji Valant je že po nekajdnevnem treningu troskoka uspel državni rekord. Pozdniak za novi vzpon Vodstvo šoštanjskega od- boj karkega ligaša se je po izpadu iz prvoligaške konku- rence in odstavitvi Maribor- čana Tea Pa j nika na mesto prvega trenerja odločilo an- gažirati beloruskega strokov- njaka Nikolaija Pozdniaka, Trener iz Minska, ki je pred tem zavrnil selektorsko mesto ruske ženske vrste, velja za enega najboljših v vzhodni Evropi. Vodil je ženska moš- tva v Superligi (največji uspeh 3. mesto), bil selektor beloru- ske ženske reprezentance, z odbojkaricami Dubrovnika pa je pred tremi sezonami postal evropski prvak. Slovi kot »dlakocepski« analitik igre, ki vsako tekmo razčleni do najmanjše podrobnosti. Doktor pedagoških znanosti bo v mestu elektrarne prebil 3 leta, za svoje delo pa bo (po neuradnih podatkih) meseč- no prejemal nekaj več kot 2 tisoč nemških mark (za stro- kovno delo so ga v njegovi domovini nagrajevali s 40 do- larji, čeprav je bil odlikovan z ordenom »zaslužni trener«, postal pa je tudi najmlajši se- lektor), Šoštanjčani pa so mu naložili tudi delo z vsemi se- lekcijami, ki v glavnem zaje- ma koordiniranje programov in povezovanje ter usposab- ljanje drugih trenerjev. OK Šoštanj Topolšica, ki se v pri- hajajoči sezoni želi na vsak način vrniti v elitno druščino, bo s pripravami začel 9. avgu- sta, dotlej pa bodo mlajše ka- tegorije nastopale po turnirjih v odbojki na pesku, članom pa so predpisali lažjo vadbo enkrat tedensko. PRIMOŽ ŠKERL Roiand Garros tudi Katarinin že prvi nastop Katarine Sre- botnik na grand slamu se je v Parizu končal z zmagoslavjem v igri mešanih parov. Čeprav naj- manj cenjena lovorika velikih turnirjev, pa ta pomeni nadalje- vanje izredno uspešne letošnje serije velenjske tenisačice, ki je zdaj bogatejša za dobrih 300 tisoč francoskih frankov. Uvrstitev v 2. krog med posa- meznicami, kjer je izpadla s ka- snejšo polfinalistko Španko Arancho Sanchez, ji je navrgla 64. mesto na WTA razpredelnici in ugoden položaj pred nasled- njo veliko preizkušnjo v Wimb- ledonu. V francosko in svetovno teniško zgodovino se je Velenjčanka (pod vodstvom novega ruskega trener- ja) vpisala po več kot dveh deset- letjih, ko je sloviti Mimi Jaušovec uspela celo posamična zmaga in leto kasneje še med ženskimi dvo- jicami. Zmaga v duetu z Južnoa- fričanom Pietom Norvalom, kate- remu je bilo to prav tako prvo veliko finale, se je posrečila nad favorizirano latvijsko-ameriško navezo Larisa Neiland-Rick Leach s 6:3, 3:6, 6:3. Finala niso odigrali na centralnem štadionu, bojda za- radi grozečega slabega vremena, zato so organizatorji pohiteli z boji pri posameznikih, pare pa potisnili na igrišče št. 1. 29-letni Afričan je po zmagi hitel razlagati, da v dolgoletni karieri in seriji partnerk še ni nastopal z igralko, s katero bi se tako dobro ujemala. Da gre za dobro usklajeno dvoji- co, pa je začutil že pred polfina- lom. Srebotnikova pred začetkom turnirja še ni vedela, s kom bo sploh tekmovala v mešanih parih. Z Norvalom, ki je iskal partnerko, jo je pred žrebom seznanila soi- gralka pri dvojicah Liezel Horn, ki je tudi poskrbela za vpis na tek movalno listo, izkušenega Pieta pa je Katarina spoznala dobesed- no na igrišču. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Katarina Srebotnik - prvi grand slam in prva zmaga. Primer »Bečirovič« na sodišču? Registracijska komisija KZS je (ne)pričakovano ugo- dila prošnji Uniona Olimpije in potrdila, da je Sani Bečiro- vič njen član. Odločitev krovne organizacije v Laš- kem sicer ni izzvala burnih reakcij, zagotovo pa se obeta afera. V spornem 18. členu je na- mreč pojasnjeno: »Prvo samo- stojno pogodbo mora skleniti 18-letni igralec z matičnim klubom za najmanj 6 let...,« in v nadaljevanju: »Matični klub je tisti, v katerem je igralec registriran v letu, ko je dopol- nil 18 let.« Ob koncu spornega člena je še zapisano: »Klub, ki krši določila prejšnjih odstav- kov se kaznuje z izključitvijo iz tekmovanja ter se seli v najnižji rang.« Upoštevajoč pravilnik je povsem jasno, da KZS v »primeru Bečirovič« enostavno ne more »zvoziti« brez kršenja svojega pravilni- ka. Lani je namreč Pivovarna Laško želela usluge Davorina Škornika iz šentjurskega Ke- moplasta, a je njihova želja ostala neizpolnjena prav zara- di spornega 18. člena. Če pa bi KZS letos odločila v prid Laš- čanov, prav tako ne bi brez napak stvari pripeljala h kon- cu, kajti Ljubljančane bi mo- rala vreči v najnižji rang, kar pa bi bilo sicer zanimivo gra- divo za znamenitega režiserja, Stevena Spielberga, kaj po- dobnega pa seveda na sončni strani Alp ni izvedljivo. V Treh lilijah pričakujejo odločbo o registraciji Bečiroviča danes ali jutri, potem bo sledila pri- tožba, ki pa bo obravnavana predvidoma julija na izvr- šnem odboru KZS. V primeru tolikokrat omenjene tožbe, ki pride na vrsto po morebitni zavrnitvi pritožbe, bosta Laš- čane zastopala Boško Šrot in Milko Škoberne. Slednji je že pred časom napovedal: »Šli bomo do konca, ker smo pre- pričani, da imamo prav.« Polzelani so že dolgo v de- narnih škripcih. Dosedanji trener in selektor izbrane vr- ste Boris Zrinski se bo najbrž odpravil na Poljsko k Slasku iz Wroclawa, njegove zamenjave za sedaj še ni. Obeta se večja prevetritev moštva. Tako so B- ligašu Kemoplastu dokončno odstopili branilca Vinka Rov- šnika, ki je bil doslej posojen (zadržali pa so Josipoviča), dejanje pa je Šentjurčane ve- ljalo 5 tisoč mark. V moštvu iz dvorane Hruševec si še sedaj ne znajo povsem razložiti po- teze Bojana Sušina in Roma- na Urbanije, ki sta zadnji dan prestopnega roka pristopila k Celju (od koder je prišel drugi branilec Ribežl), četudi ju je v Šentjurju čakala pogodba pod enakimi pogoji. Tako so ostali brez krilnih igralcev, ki jih bo- do morda poiskali v avgustov- skem mini prestopnem roku, trener Celjanov Marko Trobiš pa celo meni, da bodo z njima lahko naskakovali l.A ligo. Pri Rogli Atrasu se niso odpove- dali prvoligaškim ambicijam in v klub pripeljali Starova- snika (Hrastnik) in Tomašiča (Pivovarna Laško), šoštanjska Elektra pa je izkoristila mari- borski košarkarski potop in v svoje vrste končno pritegnila Vugdaliča, s katerim so se dogovarjali že lani. TOMAŽ LUKAČ PRIMOŽ ŠKERL Poseidon vsaj za finale Vaterpolisti celjskega Po- seidona so v zimskem pri- pravljalnem obdobju uspeli sestaviti spodobno moštvo, ki bo po dveletnem premoru svojo kakovost primerjalo v družbi drugoligašev. Prvi turnir bo že to soboto v Kam- niku, drugi v Celju (3.7.) in finale v Kopru (27.7.). Daleč so že začetki devede- setih let, ko so celjski vaterpoli- sti krojili slovenski vrh. Po »de- mobilizaciji« takratne genera- cije (1995) in ustanovitvi nove- ga kluba je ta šport zašel v krizo, zdaj pa je na Golovcu zrasel nov rod igralcev, ki pa jim predvsem manjka izku- šenj. Krizna leta so pri VK Po- seidon skušali prebroditi z žensko ekipo, ki je dvakrat zai- grala v slovensko-avstrijski ligi in se bo med poletjem potego- vala za najvidnejša mesta v državi. Moški del čaka drugač- na usoda. Vrnitev na stara pota bo dolgotrajna, saj je vaterpolo v Sloveniji medtem napredoval in se v večjem delu tudi profe- sionaliziral, čemur v mestu ob Savinji niso uspeli slediti. Dru- goligaško tekmovanje za celj- ske vaterpoliste ne bo prelom- no, temveč le vpogled v trenut- ne razmere in iskanje svojega mesta. Trener Davorin Podpe- čan je vseeno optimist: »Prebi- ti se moramo na finalni turnir. Ker se igra po križnem siste- mu, bi zaradi lažjega izhodišča morali zmagati v svoji skupi- ni.« Za Poseidon (v pripravljal- nem obdobju je igral kopico tekem z veteranskim moš- tvom, ki letos prav tako meri na naslov državnega prvaka) bosta iz stare generacije po- novno zaigrala nekdanji repre- zentant Marko Glavan in Aleš Ošlak, ki na zagrebški fakulteti za šport končuje študij vater- pola pri prof. Šimencu in ga bodo v klubu vključili tudi v delo z mlajšimi selekcijami. V skupini I. 2.SVL nastopata še Kamnik in Kranj 90, v skupini II. pa Koper mL, Žusterna, Mo- lat in Nova Gorica. PRIMOŽ ŠKERL Mladi Triglavani najboljši Prva izmed prireditev ob 80-letnici nogometa v Celju je bila minulo nedeljo pred IV. OŠ v Celju, kjer so se na turnirju pomerili najmlajši. V kategoriji U-8 so se zmage veselili nogometaši Maribora, ki so premagali vse tekmece. Bolj izenačeno je bilo med igralci starimi 9 let in manj, kjer je slavil Mali šampion Publikum, ki je dvakrat remiziral in prav tolikokrat zmagal, domačini pa so si največ obetali v kategoriji U-10. Toda Varteks je bil premočan, saj je v finalu ugnal Mariborčane s 3:0, medtem ko so se Celjani morali zadovoljiti s 4.' mestom. V skupnem seštevku vseh konkurenc so bili na mednarod- nem turnirju, ki ga je vnovič odlično organizirala šola Mali šampion ob pomoči NK Publikum, najboljši mladi nogometaši Triglava, sledita Maribor in Mali Šampion Publikum. T.L NA KRATKO Ptuj: Na 7 dni trajajočem DP v jadralnem letenju je v odprtem razredu slavil Uroš Kočevar (av- gusta bo nastopil na SP), Črto- mir Rojnik pa je končal na 5. mestu. Med mladinci je Matej Kosaber osvojil srebro (6. Marko Lapetič) in dosežek ponovil v tekmovanju za pokal mesta, kjer je Erazem Polutnik pristal na četrtem, Marko Lapetič pa na devetem mestu (vsi Aeroklub Celje). Ankaran: Dobrila Gluvič (Mi- roteks) je osvojila bronasto me- daljo na državnem kadetskem kegljaškem-prvenstvu, potem ko je podrta 815 kegljev. Uvrstitve ostalih: 8. Dobrila Vučenovič (770), 9. Nada Savič (764),' 10. Barbara Fidej (757), 12. Sabina Koljič (752), 17. Jasna Pajič, 18. Rada Gluvič (711). Celje: Območna kegljaška zveza je pripravila prvenstvo v nekdaj zelo priljubljenih borbe- nih igrah desetčlanskih moštev. Pomerilo se je 10 ekip, med njimi tudi ženska zasedba rogaš- kega Komcela. Končni vrstni red: CP Celje 1802, Pivovarna Laško 1752, Petrol Celje 1729, Kovinotehna 1716, TIM Laško 1506, Komcel (moški) 1500, Upokojenci Celje 1452, Komcel (ženske) 1432. Vransko: Velenjčan RadiŠa Rajkovič (15 točk) je zmagova- lec hitropoteznega šahovskega turnirja, na katerem je sodelova- lo 18 tekmovalcev savinjske in šaleške regije. Za njim so se uvrstili Milan Goršek (14,5), Mi- lan Matko (14), Stane Skok (12), Tomo Studička (11) itn. Braslovče: Domače strelsko društvo je pripravilo tekmova- nje z vojaško puško za 16. Cestnikov memorial. Med 59 strelci iz 18 društev je s 527 krogi zmagala ekipa Celja v postavi Jeram, Frece, Zdovc (6. Braslovče, 14. Polzela), med posamezniki pa je Jeram (179) končal na 4. mestu (5. Frece 176). Šmarje pri Jelšah: Na pokalu mesta v judu za mlajše kategori- je so med klubi naše regije naj- več uspeha imeli člani Sankaku- ja. Zmagovalci: Primož Zorko. Sandi Mahajnc, Jan Herič, Borut Bračun, Roki Drakšič, Beno Lah, Ana Pečjak, Kristina Jazbec, Iva Resanovič, Mateja Drakšič, Tja- ša Vraničar (vsi Sankaku), Mat- jaž Klobčič (Ivo Reya) in Marko Vidovič (Velenje). Št.a3.-10.iwiti|f999 ŠPORT 21 Pretrgana radeška popkovina Celjski rokometni kolektiv prekinil sodelovonje z Radečami - Poškodbi Stefanovica in Škrbica -18. junija predstavitev novega moštva. Po samo eni sezoni je konec ljubezni med celjsldm in ra- deškim rokometnim klubom. Težave so se pojavile že med prvenstvom, ko so Zasavci ne- godovali nad »zmogljivostmi« celjskih prišlekov, ti pa so ka- sneje jasno povedali, da njiho- vega dresa ne bodo več oblekli - tudi za ceno kariere. Koordmacijski odbor RK CPL je zato prekinil pogodbo. Vsi posojeni igralci so dobili proste roke in lahko zamenjajo »de- lovno« sredino oziroma ostane- jo v Radečah, vendar morajo te zanje prevzeti vse obveznosti. V uradni izjavi so še zapisali, da se bodo z zasavskim ligašem še naprej prizadevali obdržati do- bre odnose. »Radečane smo pi- sno obvestili, da jih v novi sezo- ni ne bomo finančno podpirali, ker je to prevelika obremenitev (gre za okoli 300 nemških tiso- čakov op.a.). Že prej smo jim dali vedeti, da bomo sodelovali le leto dni. Želeli smo jim ponu- diti mlajše igralce, vendar odgo- vora še nismo prejeli,« pravi direktor RK CPL Vlado Privšek in dodaja, da Lesjak, Cvijič, Šan- telj, Žvižej, Ivančič, Podpečan in Privšek že tri mesece niso preje- li nobenih izplačil, nihče se z njimi o tem niti ne pogovarja. V vodo je padla tudi nova »poso- jilna« pogodba, po kateri bi si kluba izmenjavala igralce. Ce- ljani bodo svojim rokometašem zdaj skušali poiskati angažma- ne v domačih klubih, ne glede na rang tekmovanja, najbolje pa sta se za sedaj znašla Cvijič, ki bo v prihodnji sezoni nosil majico španskega prvoligaša Valencije, Lesjak pa bo verjetno zaigral za italijanskega Ugaša iz Sicilije. Trenerja Mira Požuna so pivovarji še pripravljeni fi- nancirati, vendar si je ta poiskal nov stari klub, tako da bo vadil rokometaše Gorenja, dosedanji trener Tone Tiselj pa bo svoje znanje najbrž preizkusil pri tr- žaškemu Generaliju, lani nas- protniku Celjanov v Ligi prva- kov. Finančna kriza je botrovala tudi odločitvi vodstva žalskega Juteksa, ki se je moral odpove- dati uslugam Rusinj Kostiu- kove, Vydrine in Korotneve ter trenerja Bogosava Perica. Celje Pivovarna Laško bo no- vo moštvo in okrepitve predsta- vila v petek 18. junija, ko bo SP v Egiptu že končano. Žal sta poš- kodbi tam staknila Rastko Ste- fanovič in Dragan Škrbič. Tež- je jo je skupil celjski organizator igre, za katerega je sprva kaza- lo, da ima potrgane vezi, po- drobnejši pregledi pa so poka- zali, da gre za močno nategnjen ligament na desni nogi. Prvens- tvo je zanj končano, vendar se bo lahko nemoteno vključil v delo s klubom, Škrbič pa bo jugoslovanski vrsti še lahko po- magal do odličja. Veseli tudi iz- vrsta igra celjskega novinca Kokšarova, ki je med boljšimi v ruski reprezentanci. Po do se- daj videnem bo (zdaj že nekda- nji) član Skifa poleg osnovnih zadolžitev na levem krilu zelo uporaben tudi v obrambnih za- dolžitvah (pri Rusih ima vlogo prvega obrambnega igralca v postavitvi 5-1), trener Hasane- fendič pa ga bo s pridom porabil še za beganje nasprotnikove Nova postava RK CPL za sezono 1999/2000: 1. Beno Lapajne, 2. Robi Šafarič, 3. Goran Kozomara, 4. Renato Vugrinec, 5. Uroš Šerbec, 6. Rok Praznik, Z Klemen Štruc, 8. Aleš Pajovič, 9. Ed- vard Kokšarov, 10. Rastko Stefanovič, 11. Roman Pun- gartnik, 12. Dejan Perič, 13. Tomaž Tomšič, 14. Tettey Banfro, 15. Branko Bedeko- vič, 16. Igor Levšin, 19. Pepi Manaskov, 20. Dragan Škr- bič. obrambe, saj je njegova special- nost preletavanje osnovne črte. ■ : . . PRIMOŽ ŠKERL . ' Foto: GREGOR KATIČ Poškodba Dragana Škrbica ni tako huda. Nezanimivo zadnje dejanje v II. SNL se je položaj pri vrhu razpletel pred zadnjim prvenstvenim krogom. Po- tem, ko je bilo že vsaj mesec dni bolj ali manj jasno, da se bo med elito preselil Dravo- grad, smo v predzadnjem kro- gu dobili še enega prvoligaša - Feroterm Pohorje. V igri za vstop med dvanaj- sterico najboljših je bil vse do zadnje minute 29. kroga še Eso- tech Šmartno, toda Aluminij iz Kidričevega je ob Paki zaigral izvrstno in favoriziranim doma- činom odščipnil točko. Šmarča- ni so v finišu prvenstva dvakrat razočarali na svojem igrišču, še posebej presenetljiv je bil poraz z Jadranom Šepičem. Nekateri so menili, da gre za kalkulacije vijoličastih, saj trenutno naj ne bi bili pripravljeni za vstop v I. SNL, večina pa izpostavlja utru- jenost in krizo. Esotech Šmart- no si je ne glede na zaključek v letošnji sezoni zaslužil visoko oceno, nekaj podobnega pri- pravljajo še za prihodnji tekmo- valni ciklus. Na površje je prišlo nekaj silno zaiiimivih posamez- nikov, prvi zvezdnik Alen Muja- novič pa je všeč številnim stro- kovnjakom. »Zelo dober dru- goligaški napadalec,« je o njem povedal trener Publikuma Ni- kola Hlevski in se skrivnostno nasmehnil. Baje mu je Mujaiio- vič silno všeč... V drugem drugoligašu s Celj- skega - Šentjurju, takšnega po- sameznika ni. Preveč je težav, predvsem finančnih, tako da ni- ti ni prave volje pri delu, malce Več na srečanjih, vse skupaj pa je dovolj za zanesljivo mesto v Sredini prvenstvene lestvice. Tudi to je za Šentjur uspeh, najbrž pa se bo tako po zadnji tekmi začela »operacija preži- vetje«. Mnogi so napovedali svoje odhode, kajti dolgovi klu- ba so skokovito narasli. Kape- tan Dejan Obrez, ki je bil med najbolj zanesljivimi in med dru- gim ob Vavdiju tudi prvi klubski strelec, se boji za prihodnost NK Šentjur: »Soigralci želijo za- pustiti klub, iščejo nove sredine za dokazovanje. Sam bi želel kariero nadaljevati v enakem okolju, kajti bližina doma mi ustreza, ampak očitno ne bo šlo, če seveda ne bo kakšnega nepričakovanega zasuka,« pra- vi Obrez, ki je s serijo zelo solidnih predstav postal zani- miv za drugoligaške konkuren- te in celo za nekatere prvoliga- še. Za obstanek v drugem kako- vostnem razredu se bosta v zadnjem krogu v medseboj- nem obračunu potegovala Go- riške opekarne in Nafta, doma- činom pa bi ustrezal že remi. T.L. Rekord Pinterjci LK Indiana iz Logarske doline je na kmetiji svojega predsed- nika Karlija Gradišnika pripravil drugo izmed letošnjih šestih tekem za evropski pokal, kjer so se na izjemno zahtevni progi v disciplinah 3-D najbolj izkazali slovenski predstavniki. Naši ostrostrelci so se zmage veselili kar trinajstkrat, medtem ko so v treh kategorijah slavili Avstrijci. Nemci, Italijani, Hrvati, Čehi in Madžari na najvišjo stopničko niso mogli. Najodmevnej- ši rezultat na dvodnevnem tekmovanju je uspel Drameljčanu Janku Pinterju, sicer članu domačega kluba, ki je s samostrelom postavil nov evrospki rekord 258. »Podobnega podviga nisem pričakoval, saj je proga resnično težka, nenehno se prepletajo sence in svetloba, toda forma je očitno vrhunska,« je po slavju pripovedoval dobitnik prehodnega pokala, ki ga prejme lastnik najboljšega rezultata na tekmovanju. Prireditelji so z izvrstno organizacijo napovedali nemoteno izpeljavo evropskega pr- venstva čez dve leti v Logarski dolini. T.L. Žalski karateisti dvakratni državni prvaki Na ekipnem državnem pr- venstvu v karateju so Žalčani v goriškem »balonu« z osvoji- tvijo naslova prvakov v mla- dinski in članski konkurenci dosegli enega največjih uspe- hov v zgodovini kluba. Za nameček so priborili še 2. mesto pri starejših dečkih in več bronastih odličij pri kadetih in drugi ekipi mladincev. Med 39 ekipami iz 17 klubov so odnesli tudi naziv najuspešnej- šega kluba. Najtrši boj so Žalčani bili v polfinalu proti lanskemu prva- ku ljubljanskemu Shotokanu. Končina je z Lavričem remizi- ral (3:3), Jančič je to ponovil s Kudermanom (1:1), Pejkuno- vič pa je ugnal Rakuščka (6:4) in zagotovil skupno zmago (4:2). V finalu je žalska trojica gladko odpravila Brežičane (6:0). Člansko moštvo KK Žalec bo 19. in 20. junija nastopilo na Evropskem klubskem prvens- tvu v dvorani Pierre de Cuber- tin v Parizu, Damir Vrbanič, Matjaž Končina, Gregor Jančič, Peter Pejkunovič ter Blaž in Janko Skok pa bodo na tekmo- vanju nastopili kot prvi pred- stavniki naše države v tovrstni konkurenci. Vrstni red - člani: 1. Žalec (Končina, Jančič, Pejkunovič), 2. Brežice, 3. Shotokan I. in II.. Mladinci: 1. Žalec (J. in B. Skok, Končina, Jančič), 2. Tr- bovlje, 3. Žalec II. (Pader, Lazar, Sorčan) in Nova Gorica. Kade- ti: 1. Stilles Sevnica, 2. Civitas Murska Sobota, 3. Žalec (Lazar, Sorčan, Marič) in Tika Trbovlje. St. dečki: 1. Oplotnica, 2. Žalec (Lukač, Majer, Džordževič), 3. Virtus Duplica in Postojna. TONE TAVČAR PANORAMA NOGOMET 2.SNL 29. krog: Šentjur-Factor 3:2 (0:1) Obrez 66/llm, Cugmas 71, Čater 81. Esotech Šmart- no-Aluminij 1:1 (1:1) Mujano- vič 18. Vrstni red: Dravograd 61, Feroterm Pohorje 54, Že- lezničar 51, Esotech Šmartno 50, Tabor Sežana 49, Aluminij 48, Drava 45, Zagorje 42, Šent- jur 40, Elan 39, Jadran Šepič 35, Goriške opekarne 34, Naf- ta 33, Factor 26, Slovan Slavija 18, Rudar (T) 14. 3.SNL sever 25. krog: Pobrežje-Mons Claudius 2:2 (0:2) Eichmeier 26/avtogol, Črnčec 42. MM Brunšvik-Unior 1:4 (0:1) Šta- bej 35, 55, 69, Očko 61. TIM Laško-Usnjar 1:2 (0:2) Hrnjič 90/avtogol za TIM Laško, Mi- lanovič 33, Kovačič 41. Dravi- nja-Starše 1:3 (1:0) Rozman 14. Vrstni red: Montavar Ro- goza 60, Paloma Šega 46, Us- njar 43, Unior in Starše 40, TIM Laško 35, Kovinar (MB) in Pobrežje 33, Hajdina 31, Dravinja 30, Gerečja vas 29, MM Brunšvik in Mons Clau- dius 23, Kungota 14. MNZ 4. krog: Brežice-Vransko 3:0 (b.b.), Krško-Kovinar 0:0. Vrstni red: Krško 20, Kovinar 14, Brežice 13, Vransko 9 (iz- stopil iz tekmovanja). ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 12.6. Nogomef 3.SNL sever, 26. krog - Ro- gatec: Mons Claudius-Kungo- ta. Sladki vrh: Paloma Šega- Dravinja, Starše: Starše-TIM Laško, Šoštanj: Usnjar-MM Brunšvik, Zreče: Unior-Mon- tavar Rogoza (vse ob 18). Vaterpolo 2.SVL, skupina L, 1. krog - Kamnik: Kranj 90-Poseidon (14,40), 2. krog - Kamnik: Kamnik-Poseidon (19). NEDEUAri3^^ Nogomet l.SNL, 33. krog - Šentjur: Publikum-Korotan, Koper: Koper-Rudar (obe ob 15,30). 2.SNL, 30. krog - Novo me- sto: Elan-Esotech Šmartno, Kidričevo: Aluminij-Šentjur (obe ob 15,30). SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic ŽALEC, MOZIRJE, VELENJE, ŠENTJUR IN ŠMARJE Levstikova 2, 3310 Žalec Na podlagi 16. člena Statuta sklada za izobraževanje delavcev pri s.p. Žalec razpisujemo prosto delovno mesto SEKRETARJA SKLADA za 4-urno zaposlitev od 1. 9.1999 dalje. POGOJI: -končana VI. stopnja pravne, upravne, pedagoške smeri POSEBNI POGOJI: -najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Vloge z dokazili poslati na gornji naslov v roku 8 dni od objave. 22 ZA RAZVEDRILO Št.a3.-10.i«iii|1999 ZA RAZVEDRILO 23 St. 23. • 10. junij 1999 24 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 28.5.: Helena ZAVŠEK iz Celja - deklico, Katarina KRA- ŠOVEC iz Šoštanja - deklico, Martina ČAKŠ s Ponikve - de- klico, Barbara ZABRET iz Dramelj - dečka, Anita POD- PEČAN iz Luč - dečka, Panika VREČAR iz Dobja - dečka. 29.5.: Ines KRAŠEK iz Ce- lja - dečka. Ana BELINA s Kalobja - deklico, Valerija OPREŠNIK iz Šentjurja - de- klico, Andreja ŽURAJ iz Krš- kega - deklico, Suzana GRA- DIČ s Polzele - dve deklici, Anita SEVŠEK iz Velenja - dečka. 30.5.: Sava MALENŠEK- KUČIČ iz Celja - dečka, Brigita KLADNIK iz Dramelj - dečka, Darinka OREL iz Nazarij - de- klico, Andreja KONOVŠEK iz Šoštanja - deklico. Dragica LI- POVŠEK z Vranskega - dekli- co, Nataša GRČAR iz Sevnice - dečka. 3L5.: Klavdija Zvonka BE- LAC iz Celja - dečka. Vida TANKO iz Celja - dečka, Vio- leta PUŠELC iz Šempetra - deklico, Zlatka DROFENIK iz Šmarja - dečka, Anica GAJ- ŠEK iz Podplata - deklico. 1.6.: Martina MLINŠEK iz Vitanja - deklico, Karmen GROBELNIK iz Arje vasi - deč- ka, Karmen GRUŠOVNIK iz Celja - deklico, Andreja BRE- ZOVŠEK iz Škofje vasi - dečka. Marina ŽNIDAREC iz Celja - deklico. 2.6.: Urška VRBEK iz Celja - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Vasja VRUNČ in Irina RUSAKOVA iz Celja, Matjaž SLAPNIK in Bojana TRČEK iz Celja, Jerko LISEC in Marija KORAT z Mute, Samir KAJTEZOVIČ in Ja- sminka KOBINOVIČ iz Celja, Simon VODEB iz Celja in Dragica MRAK iz Trnovelj pri Socki. Šentjur pri Celju Poročili so se: Peter ŽIB- RET iz Celja in Lea ŠTRLE- KAR iz Kompol, Rajko MLA- KAR iz Zlateč pri Šentjurju in Ivanka TREBOVC iz Vrb- nega, Janko ZAVRŠEK iz Vo- duc in Mojca DEŽELAK s Planine pri Sevnici, Matjaž ZENDZIANOWSKY iz Gori- ce pri Slivnici in Matejka KOLAR iz Hrastja. Velenje Poročili so se: Goran MAR- KONJIČ in Marjana ZIJAN, oba iz Velenja, Sašo MED- VED iz Topolšice in Mateja ZAGER i-z Velenja, John VUGRINEC in Darja ZAJC, oba iz Velenja, Rudi VIDO- NJA in Karmen RAVNJAK, oba iz Velenja ter Andrej KOTNIK in Maša KAJSER- SBERGER, oba iz Velenja. Žalec Poročila sta se: Boris KRIŽ- NIK z Vranskega in Andreja PIŽORN iz Dobriča. SMRTI Celje Umrli so: Terezija JAGER iz Celja, 93 let, Ana VREČER iz Zagrada, 82 let, Marija HA- BE iz Lokovine, 93 let, Jože GREGORN iz Celja, 68 let, Breda Marija NARAKS iz Ce- lja, 62 let, Branko KOROŠEC z Rakove steze, 46 let, Jožef LIPOVŠEK iz Belovega, 48 let, Ana BREŽNIK iz Levca, 78 let, Cilka BOBEK iz Bra- slovč, 92 let, Ljubomir ROZ- MAN iz Dobriše vasi, 51 let, Jožef KRAVARIČ iz Kunšper- ka, 60 let, Marija ŠULIGOJ iz Starega dvora, 90, Amalija PECL iz Lindeka, 84 let, Ro- zalija KOVŠE iz Ljubnice, 85 let, Marija KUBALE iz Loga, 63 let, Jožefa BRUNDIČ iz Imenega, 55 let, Franc KOM- POLŠEK iz Slane, 63 let, Marjan KUNSTELJ iz Celja, 68 let, Franc SREDOVNIK iz Celja, 50 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Amalija PLAN- KO iz Večjega Brda, 90 let. Velenje Umrli so: Anton MACUH iz Slovenskih Konjic, 65 let, Jožef PEVEC iz Sotenskega pri Šmarju, 60 let, Stojan OŠLAK iz Velenja, 33 let, Rudolf KOLAR iz Črešnjic, 76 let, Stanko FRIŠKOVEC iz Velenja, 51 let, Jožefa VRČ- KOVNIK iz Topolšice, 70 let, Ivan JEŽOVNIK iz Paške vasi, 91 let, Ivan OSTERVUH iz Migojnic, 77 let in Ana ŠLANDER iz Loke pri Zida- nem Mostu, 73 let. Žalec Umrli so: Antonija NARA- KS iz Galicije, 94 let, Martin SUŠEČ iz Laz, 63 let. TRŽNICA Cene na celjski tržnici 7. junija 1999 Kota d.o.o. Energetske naprave, 3301 Petrovče 237 tel. 063 707 231, faks 063 707 301 e/mail: kota@siol.net K sodelovanju vabimo mlajše sodelavce, ki si želijo samostojnega in kreativnega dela. 1. Monter - serviser klimatskih in hladilnih naprav s povdarkom na regulaciji in vodenju. Potrebna je 4 letna srednja izobrazba elektro smeri. 2. Monter x>grevalnih in hladilnih naprav za delo na terenu in občasno v delavnici. Potrebna je 4 letna srednja izobrazba strojne smeri. Zaželjeno je znanje plamenskega varjenja. Pisne prijave z opisom delovnih izkušeiij in znanj pričakujemo v roku 14 dni. »Nikar toliko ne verjemi v te stare vraže, Anka. Veš, v tako hišo, kot je Pim-pomova, pride nesreče sama, ne da bi jo kdo klical. Tam, kjer je doma vsakodnevni prepir in se potlej vsa žalost in razočaranje utapljata v pijači, tam ima nesreča svoje gnezdo, v katerem koti nešteto mladičev, ki se hitro razširijo naokrog in zastrupijo vso soseščino! Marsikomu je težko priznati, da si je za svojo nesrečo sam kriv in gotovo smo si ljudje prav zato izmislili vse mogoče vraže in uroke, da se tolažimo in včasih celo sami sebi lažemo v bridkih urah.« »Z razumom je tako lahko verjeti vašim besedam,« je zamišljeno odgovarjala Anka, ko je z belim prtom pokrivala dobrote v cekarju. Počasi se je vzravnala in odkrito gledala tašči v oči. »Najbrž se še spomnite, kako ste se tudi vi sami borili z nevidnimi strahovi, ki so mučili vaše srce? Čutili ste, da grozi vašemu sinu nesreča, in celo najino ljubezen ste krivili, da jo prinaša s sabo!« Francka je malce poslušala in razmišljala o resničnosti Ankinih besed, s katerimi ji je nehote znova prebudila potuh- njene strahove, katere je tako hote in zavestno tlačila v najtemnejše kamrice svojega srca. Danes pa so znova hoteli planiti na dan kot nezaustavljivi izvir žive vode sredi skalovja. »Anka, jaz vem, čemu se ti danes tako mudi k Pim-pomu,« je zamolklo govorila, ko je Anka odprla vrata in je prav neprijetna hladnost udarila v toplino Dolinarjevega doma. »Le pojdi, čeprav bi bilo morda bolje zate, da bo skrivnost razbite podobe za vedno ostala v Pim-pomovi duši!« je spodbu- dila Anko, ko je opazila, da ji je korak neodločno zaostal na pragu, ko je spoznala, da tašča tako dobro vidi v njeno dušo. Pričakovanje nekega skrivnostnega razodetja je tako vzne- mirjalo Anko, da so se ji rahlo tresla kolena, ko je trkala na vrata Pim-pomovega doma. Dolgo se v hiši ni nič premaknilo, da je že gledala po sveži gazi, če morda ne vodijo kakšne sveže stopinje proč od hiše, ko je končno cvileče zaškripalo v stari ključavnici. Počasi so se vrata, drsajoča po tleh veže, s težavo odprla in v Anko so začudeno gledale hude oči Pim-pomove žene. »Nikoli še nisem tako od blizu gledala obraza te ženske!« je pomislila Anka in ji neodločno segla v roko. »Zdravja in sreče vam želim v novem letu!« je končno spregovorila. »Sinoči so stric tako na hitro odšli od nas, da mu nismo mogli dati kolin, pa sem danes sama malo prinesla,« je nerodno ponujala ceker v roke čudni ženski. »Že dobro!« je grobo odgovorila in namignila Anki, naj vstopi za njo v hišo. »Hvala za dobre želje,« je spregovorila, ko sta sedli za mizo v mračni notranjosti hiše. »Ne vem več, kdaj mi je kdo nazadnje zaželel kaj lepega v mojem življenju! No, da bi mi še vsaj zdravje služilo; vsake besede, ki meni želijo srečo, te so pa resnično nepotrebne in zaman! Mene se je sreča v vsem mojem življenju tako daleč izognila, da še pravzaprav ne vem, kaj ta, tolikokrat zaželena beseda sploh pomeni. Samo to ti morem povedati, Anka, vse moje življenje je tako prazno in brez pomena na tem svetu, da bi slehernemu raje privoščila smrt, kot pa tako življenje, kot ga živim sama.« Anko je mrzlo spreletelo po hrbtu in znova se je spomnila govoric, ki so krožile med ljudmi o tej ženski. Rada bi spremenila temo pogovora, zato je vprašala: »Strica Pim-poma ni doma?« »Ne,« je kratko odgovorila. »Le kaj ste delali sinoči z njim pri vas?!« je vprašala po mučnem molku in zapičila vprašujoč pogled v Anko, da jo je kar streslo. »Nikoli še nisem videla takega!« je počasi, ne da bi odmaknila srepeč pogled z Anke, nadaljevala: »Res se je že velikokrat privlekel domov pijan, ves obtolčen in ponesnažen. Sinoči pa je še kar trdno stal na nogah in ko sem mu hotela nekaj reči, bi me gotovo takoj zadavil, če ne bi pri priči utihnila! Potem je legel v posteljo in zagotovo sta minili že dve uri, ko je njegovo telo-še kar stresal krčevit jok, da sem zares mislila, da se je siromaku do konca zmešalo. Že pred svitom je potem vstal in od takrat se še ni vrnil v hišo. Zagotovo zopet ves ta čas nosi v sebe tisto šmarnico, tam v zidanici! Saj pravim, kakor prvi dan v letu, tako se bo ta nesreča zanikrna nalivala skozi vse leto!« »Domov bom morala,« se je na hitro začela poslavljati Anka od nepriljudne babnice. »Pa boglonaj za koline in prijazno voščilo!« se je med vrati zahvaljevala starka odhajajoči Anki. Anki se ni prav nič mudilo domov. Le toliko je stopila po poti proti domu, da se je ženska pobrala nazaj v hišo, potem pa je hitro stopila na pot, ki je peljala proti Pim-pomovi zidanici. Tam, kjer se steza odcepi in pelje proti počepljeni zidanici, je hitro opazila v snegu sledi njegovih velikih obuval in zdaj je z gotovostjo vedela, kje ga najde. Mehak sneg na poti je utišal glas njenih korakov tako, da je prišla tik do vrat zidanice, ne da bi jo Pim-pom slišal. Radovedno je pokukala skozi ozko linici, katera je v mračno notranjost zidanice spuščala ozek snop svetlobe. V nosnice ji je udaril vonj po dimu in v soju majhnega ognja, ki si ga je sredi hrama na tleh kuril Pim-pom, je uzrla njegovo podobo Anki se je zazdel starec, obsijan s skromno svetlobo prsketajočega ognja, še bolj skrivnosten in zares je morala zbrati vso svojo odločnost, da je potrkala na zapahnjena vrata. Zatopljen v svoja razmišljanja Pim-pom sprva ni slišal rahlega trkanja, ko pa je Anka v drugo kar s pestjo poropotala po vratih, je začudeno obrnil glavo in nejevoljno vprašal: »Kdo moti danes moj mir?« »Naj vas ne bo strah, stric Pim-pom!« je na njegove mračne besede odgovorila Anka in s težavo skrivala razburjenje, ki se je ob srečanju s skrivnostnežem vse bolj plazilo vanjo. »O, pim-pom! Le kako si me mogla ti najti?« jo je s spremenjenim glasom spraševal, ko je odrival zapah na vratih. Nekaj časa je mežikajoče gledal v svetlobo zunanjega sveta, kot bi ne verjel, da prav vidi Ankino podobo pred sabo. »Noter stopi!« jo je končno povabil. »Sem si malo zakuril, da je topleje kot zunaj,« je govoril in hitro zaprl vrata z nerodnim zapahom, kot bi se bal, da bo še kdo prišel v ta njegov svet. Počasi so se Anki oči privajale na mračno notranjost hrama in začudena je opazila, da je majolka, iz katere je ponavadi pil Pim-pom, še čisto suha. »Danes se zagotovo še ni dotaknil svoje šmarnice!« je pomislila. Pim-pom je nalomil nove suhljadi na ogenj, da je plamen živahneje zaplapolal in razsvetlil mračno notranjost hramiča. »Pim-pom; ni ravno navada mladih žensk, da bi iskale družbo okorelih starcev!« se je obrnil k Anki, ki si je že našla prostor ob ognju. »Le zakaj si mi danes sledila?« »Sinoči ste kar tako, v jezi odšli od nas. Gotovo ste kaj zamerili, sem pomislila in ker ne vidim rada, da bi sosedje živeli v jezi med sabo, sem vas poiskala, da se pogovoriva kaj je bilo tako narobe.« Pim-pom se je zazrl preko ognja v Ankine oči, si pokimal in čez čas spregovoril: »Dokler boš imela tako poštene oči, Anka, ne boš mogla s svojimi besedami prikriti resnice! Jaz dobro vem, zakaj si me danes poiskala, čeravno bi raje videl, da bi me nikoli več ne našla.« »Kaj ste sinoči videli tako groznega vi tistem svincu, da mi niste mogli povedati, kaj mi prinaša nasproti moja usoda?« je zdaj, ko je spoznala, da Pim-pom očitno ve, zakaj ga je poiskala, kar naravnost vprašala zamišljenega starca. Šl.23.-10.iunii1999 MALI OGUSI - INFORMACIJE 25 Št.23.-10.junii 1999 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE k23.-10.i«aii1999 MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 Št.23.r10.iuiiii1999 28 INFORMACIJE $1.23.-10.iviiH 1999 KRONIKA 29 Policija odgovarja na očitke Zaradi ugibanj v javnosti, jj jih je sprožila prometna jesreča, ki se je pripetila 31. jaja na lokalni cesti v kraju uterje, ko je s ceste zdrsnil p se prevrnil avtobus, ki je ,revažal otroke, so na PU ;elje pripravili informacijo s (ojasnilom. Tisti, ki so vedeli za to ne- ječo, so se predvsem spraše- ali, zakaj policija o njej ni ibvestila medijev. Na PU Celje o poudarili, da medijem po- redujejo samo informacije o lesrečah, ki so terjale smrtne irtve ali pa so udeleženci utr- leli hude telesne poškodbe. Ker v tej nesreči ni bilo huje ranjenih oseb, o njej niso po- sredovali informacije javnost. Nesreča se je zgodila ob 12.15 uri, ko je Pavel R (58) iz Ponikve vozil Izletnikov avto- bus po lokalni cesti iz smeri Ponikve proti Slatini pri Po- nikvi. V kraju Luterje je na blagem klancu (navzdol) pri- peljal v oster nepregledni levi ovinek, takrat pa je iz nasprot- ne smeri pripeljal voznik to- vornjaka, 46-letni Milan P. s Ptuja. Ker je bila cesta preoz- ka za srečanje, sta oba vozni- ka vozili ustavila, po sporazu- mevanju pa je voznik avtobu- sa zapeljal vzvratno, pri tem pa je z zadnjim delom zapeljal s ceste na travnato nabrežino, ki se je pod težo avtobusa udrla. Zaradi zdrsa se je avto- bus prevrnil na desni bok. V času nesreče je bilo v av- tobusu 9 učencev Osnovne šo- le Ponikva in 7 otrok, ki obi- skujejo tamkajšnjo malo šolo. Na kraj nesreče je prispela zdravnica šentjurskega zdravstvenega doma in pre- gledala 6 otrok, ki so imeli po telesu manjše odrgnine in mo- drice. Dva izmed njih je napo- tila na pregled v celjsko bolni- šnico. Natančnejši podatkov o stopnji poškodb še ni, je pa znano, da nobeden od udele- ženih otrok ni bil hudo tele- sno poškodovan. Na kraj nez- gode je prišel tudi ravnatelj OŠ Ponikva, ki je o dogodku ob- vestil starše otrok. Na avtobusu je po približni oceni nastalo za okoli 400 ti- soč tolarjev gmotne škode. Po- licijska uprava Šentjur bo, na osnovi vseh zbranih obvestil, zoper voznika avtobusa poda- la kazensko ovadbo zaradi su- ma, da je storil kaznivo deja- nje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa. M.A. Radarji bodo*.* v petek, 11. junija dopoldne na območju Šentjurja pri Celju in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Celja in Mozirja, • v soboto, 12. junija popoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Laškega, • v nedeljo, 13. junija popoldne na območju Žalca in Sloven- skih Konjic, • v ponedeljek, 14. junija dopoldne na območju Celja in Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Laškega in Šentjurja pri Celju, • v torek, 15. junija dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca in Rogaške Slatine, • v sredo, 16. junija dopoldne na območju Velenja, v popol- danskem času pa na območju Mozirja in Celja ter • v četrtek, 17. junija dopoldne na območju Šentjurja pri Celju in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Rogaške Slatine. Laserski merilnik hitrosti bo v času od 16. do 24. junija pogosteje nameščen na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah. NOČNE CVETKE » v zdravstvenem domu v fojniku je bilo 2. junija dopold- le nadvse razgibano. Za razgra- aško predstavo je poskrbel pa- ient Konrad, kaj ga je gnalo v )bup, pa ni znano. Vsekakor si e s svojim obnašanjem prislu- !il sodnika za prekrške. » V Zavrhu sta se 2. junija )opoldne zmerjali dve ženski n prepir stopnjevali do tre- mtka, ko sta si skočili v lase. lakaj se Ivanka in Marija ne narata, bosta pripovedovali odniku za prekrške. t V četrtek popoldne so šli lolicisti intervenirat v Pe- ovnik, kjer sta javni red in nir kalila Peter in Štefan. V irepiru sta se obmetavala s očnimi psovkami in kame- ljem. O sporu med sosedo- na bo izvedel tudi sodnik za )rekrške. • Dejan se je v petek pono- či oglasil na policijski posta- ji in povedal, da ga je pred Vrtnico pretepel nekdo, ki ga ne pozna. Povedal je še, da je bil tepen že popoldne, prav tako pred Vrtnico, po obrazu pa naj bi ga udaril I mer. • V soboto nekaj po drugi uri se je patrulja odpravila v Zidanico v Črešnjicah, kjer sta se nahajala dva nevarna mo- žakarja. Boštjan in še en nez- nani ponočnjak sta prišla v lokal, naročila pijačo, stopila ven in se kmalu vrnila. V ro- kah sta držala vsak svojo mo- torno žago in ju vklopila, so izvedeli policisti, s kakšnim namenom sta to počela, pa bosta razlagala sodniku za prekrške. M.A. Tovornjak, poln ilegalcev Minuli četrtek zvečer so bili policisti obveščeni, da na avtocesti pred cestninsko postajo na Vranskem stoji tovornjak z večjo skupino tujcev, ki so ilegalno presto- pili slovensko državno me- jo. Ob prihodu na kraj dogod- ka so policisti ugotovili, da se je tovornjak s celjsko registr- sko oznako moral ustaviti, ker je bil v okvari in da je voznik po.begnil v neznano. Potem so na Policijsko posta- jo v Žalec pripeljali 15 držav- ljanov Kitajske in 5 državlja- nov državice Sierra Leone ter pri pregledu ugotovili, da so vsi brez osebnih dokumen- tov. Odvzel jim jih je pobegli voznik, organizator ilegalne- ga sprovoda tujcev. V našo državo naj bi vstopili z ma- džarske strani, namenjeni pa so bili v Italijo. Čigav je tovor- njak, policisti še niso ugotovi- li, razen tega, da je last zaseb- nika in da je bil pred kratkim prodan še neznanemu lastni- ku. Organizatorja prevoza ile- galcev, ki je za storjeno uslu- go v svoj žep spravil lepo vsoto denarja, zdaj policisti vneto iščejo. M.A. Umrl zaradi posledic pretepa v celjski bolnišnici je 3. junija popoldne umrl 29. letni Vinko B. iz Žahenberca. Umrl je zaradi posledic hudih telesnih poškodb, ki jih je dobil v pretepu 30. maja na Donački Gori. M.A. Nesreča s traktorjem v četrtek, 3. junija zvečer, se je v Velikem Širju pripetila traktorska nesreča, v kateri se je voznik hudo telesno poškodoval. Janez S. (38) iz Velikega Širja je vozil svoj traktor (z vgrajeno varnostno kabino) s pripetim vozom po travniku. Ko je peljal po klancu navzdol, je hotel vklopiti še sprednji pogonski kolesi, a se mu je pri tem prestava zataknila. Traktor se je zaradi tega začel pomikati s pospešeno hitrostjo, ki pa je voznik ni mogel obvladati. Zaradi velike hitrosti se je traktor prevrnil na desni bok, voznik pa se je pri tem hudo telesno poškodoval. M.A. Praznični Dan odprtili vrat v Mozirju Letos bo osrednja držav- na proslava Dneva policije [27. junij) 24. junija opold- ne v Izobraževalnem cen- Iru v Tacnu, delavci Policij- ske uprave Celje pa bodo ta ian proslavili 23. junija, ko 1)0 v kulturnem domu v Na- zarjah slavnostna akademi- ia, ki se bo pričela ob 13. uri. Delavci slovenske policije praznujejo 27. junij v spomin na vlogo policije pri obliko- vanju in obrambi slovenske državnosti oziroma države. h dan so izbrali tudi kot pomnik na oboroženi spo- pad policistov s pripadniki takratne JLA na mejnem pre- liodu Holmec. Na slavnostni akademiji v Nazarjah bodo podelili priz- nanja zaslug za varnost, že v četrtek, 10. junija med 9. in •9. uro, pa bo na Policijski Postaji Mozirje Dan odprtih ^rat, kjer se bosta obiskoval- t^em predstavili mozirska po- licijska postaja in Policijska ^iprava Celje. V času, ko bodo za javnost "^dprta vrata PP Mozirje, si l^odo obiskovalci lahko ogle- tiali policijska prevozna Sredstva, nekatera specialna ^ozila Postaje prometne poli- cije Celje, radarske naprave, •^Sprave za preizkus alkoholi- ziranosti, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil itd. Predstavili bodo tudi naj- sodobnejšo napravo za ugo- tavljanje vinjenosti voznikov, imenovano etilometer. Polici- sti zatrjujejo, da je ta naprava zelo natančna, v večini pri- merov pa bo z njeno uporabo odpadlo kasnejše preverjanje krvi in urina. Na ogled bosta tudi policijska oborožitvena in informacijska oprema, Dan odprtih vrat pa bo tudi prilož- nost za vprašanja o uporabi službenih psov ter za sezna- nitev s problematiko krimina- litete, prometne varnosti, ma- mil in še česa. M.A. PROMETNE NEZGODE Traktor drsel po brezini Policisti so bili 1. junija obveščeni, da se je 31. maja popoldne pripetila hujša prometna nezgoda na lokal- ni cesti v Lipoglavu. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 1 milijon 200 tisoč to- larjev. Anton H. (44) iz Lipoglava je'vozil kmetijski traktor s pri- peto nakladalko, polno sena, iz Loč proti Lipoglavu. Ko se je izogibal vozilu, ki je stalo na vozišču, se je bankina pod te- žo traktorja in priklopnika udrla, zato je vozilo zdrsnilo po brežini, se prevrnilo in ob- stalo na strehi. Anton H. je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Čez cesto s kosilnico Na regionalni cesti zunaj naselja Pristava pri Dobrni se je v torek, 1. junija po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Drago T. (29) iz Vinske Gori- ce je s kosilnico prečkal vozišče zunaj naselja Pristava, takrat pa je iz smeri Lemberga pripeljal voznik motornega kolesa, 23- letni Nikolas G. iz Rimskih To- plic. Ko je motorist zagledal na cesti voznika s kosilnico, je sun- kovito zavrl, izgubil oblast nad vozilom, to pa je pričelo bočno drseti po vozišču. Motorno kolo je trčilo v kosilnico in Draga T, ki je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Obležal pod vozilom Na regionalni cesti v Lo- garski dolini se je v sredo, 2. junija zvečer, pripetila nez- goda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, ena huje. Gmotna škoda znaša okoli 4 milijone 100 tisoč tolarjev. Andrej S. (27) iz Črne na Koroškem je vozil osebni av- tomobil-kabriolet iz smeri Sol- čave proti Logarski dolini. Med vožnjo čez most je v le- vem nepreglednem ovinku iz- gubil oblast nad vozilom in trčil v jekleno drsno ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo dvignilo v zrak, se obrnilo okoli osi in padlo na zložena drva ob vozišču. Voz- nik je padel iz avtomobila in, hudo telesno poškodovan, ob- ležal pod njim. Sopotnik, 60- letni Adam S. iz Črne na Ko- roškem, je bil lažje telesno poškodovan. Pet ranjenih Na regionalni cesti zunaj naselja Hrenova se je v četr- tek, 3. junija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri sta bila dva udeleženca hudo te- lesno poškodovana, trije pa so utrpeli lahke telesne poš- kodbe. Gmotna škoda znaša približno 1 milijon 700 tisoč tolarjev. Primož O. (23) iz Vizor je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Lemberga proti Novi Cerkvi. Zunaj naselja Hrenova je pre- hiteval neznano osebno vozi- lo, iz smeri Nove Cerkve pa je takrat pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 70-letni Ivan P. iz Maribora. Vozili sta trčili, hude telesne poškodbe pa sta utrpela oba omenjena vozni- ka. Lahke telesne poškodbe so utrpele sopotnice v vozilu Iva- na R, 68-letna Zofija P iz Ma- ribora ter Ptujčanki, 38-letna Violeta S. in njena še ne trilet- na hčerka Blanka. Mali kolesar pred avto Na Stritarjevi ulici v Celju se je v četrtek, 3. junija po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poš- kodoval otrok, gmotna škoda pa znaša okoli 160 tisoč to- larjev. Desetletni M.M. iz Celja je vozil kolo iz smeri Dečkove ceste proti Stritarjevi ulici. Ko je zapeljal na Stritarjevo ulico, je iz smeri Kersnikove ulice pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 40-letni Milan B. iz Šempetra. V trčenju, ki je sle- dilo, je kolesar utrpel hude telesne poškodbe. Trčenje z mopedistom Na regionalni turistični ce- sti v naselju Mozirje se je v soboto, S. junija dopoldne, pripetila nezgoda v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, gmotna škoda pa znaša približno 110 tisoč tolarjev. Marija F. (47) iz Nazarij je vozila osebni avtomobil po Hribernikovi ulici iz smeri Brezja proti centru Mozirja. V križišču s cesto Mozirje - Golte je zavila v levo v smeri Mozir- ja, takrat pa je iz mozirske smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem, 58-letni Jože T. iz Radegunde. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je voznik kolesa z motorjem utr- pel hude telesne poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom Na regionalni cesti zunaj naselja Radeče se je v soboto, 5. junija popoldne, pripetila nezgoda v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodo- vala. Gmotna škoda znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Zoran Š. (23) iz Prapretna je vozil motorno kolo po regio- nalni cesti iz smeri Radeč pro- ti križišču z glavno cesto. Pred križiščem je zavrl, izgubil ob- last nad vozilom in padel na levi bok, nato pa z vozilom drsel po vozišču. Prti padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Silovito trčenje Na regionalni cesti zunaj naselja Lokovica se je v sobo- to, 5. junija popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri sta bili hudo ranjeni dve osebi. Gmotna škoda znaša okoli 1 milijon 500 tisoč tolarjev. Miroslav Š. (30) iz Podkraja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz naselja Loko- vica proti križišču z regional- no cesto. V križišču je zavil levo, takrat pa je iz smeri Velenja pripeljal voznik mo- tornega kolesa, 19-letni Se- bastjan H. iz Velenja. V silovi- tem trčenju sta voznik motor- nega kolesa in njegov sopot- nik, 16-letni Marko Z. iz Vele- nja, utrpela hude telesne poš- kodbe. M.A. $t.23..10.iifiiii1999 30 KRONIKA Pribežališče za žrtve nasilja V Celju že leto dni deluje Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj - Dežurni telefon 24 ur na dan v Sloveniji deluje enajst lokalnih enot Centra za po- moč žrtvam kaznivih de- janj. Kot zadnja je bila 30. junija lani ustanovljena enota v Celju s sedežem na Stanetovi ulici 21. Ustanovi- teljica Centra za psihoso- cialno pomoč žrtvam kazni- vih dejanj je družba B.&Z. iz Ljubljane, program te orga- nizacije, v kateri večinoma delujejo strokovno usposob- ljeni prostovoljci, pa so pod- prli Ministrstvo za delo, dru- žino in socialne zadeve, Mi- nistrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje ter Zavarovalnica Triglav d.d. Kot smo že poročaU lani ob tem času, je delovanje centra zastavljeno tako, da nudi po- moč žrtvam vseh kaznivih de- janj in vsem, ki so kakor koli žrtve najrazličnejših stisk in krivic. Žrtev nasilja in krivic pa je v tej državi vse več in mnogi si v takšnih situacijah ter stanjih ne morejo in ne znajo pomagati. Razlogov za nemoč je več, naprimer strah, negotovost, ogroženost, neiz- najdljivost in ne nazadnje de- narna stiska, zaradi katere se ni mogoče obrniti na svetoval- ca oziroma zastopnika v od- vetniški pisarni. Na Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj se v posamez- nih lokalnih enotah obračajo ljudje, ki so okusili dejanja in stanja fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja, trpinče- nja in zlorab v družini in izven nje, na Center se obračajo žr- tve nasilja, povezanega s pre- moženjskimi delikti (goljufi- je, ropi, vlomi, tatvine) ter žrtve kaznivih dejanj zoper življenje in telo ali celo storil- ci teh najhujših deliktov. Vso to množico najrazličnejših problemov rešujejo svetovalci in prostovoljci z ustrezno viš- jo in visoko strokovno izo- brazbo, dodatna znanja pa si pridobivajo na najrazličnejših tečajih in seminarjih, ki pote- kajo pod vodstvom vrhunskih slovenskih strokovnjakov, ena od oblik usposabljanja pa je skupinsko delo pod vodstvom višjih svetovalcev, strokovnja- kov z dolgoletnimi izkušnja- mi. V stanju strahu in ogroženo- sti je žrtvam nasilja in stisk na voljo dežurni telefon centra, ki je odprt 24 ur na dan (tudi ob nedeljah in praznikih), v vsakem trenutku se bo oglasil svetovalec in pomagal z nasve- tom, kako ravnati, na koga se obrniti. Najpomembnejši je prvi stik s svetovalcem, nada- ljevanje odnosa je odvisno od problema, stanja ogroženosti, časa, ki je lahko zaveznik ali hud nasprotnik. V nekaterih primerih je potrebna takojš- nja osebna pomoč svetovalca oziroma prostovoljca, obisk žrtve na njenem domu oziro- ma tam, od koder kliče. V okviru Centra za pomoč žr- tvam kaznivih dejanj delujejo tudi skupine za samopomoč. ki jih obiskujejo osebe, ki so doživele bolečo izkušnjo žr- tve in ki skupno rešujejo na- stale posledice, dileme in spremljajoče strahove ter ne- gotovosti. Poleg dežurnega te- lefona in skupin za samopo- moč je žrtvam kaznivih dejanj na voljo tudi zagovorništvo, ki ni odvetništvo ali pravno za- stopanje, ampak informira- nje, ki je v interesu žrtve, zlasti pa nudenje čustvene in konkretne pomoči ter sprem- ljanje in svetovanje v policij- skih, sodnih, upravnih in dru- gih postopkih, kjer žrtev nasi- lja išče svoj mir, varnost, pra- vico in zadoščenje. V celjski enoti centra sta žr- tvam na voljo dva svetovalca in tri prostovoljke, ki so pomoči potrebnim na razpolago 24 ur na dan. Tako kot ostale, tudi celjska (in velenjska) enota so- deluje z omenjenimi ministrs- tvi, s Centrom za socialno de- lo, kriznim centrom za mlade. z zdravstvenimi in pravosodni- mi institucijami, šolami ter z nevladnimi institucijami, kot so Help, Klic v duševni stiski, PlC-pravno-informativni cen- ter ipd. V enoletnem delovanju celjske enote je pomoč iskalo in našlo 89 oseb, žrtev kazni- vih dejanj in najrazličnejših osebnih stisk, tudi s področja delovne zakonodaje (nezako- nita odpuščanja delavcev, izi- gravanja, goljufanja itd.). Vsem, ki v Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj iščejo pomoč, je zagotovljena ano- nimnost, vsa dejanja pomočf- pa so brezplačna. ........................ Bf MARJELA AGREŽ Lokalne enote Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj so v Ljubljani, Novi Gorici, Murski Soboti, Kopru, Sevnici, Mariboru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Kranju, Velenju in Celju. Številka stalnega dežurnega telefona (centrala) je (061) 133 96 6Z Telefonska številka lokalne enote v Velenju (Šaleška 19) je (063) 863 423, v Celju pa 481 821. Obe omenjeni številki lokalnih enot sta tudi povezani s centralo v Ljubljani in tako se ne more zgoditi, da bi telefon zvonil v prazno. MINIKRIMICI Obiskal vec vikendov v noči na 1. junij je neznani storilec vlomil v več vikendov na območju Buč. Iskal in odne- sel je predvsem suhomesnate izdelke, denar in žgane pijače, upreti pa se ni mogel tudi manj- šim tehničnim predmetom. Jo- žeta I. je storilec oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev, Jožeta B. za 110 tisoč tolarjev, Jožico K. za 30 tisočakov in Rajka P. za okoli 20 tisoč tolarjev. Porisana pločevina v torek, 1. junija dopoldne, je neznani storilec stopil do oseb- nega avtomobila Seat Cordoba, parkiranega na Ljubljanski ce- sti v Celju. Z ostrim predmetom je poškodoval pokrov prtljažni- ka in zadnjo luč. Lastnici Tini A. je povzročil za okoli 65 tisoč tolarjev gmotne škode. V noči na 7. junij pa se je neznani nepridiprav z ostrim predmetom lotil osebnega vozi- la Simona V, parkiranja na Cesti na Roglo v Zrečah. Skoda, ki jo je storil lastniku, znaša okoli 70 tisoč tolarjev Puška brez papirjev v noči s torka na sredo je občane v okolici Kristan Vrha prebudilo in vznemirilo stre- ljanje. Policisti so potem ugo- tovili, da je pri svoji zidanici, v družbi dveh prijateljev, streljal Mirko K., ko je preizkušal sta- rejšo puško M 98. Ker je orožje in strelivo posedoval brez do- voljenja, so mu ga policisti zasegli, zagovarjati pa se bo moral pri sodniku za prekrške. Srečanje Z nasilnikoma v torek, 1. junija ponoči, sta dva 21-letna Celjana, Danijel S. in Mitja Z., na Okrogarjevi ulici v Celju srečala in ustavila znanca, 23-letnega Mateja G. in mu ponudila v prodajo ma- milo. Ker mamila ni hotel ku- piti, sta zahtevala denar, čemur se je Matej prav tako uprl. Danijel in Mitja sta ga nato fizično napadla in mu ukradla mobilni telefon Ericson in 13 tisoč tolarjev gotovine. VMobiteIpo mobitele v sredo, 2. junija zgodaj zju- traj, je nekdo vlomil v prodajal- no pod[etja Mobitel iz Ljublja- ne na Šaleški cesti v Velenju. Storilec je iz izložbenega okna ukradel več mobilnih telefon- skih aparatov znamk Benefon, Nokia, Sony in Siemens. Ome- njeno podjetje je oškodovano za 250 tisoč tolarjev. V isto prodajalno je bilo vlomljeno tudi v ponedeljek ne- kaj minut po polnoči. Storilcu se je očitno zelo mudilo, saj je uspel pobrati le dva prava mo- bilna telefona, trije pa so bili imitacija te naprave. Ukradel je še nekaj dodatne opreme za mobitele, lastnika pa oškodo- val za okoli 120 tisoč tolarjev. Izkoristil trenutek v sredo, 2. junija nekaj po 13. uri, je neznani zmikavt izkoristil kratko odsotnost osebja v piceriji Vija vaja na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz blagajniškega predala je ukra- del mobilni telefon Samsung, s tem pa lastnika Simona R. oškodoval za 88 tisoč tolarjev. Okradel Music Shop v noči na petek, 4. junija, je nekdo vlomil v prodajalno Music Shop na Ljubljanski ce- sti v Celju. Ukradel je nekajd- nevni prodajni izkupiček, večje število vstopnic za kon- cert skupine Metalica ter ne- kaj neizpolnjenih čekov. Last- nik Robert R. je oškodovan za približno 330 tisoč tolarjev. V kontejnerje po stroje v noči na petek je neznani storilec vlomil v pet kontejner- jev, postavljenih na gradbišču avtoceste na Vranskem. Ukra- del je 2 električni vibracijski kladivi Hilti, Iskrin kotni bru- silni stroj, dva vrtalna stroja, motorno žago Stihi, 3 tesarska kladiva, nahrbtnik in nekaj manjših predmetov. Podjetja SCT iz Ljubljane, Ingrad Celje in Epsicon iz Velenja so oškodo- vana za okoli 480 tisoč tolarjev. Vlom V prikolico v času od 29. maja do 4. junija je neznani storilec v Zečah vlo- mil v kamp prikolico. Iz notra- njosti je odnesel ključavnico, s tem pa je Terezijo K. oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Skododelni risar v noči na 3. junij se je nez- nani »umetnik« izživljal na dveh stenah otroškega vrtca na Aškerčevi cesti v Velenju. Z razpršilcem in zlato barvo je porisal in z neizvirnimi grafiti popisal pročelje, s tem pa vzgojnovarstveno ustanovo Vrtec Velenje oškodoval za približno 100 tisoč tolarjev. Trgovkam pobral denar Minuli petek popoldne je neznani storilec neopazno vstopil v garderobni prostor trgovine na Graščinski ulici v Preboldu. Tam je pregledal omarice zaposlenih delavk in ukradel dve denarnici, last Danice T. in Marte D., ki sta skupaj oškodovani za približ- no 40 tisoč tolarjev. V istem popoldnevu je nek- do kradel iz garderobe v bla- govnici Savinjski magazin v Šempetru. Iz dveh denarnic, last Majde J. in Jožice P, je ukradel manjšo vsoto denarja. Kradel V trgovini v noči na soboto, 5. junija, je nekdo vlomil v prostore trgovi- ne Igrišče v Štorah. Potem ko je vse preiskal, je ukradel večjo količino cigaret, žvečilnih gu- mijev, moške kozmetike in al- koholnih pijač. Lastnik Bran- ko V. je oškodovan za približ- no 200 tisoč tolarjev. Izsledili napadalca v soboto zjutraj je neznan mlajši moški v Ločici ob Savinji napadel in pretepel 15-letnega domačina Marka R. ter mu pri tem ukradel ročno uro, vredno okoli 15 tisoč tolarjev. Policisti PP Žalec so prišli storilcu hitro na sled in ugotovili, da gre za 21-letnega Dušana K. iz Dolenje vasi. Našel dragoceno torbo v času od 1. februarja do 5. junija je neznani storilec storil tatvino denarja, kako je do njega prišel, pa še ni pojasnje- no. V stanovanjski hiši v Celju, kjer je našel torbo, je bržčas vedel, kaj se v njej nahaja. Kar nekaj časa mu je vzelo štetje ukradenih bankovcev, ki jih je v torbi hranil lastnik Franc S., ki je oškodovan za približno 620 tisoč tolarjev. Lepa zaloga pnevmatik v noči na nedeljo je neznani storilec kradel v priročnem skladišču vulkanizerske de- lavnice na Vinogradni ulici v Zrečah. Odpeljal je 12 pnev- matik znamke Riken, s tem pa je lastnika Ladislava B. oško- doval za okoli 120 tisoč tolar- jev. Z vlomom do gorilca v noči na 7. junij je neznani storilec vlomil garažna vrata in tako prišel v notranjost ne- dograjene stanovanjske hiše Alojza K. v Zlatečah. Ukradel je gorilec za peč, s tem pa lastnika oškodoval za približ- no 70 tisoč tolarjev. Tatvine (iz) vozil v noči na četrtek, 3. junija, je neznani storilec vlomil v garažo na Trubarjevi ulici v Celju. Ukradel je tri kolesa z motorjem (skuterje), last Uroša D., Mateja Š. in Robija D. Lastniki so oškodovani za okoli 800 tisoč tolarjev. V petek, 4. junija popold- ne ali zvečer, je neznani sto- rilec kradel iz osebnega av- tomobila Zastava Jugo, par- kiran na Cankarjevi ulici v Celju. Odnesel je nov televi- zijski sprejemnik Gorenje, tip Voyager. Lastnica Jožica K. je oškodovana za 42 tisoč tolarjev. GORELO JE... Požar na gospodarskem poslopju v sredo, 3. junija okrog 15. ure, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ernesta Č. v Šmarjeti pri Celju. Ogenj je uničil leseno ostrešje objekta in polovico kritine. Požar so pogasili celjski pokUcni gasilci ter gasilci iz Škofje vasi in Vojnika. Gmotna škoda znaša okoli 1 milijon tolarjev. Zagorelo V kuhinji V petek, 4. junija okoli 20. ure, je nastal požar v kuhinji stanovanjske hiše na Štajerski ulici v Slovenskih Konjicah. Požar je nastal zaradi pregretja olja na štedilniku, pogasil pa ga je lastnik Ivan V. Gmotna škoda, ko jo je požar povzročil, pa znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Vzrok še ugotavljajo v torek, 8. junija okoli 2. ure, je zagorelo na gospodar- skem poslopju v Šentilju pri Velenju. Na objektu, ki je last Jožeta S., je požar povzročil za okoli 1 milijon tolarjev gmotne škode, vzrok požara pa policisti in kriminalisti še raziskujejo. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., | direktor Jože Cerovšek 1 nadzorni svet: Milena Brečko i Poklič - predsednica, Matjaž ' | Jamnikar in Tone Vrabl. I poslovni sekretar: Suzana Rober ' Podjetje opravlja časopisno- J založniško, radijsko in agencijsko-] tržno dejavnost. Naslov: I Prešernova 19, 3000 Celje, telefoni (063) 422-50, fax: 441-032, | Novi tednik izhaja vsak četrtek. | Cena izvoda je 280 tolarjev 1 Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev.| Za tujino je letna naročnina . 22.000 tolarjev Številka žiro i računa: 50700-601-106900. i Nenaročenih rokopisov in J fotografij ne vračamo. : Tisk: Delo, Tisk časopisov in revija d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. ■ Na podlagi mnenja Ministrstva za ^ informiranje z dne 23.6.1992 sodil časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa ' proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik: i Branko Stamejčič. ; Urednica Novega tednika: | Milena B. Poklič. | Urednica: Tatjana Cvirn. ^ Uredništvo: Marjela Agrež, Janja J Intiliar, Brane Jeranko, Ksenija L^č,| Gregor Katič, Urška Selišruk, Ivana a Stamejčič, Željko Zule. . Tajnica uredništva: Mojca Marot. j Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@Nl-RC.si immiii Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, ' Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje v živo): 4900-880, 4900-881 E-mail: Radio@NT-RC.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Fnmček Pungerčič Propaganda: Valter Leben, U)jko Grabar, Zlatiu) Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/422-50 fax: 441-032, 443-511 E-mail: Agencija@NT-RC.si INFORMACIJE 31 St. 23. • 10. junij 1999 32 ZANIMIVOSTI 5 k I I k r • ^^ # * V mT»i L^- 4 ■ P i 3 ^ k i i k r ^ m # ^ r- m, ^ t m Vsega je bilo krivo stranišče Ziačelo se je v daljnem Izraelu, točneje v Jeruzale- mu, kjer je bila sveže zaljub- ljena pevka (poroko načrtuje v kratkem, vendar samo v oz- kem intimnem krogu, kajti to ni dogodek za javnost, kot je sama dejala) Darja Švajger enajsta in kjer je bila tudi glavna šefica razvedrilnega programa na slovenski nacio- nalni televiziji Miša Molk. _bbSedela sem v majhni, tesni in obupno vroči kabini, veliki kakšen kvadratni me- ter, skupaj z Andrejem Ka- rolyjem, vedno bolj popular- nim radijskem voditeljem. Na steni kabine je bil napis, >pro- sim, pijte vodo, da vam ne bo slabo<. Napovedovalska kabi- na je bila v petem nadstropju, stranišča pa v drugem in z Andrejem sva izračunala, da bi za pot na stranišče in nazaj porabila najmanj pet minut, če bi bilo vse idealno, pesmi pa so dolge največ tri minute. Torej pitje vode in stranišče odpadejo, zato sva se z vodo lahko samo polivala,« je po- vedala Miša Molk. »V Izraelu tudi ni javnih stav, zato smo stavih udeleženci med seboj in jaz sem stavila na švedsko pevko, tudi zato, ker utrip na Eurosongu poznam. Če še ne veste, to je najbolj gayevski festival na svetu. Ko je bilo vsega konec, je k meni v kabi- no skočila soseda s hrvaške televizije, jaz pa sem zaklica- la: Pizda, sem imela...« No, zaradi te pizde Miša niti ni imela večjih proble- mov. Na Svetu RTV, kjer so zastopani predstavniki civilne družbe in političnih strank ter društev, tudi duhovnik je vmes, na prvi pogled naredijo vse, da nacionalna televizija ne bi imela izgube, v resnici pa se borijo vsak za svoj fevd in za večji kos kruha za ta fevd (polovica članov pa je rahlo zaljubljena v lepo Mi- šo), so, normalno, spregovo- rili tudi o tem. Najprej so zah- tevali oster odgovor na vpra- šanje, zakaj je Darja pela v angleščini. Zanimivo; da je pela v angleščini so opažih tudi tisti člani Sveta, ki še pred časom niso verjeh, da jo ob- vlada dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike Uroš Lipuš- ček. Ker ni imel potrdila ljub- ljanske univerze, da jo res obvlada, ni mogel kandidirati za direktorja RTV Slovenija. Lepi urednici Miši se neka- teri člani Sveta enostavno ni- so želeli zameriti, zato so po- stavili ostro podvprašanje: »Ali je bila tehnična ekipa us- trezna, kajti tehniki bi morali mikrofone pravočasno izklju- čiti, ne pa da so poslali pozne- je izbrisano pizdo v slovenski eter?« No, prihodnje leto teh problemov ne bomo imeli, kajti Slovenije ne bo v Stock- holmu, saj Darja sama ni mo- gla rešiti bede prejšnjih let, ko so bili naši pevski predstavni- ki tam nekje na repu glasoval- ne lestvice. Sicer pa je v Ljubljani zapr- la vrata nekoč največja slo- venske veselica. Vinski se- jem. Od štajerskih vinarjev se je najbolj izkazal sveži abrahamovec Jurij Hlupič, ki je osvojil šampionski na- slov, potem pa vse tiho je bilo. Med opaznimi vini ni bilo vin s Kozjanskega, tudi ne iz okolice Slovenskih Ko- njic. Sama prireditev, ki je bila v obupno slabih nezrače- nih dvoranah, pa tudi ni pri- tegnila veliko obiskovalcev. Še najlepše so bile hostese. Pa smo pri lepih dekletih. Takoj za vinskim sejmom bo spet izbruh slovenske le- pote. Zdravko Geržina, veliki lepotni menedžer iz Maribo- ra, ki odlično kuha, pa ne izza kulis, ampak na ta pravem štedilniku, je že najavil prvo tiskovno konferenco, na ka- teri bo povedal vse o letoš- njem izboru miss Slovenije. Lepe Celjanke še nikoli niso bile na lepotnem prestolu. Ve- lenjčanke že in tudi Korošice so že posegle po prvih me- stih. Če je na Ptuju toliko le- pih deklet, da sta že dve, to je Alenka Vindiš in Miša Novak, segli po najvišji lepotni kroni, ni res, da jih v Celju ni. Samo opogumiti bi se morale in se prijaviti na tekmovanje. In če bi kakšna od Celjank zasedla slovenski lepotni prestol, bi jo potem lahko kronali na ved- no lepše obnovljenem celj- skem gradu. To bi bil spekta- kel. NINA KAVRAN ADLEŠIČ KAJ VOZIJO ZNANI CEUANI Z zimsico opremo gre bolje Direktor liboj- skega Kilija in menjalnice Atka Srečko Šrot se je za nakup rdeče- ga mondea odlo- čil pred petimi le- ti, v tem času pa je srednjerazred- ni ford prevozil več kot 110 tisoč kilometrov in vi- del skoraj celo Evropo. »Avto imaš za- to, da ga voziš. Služiti mora svo- jemu namenu in povzročati čim manj preglavic,« pojasnjuje svoje stališče do avto- mobilov, s kateri- mi se jih vse pre- več rado postav- lja. Nekoč so mu bila pri srcu francoska vozila, dandanes pa se z odločitvijo o nakupu novega ne obremenjuje preveč. »Mondeo bo počasi odslužil svoje, novega pa bosta izbrala sinova, ki se navdušujeta nad terenci in enoprostorci,« razkrije načrte in tako oznani, da bi kmalu utegnil sesti za volan chryslerja oziroma ponovno forda. Da zimske pnevmatike niso samo strošek, govori Šrotov primer, ko jih je po štirih letih le namestil na mondea, nato pa v Avstriji naletel na snežne žamete, toda avto se je na snegu vedel kot vlak na tirnicah, tako da je na belih poljanah z njim celo prehiteval. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHERPA TRACNICE Ubogi Mitja Lokalec »Sem Mitja Lokalec, ured- nik časopisa Živo srebro,« se je v soboto v Slovenskih Konji- cah na srečanju lokalnih časo- pisov Slovenije predstavil od- govorni urednik Dela Mitja Meršol in potožil, kako so ga organizatorji. Novice, dodo- bra izkoristili. »Najprej sem moral napisati uvodnik, že navsezgodaj pokazati svoje neznanje o urejanju lokalnih časopisov, zvečer pa bom mo- ral še voditi dražbo. Upam, da bom za vse to dobil vsaj kosilo...« Župan brez ponve Hudobneži natolcujejo, da bivši žalski župan Milan Dobnil ni izgubil le mandata, temveč tudi ponev. Očitno je župan Lojze Posedel vzel samo mandat, ponve pa se ni dotaknil Vsa tako je bilo videti na letošnjem Miš-mašu - župan Posedel ru pekel palačink, temveč se je posvetil družini. Ideja Mimogrede, vsi tisti, ki so na Miš-mašu pogrešali Dobnikovi palačinke, nagovarjajo bivšega župana, naj prihodnje leto odpre svoj štant s posebej privlačno ponudbo: palačinke s pralinami. VITEZI BELEGA MESTA SI.23..10.iiNiit1999 INFORMACIJE [33 Praznik vinorodne dežele Sejem Vino 99 - Ljubljana je bila spet svetovna vinska prestolnica »Vino. Koliko poezije, ko- liko čarobnosti skriva v sebi ta preprosta beseda. O njem in ob njem so že od nekdaj prepevali pesmi, se zanj voj- skovali, mu pripisovali ča- robno moč, se z njim veseli- li, ob njem jokali... In koliko gorja, hrepenenja, žuljev in pričakovanj je povezanega z njim?! Bo letina dobra? Bo- mo pravočasno trgali? Bo vi- no prav zorelo? Se bo staralo tako, kot želimo, ali pa bo vanj posegla narava s svoji- mi nepredvidljivimi zako- ni?!« (Ljuba Kofler, direkto- rica družbe, predsednica uprave Ljubljanskega sej- ma) Vino 99 v Ljubljani Konec maja in prve dni juni- ja je bila Ljubljana ne samo slovenska prestolnica, ampak tudi svetovna vinska prestol- nica. Sejem Vino 99 pa je na pragu tretjega tisočletja slavil 45-letnico. Razlog več za spo- gledovanja s kakovostjo vina, za mednarodna ocenjevanja vin in za številne spremne pri- reditve: od predavanj, do pos- vetovanj, strokovno vodenih degustacij, brezplačnih posve- tovanj z enologi, slovesno po- delitvijo priznanj najboljšim slovenski in tujim vinogradni- kom, do koncertov in prijetnih idruženj, ki so sestavni del tra- dicionalne in obsežne priredi- tve, ki jo je tudi letos organizi- rala Poslovna skupnost za vi- nogradništvo in vinarstvo Slo- venije s sedežem v Celju. Iz sejmišča v Ljubljani se je po- slanstvo prireditve in dobra volja organizatorja, da vztraja in nadaljuje z začetim delom, prenašala tudi na ulice glavne- ga mesta in se tako zlila s turistično promocijo glavnega mesta. Tiste, ki jih je Vino 99 zmamilo, je bilo srečati v po- poldanskih uricah med stojni- cami v družbi organizatorja, družbenikov in podjetij, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom. Sejem bil je živ, čeprav morda manj kot pred leti, so ugotavljali tako organi- zatorji kot razstavljavci in go- stinci na zunanjem, prireditve- nem delu sejmišča. Za vzrok so nekateri navajali bližnjo uvedbo davka na dodano vrednost in s tem v zvezi po- vezano tržno preusmerjenost potrošnikov in obiskovalcev sejma. Svoje je najbrž dodal tudi zakon o cestno promet- nih predpisih, »čeprav ne v toliki meri, kot bi si mislili«, meni direktor Poslovne skup- nosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije Janez Vre- čer, ki ima veliko zaslug, da praznik vina odmeva iz Slove- nije tudi drugod po svetu. »Kajti Slovenci postajamo pri pridelovanju in pokušanju vse bolj osveščeni. Zato pa toliko bolj radovedni, ko gre za ko- ristno zbiranje znanja o pride- lavi vin.« Na tem področju je Poslovna skupnost brez dvo- ma veliko prispevala. Konec koncev se lahko na pragu no- vega tisočletja pohvali s 30- letno tradicijo odličnosti. Zaš- čitna znamka slovenskih vin zagotavlja kakovost in hkrati predstavlja slovenske vino- rodne dežele. Ocenjevanje vin Sejem Vino 99 je z medna- rodnim ocenjevanjem vin okronal tudi številne sloven- ske pridelovalce vin, in to ob dejstvu, da zaradi vse večjega števila najrazhčnejših vinskih ocenjevanj v svetu postajajo kriteriji ocenjevanj vse strožji in zahtevnejši. Tako je po no- vem pravilniku mogoče na- graditi le 30 odstotkov vseh ocenjenih vin. Na letošnjem 45. medna- rodnem ocenjevanju vin v Ljubljani je sodelovalo 916 vinskih vzorcev. Ocenjevalo jih je 38 degustatorjev iz 22 držav. Delo je potekalo v še- stih pet člansldh komisijah, pod strokovnim vodstvom dr. Julija Nemaniča. Za naziv najboljšega med najboljšimi se je v zaključnem izboru po- tegovalo 17 vin, med njimi 5 slovenskih. Šampiona med belimi mirnimi vini z ostan- kom sladkorja sta z enakim številom točk (11) postala kar dva, oba Slovenca. Prislužil si ga je Jurij Hlupič iz Zgornje Kungote za beli pinot-ledeno vino, letnik 92 in Vino Brežice za laški rizling-ledeno vino, letnik 97. Tudi med belimi su- himi vini sta šampiona dva s po 11 točkami: eden je Špa- nec, drugi pa Švicar. Šampion za rdeča vina je odšel v Juž- noafriško Republiko. Najbolj- še peneče vino pa je letos postalo peneče vino Spuman- te talento brut Met.classico. V boju za šampiona so bili še drugi slovenski proizvajalci prav tako dobro ocenjeni. Le- tu 2000 pa bomo Slovenci brž- čas najpogosteje nazdravili z zlato radgonsko penino 1994, proizvajalca Radgonske gori- ce, ki se ji je med penečimi vini, žal, za las izmuznila na- slovu šampiona, a je ostala na lestvici prvakov Slovenije. A mala Slovenija se vseeno lah- ko pohvali še z enim odličnim rekordom pri podelitvi nagrad najboljšim. Je absolutni prvak po prejetih srebrnih medaljah: prejela jih je 83, daleč za njo ji s 15 sledi Španija in nato druge vinorodne dežele. Prav tako je prvak po številu prejetih zlatih medalj: 31. Daleč za Slovenijo je Avstrija s 16 zlatimi medalja- mi in nato druge dežele. Veli- ko zlato medaljo je prejela sa- mo Japonska. V boju za šampiona so bih še drugi slovenski proizvajal- ci. Slovenci imamo brez dvo- ma najkakovostnejša vina na svetu, so pritrjevali na sejmu Vino 99 v Ljubljani tako stro- kovnjaki kot obiskovalci te velike slovenske sejemske prireditve. In mnogi so temu nazdravili z zmagovalnim alegrom iz Vina Koper. Kot je z zadovoljstvom povedala Mirjana Cupin, vodja vinske- ga hrama Koper, se ta novi pridelek, kakovostno biser vi- no, prepoznavno tudi po živo oranžni nalepki, zlasti prileže kot osvežitev in ker je nekoli- ko lažje, radi po njem posega- jo tudi mladi. »To je vino, ki vrača vedrino!« Alegro je vi- no, ki se rado druži z veselimi ljudmi. In teh tudi na letoš- njem sejmu ni manjkalo! MATEJA PODJED Na zdravje sejmu Vino 99. Slovenska vina so najboljša. Vino po kapljicah. I 34 NASVETI Sladoled v vseh letnih časih Sladoled lahko jemo v vseh letnih časih, še posebej osvežilen pa bo v prihodnjih vročih mesecih. Naredimo ga lahko tudi sami doma z aparatom za sladoled (cena aparata se giblje okrog 18.000 tolarjev). Pri izdelavi mase za slado- led imamo nešteto možnosti. Naredimo lahko kremni, smetanov, čokoladni slado- led, sorbet in seveda široko paleto sadnih sladoledov. Sor- beti so rahli sladoledi. Že vča- sih so jih servirah sredi veli- kih obedov, da so si gostje osvežili usta in jim je potem pečenka bolj teknila. Danes jih lahko opazimo tudi pri marsikakšnem hladnem bife- ju. Za izdelavo sadnega slado- leda uporabljamo prav vsako vrsto sadja, saj bomo nad oku- som doma narejenega sladole- da navdušeni. Uporabljamo sadje, značilno za posamezni letni čas. Lahko uporabimo tudi marmelado ali goste sad- ne sokove. V posodo aparata pred izde- lavo sladoleda namestimo po- sodo za sladoled. Ima vmesni prostor, ki je napolnjen z vo- do. Posodo pokrijemo s po- krovom, v katerega namesti- mo lopatico. Pred uporabo aparata damo posodo za sladoled za približ- no devet ur v zamrzovalnik. V kolikor posodo shranjujemo v zamrzovalniku, je ta seveda že takoj pripravljena za delova- nje. -Voda v vmesnem prostoru mora namreč pred izdelavo sladoleda zamrzniti. Preden vzamemo posodo iz zamrzo- valnika, pripravimo maso za sladoled. Preverimo, če je vo- da v vmesnem prostoru zamrz- nila. Posodo potresemo in pri tem se voda ne sme pretakati. Namestimo jo na aparat. Nato na pokrov aparata namestimo lopatico. Pazimo, da je nazob- čani del vedno obrnjen navz- gor in da se spodnji del lopati- ce ujema z ležiščem na dnu posode. S pokrovom pokrije- mo posodo. Strojček lahko prične z delovanjem Obrnemo stikalo in lopatica se prične vrteti. V tako pripravljen in delujoč stroj skozi odprtino v pokrovu vlijemo maso za sla- doled. Po dvajsetih ali tridese- tih minutah, aH ko ocenimo, da je sladoled gotov, aparat izklopimo. Sicer je aparat opremljen z varovalno napra- vo proti preobremenitvam, vendar bomo s pravočasnim izklopom preprečili nepotreb- no utrujanje motorja. Odpremo pokrov aparata in najprej izvlečemo lopatico. Maso iz aparata poberemo in jo damo v plastično posodo. Le-to še za kakšno uro postavi- mo v zamrzovalnik. Tako bo postal sladoled še bolj kom- pakten. Seveda pa ga lahko zaužijemo tudi takoj. Za od- stranjevanje sladoleda ne smemo uporabljati kovinske- ga pribora, da ne bi poškodo- vali materiala, s katerim je prevlečena notranjost površi- ne posode. Najbolje bomo na- redili, če bomo uporabljali leseno lopatico. Po uporabi strojček ustrez- no očistimo. Notranjost poso- de umijemo z mlačno vodo in mehko gobico. Pri tem pazi- mo, da spodnji del čim manj zmočimo. S tem preprečimo, da bi voda na tem mestu za- mrznila in bi tako imeli težave pri namestitvi posode na apa- rat. Zunanji del posode obri- šemo s suho krpo. Na notranji strani posode bo to težje, saj se nam bo krpa zaradi deloma še vedno zamrznjene vode oprijemala površine. Zato bo bolje, da posodo obrnemo navzdol, da bo voda odtekla. Očiščeno posodo hranimo v aparatu ali v zamrzovalniku. Za pokušino vam ponujamo nekaj receptov za pripravo mase za sladoled. Malinov sorbet Potrebujemo: 300 g malin ali malinove marmelade, 30 g mletega sladkorja, 3 žličke li- moninega soka, 60 ml belega vina. Priprava: maline najprej pretlačimo, nato jim posto- poma dodajamo ostale sesta- vine ter vse skupaj premeša- mo. Nato maso vlijemo v že delujoči strojček in po pet- najstih minutah je osvežilni sorbet gotov. Z enakimi sesta- vinami ga lahko naredimo tu- di brez uporabe aparata. Ma- so damo v zamrzovalnik za dve uri in jo med tem večkrat premešamo. Limonin sladoled Potrebujemo: sok petih li- mon, 150 g sladkorja, 200 g sladke smetane in 150 g mle- ka. Priprava: soku petih limon najprej primešamo sladkor, nato še ostale sestavine. Maso vlijemo v aparat. Sladoled bo gotov po dvajsetih minutah. Čokoladni sladoled Potrebujemo: 1 jajce, 150 g sladkorja, 200 g smetane, 250 g mleka, 50 g kakava v prahu. Priprava: najprej penasto vmešamo jajca in sladkor, na- to dodamo še ostale sestavine. Za izdelavo sladoleda mora strojček delovati približno tri- deset minut. Sadni sladoled Potrebujemo: 300 g sadja ah marmelade po želji, 100 g sladkorja, 100 g mleka, 200 g smetane in 1 jajce. Priprava: najprej v mešal- cu stepamo sadje z nekaj mleka in jajcem. Nato doda- mo še ostale sestavine. Po dvajsetih minutah je slado- led narejen. SUZANA SUHOLEŽNIK Jok in stres Jok sodi med učinkovite naravne metode sprostitve in jačanja psihofizične od- pornosti. V solzni tekočini so ameriš- ki fiziologi pod vodstvom dr. Williama Freya iz St. Paul- Remsey Hospital v Minessoti, s pomočjo natančne preisko- valne metode, visokotlačne tekočinske kromatografije, poleg lipidnih snovi odkrili še tri vitalne substance, ki uničujejo stres: leucin-enke- falin, derivat morfija, ki pre- prečuje bolečino, lizocime, ki kot antibakterijski encimi bliskovito reagirajo na ško- dljive agense ter preprečujejo infekcije in razvoj škodljivih mikroorganizmov, obenem pa še hormon prolaktin, ki pri nosečnicah spodbuja raz- voj mlečnih žlez in produkci- jo mleka v dojkah, sicer pa botruje še številnim sprem- ljajočim pozitivnim psihič- nim učinkom. Tako so solze dejansko zdravilo za dušo. Omenjeno dejstvo so spošto- vali in priznavali že stari Gr- ki, zato so jok označevali kot Katharsis - očiščenje. Stari Egipčani pa so celo verjeli, da je človek nastal iz solza boga Raja, ki so slučajno padle na Zemljo. Pri dojenčkih pa sol- ze omogočajo preživetje, saj bi ti zaradi dihanja skozi us- ta, pa tudi zaradi izsušenosti nosne sluznice, nenehno tr- peli zaradi infekcij dihal, ki jih preprečujejo solze s svo- jim antibakterijskim delova- njem. V celotnem stvarstvu zna in zmore jokati le človek. Hkrati pa postajajo solze tudi vse pomembnejša tele- sna tekočina v rutinski diag- nostiki. S preiskavo solzne tekočine lahko zdravniki od- krijejo najrazličnejša obole- nja in genetske motnje, obe- nem pa lahko ugotovijo tudi, kakšna zdravila uživa prei- skovanec. Psihiatrija se na- deja, da bo s pomočjo na- tančne analize solzne tekoči- ne lahko kmalu pojasnila mehanizem določenih du- ševnih motenj in obolenj (shizofrenija, depresija, me- lanholija ipd.). NASVETI 35 KULTURABIVANJA Veter - veda 0 Velikokrat slišimo v pogo- voru med ljudmi, kako so se nekje imeli lepo, v kako ču- dovitem ambientu so večer- jali ali se zabavali, kako pri- jazni so bili ljudje okoli njih. Čudovito vzdušje, pri- jazni ljudje in prijeten pro- stor. Ali lahko prostor ka- jtorkoli vpliva na ljudi? Se lahko v nekem prostoru po- čutimo nelagodno, neprijet- no? Ali lahko v nekem pro- storu začutimo tesnobo ali pa nasprotno, neverjetno do- ber občutek veselja in zano- sa? Na vsa ta vprašanja in še na nešteto drugih, povezanih s prostorom, si lahko odgovori- mo pritrdilno. Torej je zelo pomembno, da živimo in de- lamo v prijetnem prostoru. To je okolje, kjer se dobro poču- timo, smo zadovoljni, zdravi, flstvarjalni in ko je čas za poči- tek, se dobro naspimo. Na- slednji dan smo se spet spo- sobni spopasti z novimi nalo- gami in izzivi in tako lažje in z več energije živimo svoja plodna in ustvarjalna življe- nja. Kako dosežemo to skladnost ljudi in prostora, nas uči veda, ki ji pri nas pravimo - kultura bivanja. To je starodavna veda, ki se na vzhodu imenuje feng shui (veter-voda). Razvili so jo Kitajci pred več kot štirimi ti- sočletji. Feng shui je v bistvu njihova tradicija, kultura, umetnost, znanost in filozofija in je pravzaprav temelj kitaj- ske civilizacije. Pa vendar hkrati govori o skupnih izkuš- njah vsega človeštva, ki se uči, kako najbolje živeti na zemlji, našem skupnem domu. Teme- lji na pozornem opazovanju in preizkušanju. »Veter in voda sta vedno tu, pa če verjamete vanju ali ne,« pravi mojster Lam Kam Chuen. Ker pa se vse v naravi in okoli nas nenehno spreminja, tudi trajnih in dokončnih reši- tev nikoli ni. Izjemnost feng shuija je prav v izjemnem ob- čutku za enkratnost vseh stva- ri in vseh trenutkov in hkrati v zavedanju, da se vse te stvari in trenutki nenehno spremi- njajo. Če živimo po načelih feng shuija, živimo v skladnem živ- ljenju s pokrajino in v ravno- vesju z naravo in čutimo in vemo, da je spreminjanje del življenja. Takšno življenje nam prinaša koristi, mir in uspešnost. Če sledimo pravi- lom pri gradnji in oblikovanju domov in delovnih prostorov. imamo več možnosti za uspeh, srečo in obilje. Feng shui obsega vsa najpo- membnejša področja našega življenja: zdravje, finance, od- nose med ljudmi, uspešnost oz. kariero, kako najbolje us- merjati otroke in si pridobiti čimveč znanja, pomoči, novih idej, prijateljev in ljubezni. Če bi grobo razdelili feng shui, se ta na eni strani ukvarja z obliko in na drugi z energijo. Obliko lahko spreminjamo, prestavljamo, preoblikujemo - obUkujemo. Načeloma velja pravilo, da naj bodo vse obli- kovne linije interierja in osta- lih predmetov mehke in zaob- ljene. Vehko vlogo pri obliko- vanju imajo tudi skladne in prave barve, ki jih določimo glede na ljudi, ki bivajo v tem ambientu. Če izberemo prave barve, te prav čarobno vpliva- jo na ljudi, da so strpnejši med sabo, se bolje razumejo in bolje počutijo. Izogibati pa se moramo koničastih predme- tov in ostrih robov, ki gledajo proti nam. Ti nas na dolgi rok prebadajo in so kot strupene Čas za obnovo stanovanj je ravno pravšnji in če ste pri tem v zadregi, vam bo naša strokovnjakinja rada poma- gala. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in odgovorila vam bo v eni od naslednjih številk. puščice, ki nas počasi, a zanes- ljivo uničujejo. Energijo v pro- storu in energijo človeka mo- ramo izračunati in takšna, kot je, se ne da spreminjati. Ljud- je, ki so na splošno s svojimi življenji zadovoljni, zdravi in uspešni, imajo v svojih bival- nih in delovnih prostorih do- bre energije. Kronični bolniki, nenehni godrnjači in vsesplo- šni nezadovoljneži pa imajo še vedno nešteto možnosti, da se rešijo iz navidezne nerešljivo- sti in z drugačnim pristopom prevzamejo odgovornost za svoja življenja. Eden od nešte- tih drugačnih pristopov je tudi ta, da spustimo feng shui čez svoj domači prag. KLAVDIJA SITAR ZDRAVILNE RASTLINE Potonilca Potonika (Paeonia offici- nalis L.) spada v družino po- tonikovk. Ima en sam rod, ki ima kakšnih 30 vrst, ki raste- jo v južni Evropi, Severni Ameriki in predvsem v sred- nji in vzhodni Aziji. Navadna potonika ima v zemlji kratko, močno, z go- moljasto odebeljenimi kore- ninami poraslo koreniko. Iz nje poganja več golih, debelih in zveriženih do 80 cm viso- kih stebel, ki se običajno kon- čujejo v enem samem širo- kem cvetu. Steblo nosi zelo velike pecljate hste, ki so dva- krat trojnati. Lističi so narobe jajčasti, suličasti, grobo na- zobčani, zgoraj svetlo zeleni, spodaj pa bledi. Na koncu stebel so veliki široki, rdeči cvetovi z množico rumenih prašnikov. Plod je mnogose- menski mešiček. Cveti od maja do junija. Potonika raste pri nas na Pri- morskem v svetlih gozdovih čr- nega gabra. Na Kosovu je pogo- sta oblika potonike - znani ko- sovski božur, ki ima temno rde- če cvetove in je po ljudskem verovanju zrasel iz krvi juna- kov, padlih med kosovsko bitko. Potoni- ke, doma na Kitajskem in v Sibiriji, pa so prednice ne- štetih vrtnih oblik, ki jih danes srečuje- mo na naših vrtovih. Nji- hovi cvetovi so beli ali v raznih od- tenkih rdeče barve. Koreniko nabiramo zgodaj spom- ladi ali pozno v jeseni. Do- bro jo očisti- mo zemlje, razrežemo na manjše košč- ke in posuši- mo. Sveža korenika diši nepri- jetno in omamno ter je v začet- ku sladkega, pozneje pa gren- kega okusa. Med cvetenjem na- biramo tudi lepe cvetne liste in jih hitro posušimo v senci na prepihu, da se pri tem ohrani njihova lepa rdeča barva. Na- biramo tudi zrelo seme. Cvetovi vsebujejo antocian- ska barvila, flavonoide, čre- slovine, korenine pa alkaloid peregrinin, glikozide, eterič- no olje, čreslovine itd. Potoniko uporablja danes le še ljudsko zdravilstvo kot zdra- vilo proti naduhi, pri migreni, hudem glavobolu, pri krčih v želodcu, kamnih in pesku v ledvicah, zlati žili in tudi pri presnovnih težavah. Cvetovi se uporabljajo pri bo- leznih kože in sluznic, regadah, putiki, revmi, pa tudi pri težavah z dihanjem, živčnih stanjih. Za čaj vzamemo 1 g ali eno kavno žličko posušenih cvetov in jih poparimo s skodelico vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 15 minut, da se čaj ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo po majhnih požirkih večkrat na dan. Za čaj vzamemo 3 do 5 g posušene korenike in to prelije- mo s skodelico vrele vode. Pu- stimo stati 10 minut, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedi- mo in čaj pijemo po majhnih požirkih. Koreniko lahko namočimo tudi v 60-odstotnem alkoholu v razmerju 2: 8. V dobro zamaše- ni steklenici pustimo stati 14 dni, nakar precedimo in spravi- mo. Pri zgoraj navedenih teža- vah vzamemo po 5 kapljic te tinkture na kozarec vode. Ljud- sko zdravilstvo in homeopatija zdravi s tem vrtoglavico, navale krvi v glavo, ki jih spremlja slabost, stiskanje okrog srca. Ker ima omamni učinek, so s tem skušali pomagati 'tudi pri božjastnih napadih, krčih v me- hurju in v ledvicah. Ponekod kuhajo koreniko v istem razmerju v belem vinu ter nato pustijo stati na toplem še 10 dni. Nato precedijo in priporočajo, da pijemo več- krat na dan po 5 do 15 kapljic tega vina na kozarec vode pri ledvičnih kamnih in želodč- nih krčih. Pri tem je pomembno tudi to, da večje količine teh pri- pravkov povzročajo zastrupi- tev, ki se kaže v slabosti in bruhanju, krčih v trebuhu in v driski. In bruhanje je prvi znak, da moramo takoj preki- niti z jemanjem teh priprav- kov. Zato zdravilnost potoni- ke pada v pozabo, ker jo lahko nadomestimo z drugimi zdra- vilnimi rastlinami. Piše: BORIS JAGODIČ BIO KOLEDAR Sejte, presajojte, sodite, zallvojte, negujte rabine; rahliojte in prezročujte tlo, pobirojte in predelujte pridelke v času, ki je nojugodneiši za posamezne tipe rastlin in ki je rozviden iz koledarja. Šl.23.-10.ivnii 1999 36 GLASBA Z Mio Žnidarič je dan drugačen Mid Žnidarič je minuli dve leti zelo veliko časa in truda vložila v album Pobarvanka, ki se kot paleta različnih barv razprostira pred poslu- šalci. Čeprav je na tem albu- mu Mii najljubša pesem Po- časi, pa so poslušalci najbo- lje sprejeli skladbo Dan je drugačen kot vsi. Sicer pa je za album prejela Zlatega pe- telina v kategoriji »najboljši jazz album«. V zadnjem času je veliko napora, pa tudi denarja, vloži- la tudi v šoferski izpit. »Zafrka- vajo me križišča, prometni znaki. Jemljem po dve uri sku- paj in je to kar drag špas, ampak imam finega inštruk- torja, ki je zelo potrpežljiv. Mi- slim, da bom dober šofer, ko bom pripravljena na to,« pravi. Živiš v Ljubljani. Si želiš, da bi izpit delala kje drugje, kjer bi bilo manj križišč? Vem, kaj misliš. Zmeraj v življenju sem jemala težje po- ti, za tiste, ki so bolj pomem- bne. Lažje se človek nauči in bolj temeljito se nauči, če iz- bere težjo pot. Treba jo je prehoditi ali prevozit. Če bi bilo po moje, bi šla v New York to delat. Že sanjaš o kakšnem avto- mobilu? Denarja za avto nimam, ne želim pa imeti nekaj, kar bi mi lahko ogrožalo življenje. Danes, ko je toliko bedakov na cesti, nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi. V Sloveniji je ze- lo veliko pevcev, ki so dobili avto na posodo. Vendar ne vem, kako bom prenašala, če bo pisalo Avto vozi Mia Žni- darič... Tudi za novo ploščo si pre- hodila naporno pot. Zakaj si novi plošči nadela naslov Pobarvanka? Zato, ker je zelo veliko raz- ličnih barv. Ker sem jaz cela taka. Enkrat sem rumena, drugi dan modro razpolože- na, potem sem vsa vijolična ali pa črna, pa tudi bela in tako naprej. Zdi se mi poetič- no ime plošče. To je tvoj prvi album, za katerega so bili prav zate na- pisani slovenski teksti. Posebej zame je napisal poezijo Peri Lainšček in prav posebej zame je napisal aranžmaje in glasbo Steve Klink. In prav posebej zame so igrali različni gostje in moj trio. Sicer je bila v slovenščini tudi moja prva plošča, vendar so bile to priredbe jazz stan- dardov. Dva albuma sem po- snela na ta način, potem pa snemala samo še v angleščini. To je zame zelo velik korak. Zakaj prav poezija Ferija Lainščka? Feri je eden od mojih naj- ljubših avtorjev. Je tudi pisa- telj. Najprej sem se zaljubila v njegovo knjigo, potem sem ga zasledovala kot najstnica. Če je bilo le mogoče, sem šla na njegovo literarno izpove- dovanje, tudi v Mursko Sobo- to, pred mnogimi leti, ker sem tudi sama rada pisala. Vendar se mi zdi, da to, kar napišem, ni tako dobro, da bi bilo vredno objaviti. Cenim Ferija, smo si zelo blizu, tudi Steve se z njimi zelo dobro razume. Nastajajo že nove stvari. Feri je napisal tri nove pesmi, Steve jih je že uglasbil, bodo pa bolj jazzovsko us- merjene. Steve je tvoj življenjski partner, glasbenik, igra kla- vir, je pa tudi tvoj učitelj. Steve je odličen pedagog. Zelo mi je pomagal, da sem premagala nekaj travm, ki sem jih dobila v Sloveniji, marsikdaj zaradi slovenskih glasbenikov. Imelo me je, da bi vse skupaj pustila. Steve je zelo dober pianist, zelo dober aranžer, odličen komponist. Izdal bo svojo jazzovsko ploščo v Nemčiji. Hkrati pa je preprosto, toplo bitje, z veli- ko dušo in širokim srcem in z izrednim posluhom za ljudi okoli sebe in če ne bi imel toliko nežnosti v sebi, ne bi mogla biti z njim. Vedno sem si želela senzibilnega moške- ga ob sebi, ne pa mačota. Album je nekaj posebnega že na prvi pogled. Je to tvoja ideja? Želela sem si, da bi bil dru- gačen. Da ne bi bila samo plastika, čeprav brez plastike se konec koncev ne da nare- diti nič, ker mora biti vstavek za CD plastičen. Hotela sem, da je knjižica, da je na eni strani poezija Ferija Lainščka, na drugi strani pa se je spet izkazala moja prijateljica Ne- ca Falk, ki je poleg tega, da odlično poje, odlična fotogra- finja in sva se zelo ujeli. Ona pravi, da sem zelo fotogenič- na. Šli sva v naravo, na spre- hod po stari Ljubljani in je škljocala. Nastale so fotogra- fije, naravne, lepe preproste. Slike so črno bele. Ne maram barvnih. Nikoli jih nisem marala. Zdijo se mi nagnusne. Če si mojster, boš naredil črno belo fotografijo. Upam, da nisem krivična do koga. Naslovne črke pa so v ma- vrični paleti barv. Odličen dizajn je naredil Metod Vidic in tu nisem imela kaj dodati. Veliko težav sem imela s pripravo plošče. Kar dve leti je trajalo vse skupaj. Pa ne glasbeno. Finančno sem iskala sponzorje kot zmešana. 12 glasbenih gostov je sodelovalo in nihče ni ostal brez honorarja in nikomur ga nisem nižala. Kot kakšna mravlja sem zbirala denar. Marsikdaj objokana in mar- sikdaj sem se počutila kot kakšna prostitutka pri prosja- čenju. Za naslednji projekt me čaka isto in tega se bom lotila z vsemi kostmi in špe- hom vred. Predgovor je napisala Bri- na Švigelj Merat in med dru- gim je zapisala: »Obstajajo stvari, na primer pesmi ali plošče, na katere smo pri- pravljeni čakati zelo dolgo. Jaz, na primer, čakam na izid tele plošče natanko dva- najst let. Ali drugače rečeno: Dvanajst let je minilo od ti- ste pozne pomladi ali začet- ka poletja, ko je Mia pela sredi Pariza in ko se je na nek način vse zgodilo«. Kdo je Brina? Brina je moja prijateljica, ki živi v Parizu. Je pesnica, pisateljica, režiserka... Pova- bila me je v Pariz, ker je bila moja zgodba glede tovarne v Rušah, kjer sem delala 9 let in mojega talenta tako zanimiva, da je hotela napi- sati scenarij za film. Šla sem k njej na obisk, šli smo na cesto pet in to ji je očitno ostalo tako v spominu, da, ko sem jo prosila, naj napiše nekaj besed, je bila tako ve- sela, da je napisalo zanimivo zgodbico na ploščo. Vsa l-eta si je želela, da naredim sa- mostojno ploščo, ki ne bo samo jazzovska, da ne bom ponavljala, interpretirala ne- koga, ki je to že tisočkrat zapel. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ FULLCOOLDEMOTOP Zmagovalka minulega meseca je Mojca Zupane, ki se je predstavila z demo po- snetkom skladbe Lahko noč, Piran. Mojca je tako postala tudi finalistka zaključne jav- ne finalne oddaje. Včeraj pa smo v otroški oddaji Full Cool na Radiu Celje predsta- vili tri nove pevke. Jasmina Planine je doma z Vranskega, v rubriki Full Cool Demo Top pa sodeluje že drugič. Lani se je zelo dobro uvrstila, saj je bila tretja v kategoriji do 14 let. Tokrat je izbrala skladbo Tudi angeli jočejo. Tudi letos si Jasmina želi priti v finalno oddajo. Kot pravi, je oddaja Full Cool veli- ko pripomogla k temu, da je začela pisati pesmice. Napisa- la jih je približno 60 in za marsikatero tudi že dobila nagrado. Vesna Malgaj je doma v Rimskih Toplicah. Igra flavto in včasih tudi klavir. Všeč ji je veliko skladb, izbrala pa je pesem Ne budi me, ki jo sicer prepeva Natalija Verboten. Vesna pravi: »Z glasbo živim že od malih nog. Tudi oči in mami se spominjata, kako sem že kot čisto majhna rada prepevala. Zdaj, ko sem že malce večja, se z glasbo sproščam, vadim svoj glas, ob njej telovadim... Skratka, ob glasbi počnem skoraj vse. Če- prav ne vem, ali bom kdaj uspela v petju, bo to vedno moja tiha želja, skrita globo- ko v srcu.« Lili Drovenik je doma iz Podplata. Igra sintiseizer, ho- di pa tudi k pevskim vajam. Lili poleg petja tudi zelo rada pleše, v rubriki Full Cool De- mo Top pa se je predstavila z demo posnetkom skladbe Naš kuža. Glasujte za demo posne- tek, ki vam je bil najbolj všeč. Vaše kupone pričakujemo na naslov Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, za rubriko Full Cool De- mo Top. SIMONA 0 JASMINA PLANINC - TUDI ANGELI JOČEJO (D VESNA MALGAJ - NE BUDI ME (3) LILI DROVENIK - NAŠ KUŽA KUPON Q Glasujem za........................predlog. Ime in priimek.............................................................................. Naslov............................................................................................ Pred vrati je 300. Vrtii jaic polic in valčkov V ponedeljek, 21. junija, se bo pri Kocmano- vih v Šentrupertu nad Laškim zavrtel jubilej- ni, 300. Vrtiljak polk in valčkov! Prireditev s posebej skrbno pripravljenim programom se bo začela že popoldne ob petnajstih, osrednja prireditev z neposrednim prenosom jubilej- nega Vrtiljaka pa bo od 19. ure dalje. V popoldanskem delu se bodo predstavili ansambli, ki so tesno povezani z Vrtiljakom polk in valčkov na Radiu Celje in so s celjskega območja. Vsi bodo igrali v živo in predstavljali svoje nove kasete in CD, to pa so Kvintet Dori, Izvir z Dobrne, Mlade frajle iz Laškega, Vesna in Vlasta ter Vitezi polk in valčkov in Mladi vitezi. Zraven bodo tudi mladi harmonikarji iz Šentruperta in ansambel Vigred iz Laškega. Med popoldanskim igranjem bo tudi žreba- nje nagrade Turistične agencije Dober dan in vrsta drugih zanimivosti. Osrednja prireditev se bo začela ob 19.uri, tako kot se tudi sicer vsak ponedeljek začenja Vrtiljak polk in valč- kov na Radiu Celje. Kdo bo nastopil v tem delu jubilejnega Vrtiljaka, pa bomo objavili v pri- hodnji številki Novega tednika. Med gosti bo prav gotovo Alfi Nipič, s katerim smo tudi začeli zdaj že dolgo serijo priljubljenih Vrtilja- kov. Alfi Nipič je bil gost na prvem, stotem in dvestotem Vrtiljaku ter za nameček še neka- terih vmes. Mnogo prijateljev se je odločilo, da bo po- magalo pri organizaciji, med njimi je tudi šest županov občin Šentjur (Jurij Malovrh), Štore (Franc Jazbec), Celje (Bojan Šrot), Vojnik (Be- no Podergajs) in Žalec (Lojze Posedel). Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku pripravlja spomin- ska priznanja, tudi tokrat je zraven Dekor Kozje z imenitnimi izdelki za jubilante. 300. Vrtiljak polk in valčkov bodo za delov- no srečanje izrabili tudi člani Kluba prijateljev Vrtiljaka polk in valčkov, ki ga uspešno vodi Stane Krajnc ob sodelovanju Elice Šantl in drugih zvestih prijateljev narodno zabavne glasbe. TONEVRABL Uspelo srečanje na Starem gradu Drago Sivka, glasbeni entuziast iz Celja, je takorekoč sam izredno uspe- šno pripravil 5. srečanje glasbenikov amaterjev na celjskem Starem gradu. Prva tri srečanja narodno zabavnih in zabavnih skupin ter posameznikov so bila na Celjski koči in lani pri Mihcu na Ostrož- nem. Zadnje srečanje je bilo doslej v vseh pogledih najboljše: imeniten prireditveni prostor lepo urejenega Starega gradu, mno- go nastopajočih in kljub vročemu nedelj- skemu dnevu solidno število obiskovalcev. Drago Sivka je imel samo dva pokrovi- telja: Vigrad Vita Gradišnika in Kadu - varnostno službo, pomagali pa so še Turistično društvo Celje, radijske in tele- vizijske postaje ter časopisi. Program je trajal tri ure in pol, na odru pa so se zvrstili najmlajši in najstarejši od harmonikarjev do duetov, večjih in manjših skupin, ki so izvajali večinoma narodno zabavno glasbo, nekateri pa tudi zabavno in ljudsko. Vsi so bili na svoj način privlačni in zanimivi ter zato tudi nagrajeni z aplavzom. Osnovni motiv prireditve na Starem gradu je pomoč začetnikom pri prvih nastopih pred večjim občinstvom. Po vrstnem redu so nastopili: ansambel To- plišek iz Rogaške Slatine, Vaški godci iz Andraža, harmonikar Bojan Bukovec iz Laškega, BMW band iz Maribora, KUD Svoboda iz Zagrada, skupina Brinovšek iz Mozirja, Harmonikarski orkester Pre- mogovnika Velenje, harmonikar Mitja iz Savinjske doline. Vesele babice iz Šmart- na ob Paki, kantavtor Silvin Korošec iz Murske Sobote, Laški veseljaki iz Laške- ga, Štajerski trio iz Kompol, ansambel Prijatelji iz Vranskega, Mladi Šentjurčani iz Šentjurja z mentorjem Tonetom Vid- cem, Konovski štrajharji iz Konovega pri Velenju, Drago Sivka s prijatelji, ansam- bel Labod iz Novega mesta, harmonikar- ji Uroš, Matej, Matjaž in Simon Vikija Ašiča ml. iz Šentruperta nad Laškim, ansambel Krona iz Ptuja, Duo Venera z Vranskega, ansambel Prepih iz Celja, ansambel Planinski odmev iz Griž in ansambel Štajerekspres iz Celja. 5. srečanje glasbenikov amaterjev Slo- venije na Starem gradu so si med drugim tudi ogledali Ivo Umek (direktor in odg. urednik ZKP RTV Slovenija), Vera Šolinc, Vili Ograjenšek (vodja Vitezov polk in valčkov), Jože Bohorč, Mišo Melanšek (ans. Dan in noč). Marko Mastnak (ans. Kline), Tone Videč in drugi. Drago Sivka je z organizacijo priredi- tve na Starem gradu dokazal, da se da velika prireditev organizirati tudi z malo ali nič denarja, če so zato pripravljeni vsi, ki sodelujejo, tako kot izvajalci in poslu- šalci. Stari grad pa je več kot primeren prostor za tako prireditev. TONE VRABL Šf.23..10.i«Mt1999 GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Založba Primitivc - znana predvsem po izdajah svojega parad- nega osla Zmelkoovv - je založila LP prvenec primorskega kvinteta BUH POMAGEJ. Miso, Ročko, Kogovšek, Koščak Jr. in Koščak Sr. so istoimenski glasbeni izdelek zapolniH s »hard core govedino«, ki še najbolj spominja na že omenjene Zmelkoovv, križane s kakšnim drugorazrednim narodno-zabavnim bendom. THE BACKSTREET BOYS bumov in od tam izrinil Ricky- so samo v tednu dni po izidu prodali neverjetnih milijon in sto petdeset tisoč kopij svojega tretjega albuma »Millenium« in s tem presegli lanski rekord country zvezdnika GARTHA BROOKSA. Floridski boy- bend se je tako že na dan izida, ko so ameriški najstniki kupili kar pol milijona izvodov, za- vihtel na sam vrh Billboardove lestvice najbolje prodajanih al- ja Martina in njegov istoimen- ski angleški LP prevenec. Le dober mesec po razpadu popularne brit-pop zasedbe THE VERVE je založba Virgin na trg lansirala video kaseto »The Verve - The Video 96- 98«, na kateri je poleg posnet- kov s koncertov moč videti tudi, kako je nastajal njihov mega uspešni album »Urban Hymns«. Takoj po izidu LP-ja »VVhat Are You Gonna Do With Vour Life?« je skupino ECHO AND THE BUNNVMEN zapustil basist Les Pattinson. S svojim odhodom je Les razočaral pre- cej oboževalcev te kultne li- verpoolske art pop zasedbe, ki je morala odpovedati prvi del svetovne turneje, ki se naj bi se začela prejšnji teden v ka- nadskem Torontu. Najbogatejši ameriški raper Sean »Puffy« Combs alias PUFF DADDV bo kmalu po izidu hip- hop LP-ja »Forever« (avgust) ob- javil še album »Thank You - The Gospel Album«, ki bo, tako kot daje slutiti že naslov, v celoti zapolnjen z gospel glasbo. Veči- no materiala zanj je hiperaktiv- ni Puff Daddy že posnel, med sodelujočimi pri tem projektu pa velja omeniti pevko Faith Evans (»ril Be Missing You«) in kralja gospelov Briana Mc- Knighta. Bobnar legendarne ameriške ročk skupine MOUNTAIN Corky Laing je skupaj z Ericom Schenkmanom, bivšim kitari- stom in avtorjem večine uspe- šnic lani razpadle newyorške skupine SPIN DOCTORS, in ba- sistom Noelom Reddingom (ex- Jimi Hendrix Experience) po- snel album »Speed Of Sound«. Po več kot desetih letih se na odre vrača »poet izgubljenih duš« TOM WAITS. Prihod- njih nekaj dni bo nastopal v ZDA, sredi julija pa bo obiskal tudi šest evropskih mest (Stockholm, Berlin Haag, London, Firence in Dubhn), kjer bo promoviral svoj pred nedavnim objavljeni album »Mule Variations«. Čez slab mesec dni, med L in 3. julijem, bodo ljubljanske Križanke že štiridesetič prizo- rišče osrednje slovenske jaz- zovske prireditve JAZZ FESTIVAL UUBUANA. Letoš- nji program je, tako kot lani, spet oblikoval selektor Tone Janša, med nastopajočimi (Greentvvon jazz band, Wallace Roney Quintet, Big Band RTV Slovenija, Marvin »Hannibal« Peterson, TT Jazz institution, James Morrison) pa velja še posebej opozoriti na nastop le- gendarnega pianista HERBIEA HANCOCKA in brazilske zvezdnice TANIE MARIE. THE BEASTIE BOYS, RED HOT CHILI PEPPERS in DEF LEPPARD so prve vehke sku- pine, ki so jim založbe dovoli- le v celoti objaviti skladbe iz še neizdanih albumov na in- trenetu. Velike založbe, ki so še do pred nedavnim strogo kaznovale takšne »prekrške«, so pod pritiskom številnih manjših, manj požrešnih za- ložniških hiš, ki svoje izdelke zaradi manjših stroškov že ne- kaj let promovirajo le po In- ternetu, končno le popustile in po številnih tržnih analizah spoznale, da tovrstna »promo- cija« le še pospeši prodajo no- silcev zvoka. Ljubljanska Nika je na zgoš- čenki »Bendologija« konec prejšnjega meseca objavila petnajst skladb JANEZA BONČINE - BENČA, legende slovenske, nekoč pa tudi jugo- slovanske ročk scene. Tokrat- ni izbor je za razliko od leta 1992 objavljene zbirke njego- vih največjih uspešnic »Naj- lepši neuspehi«(1992) zapol- njen le s koncertnimi posnet- ki, ki so nastali med leti '69 in '98 z različnimi zasedbami (Mladi levi, JUNK, Septem- ber, Legende YU ročka, Big band RTV Slovenija...), v ka- terih so z Benčem igrali skoraj vsi najboljši glasbeniki s po- dročja bivše Juge. Trojici (Jani, Matija, Mare) vse popularnejše zasedbe RITEM PLANET sta se pred kratkim kot stalna člana pri- družila Sašo Bole (Bombe) in Boštjan Korenjak. Tako okrepljena ekipa je v kranj- skem studiu Pet pod taktirko producenta in avtorja Igorja Potočnika posnela nekaj no- vih skladb - med njimi sta tudi aktualna uspešnica »Prespiva med golobi« in pa pesem »Di- šiš kot roža« , ki jo bomo lahko slišah na letošnjem fe- stivalu MMS. Na festivalu Me- lodij morja in sonca pa se bo s pesmijo »Rožmarinko« letos prvič kot samostojni izvajalec predstavil tudi že omenjeni Igor Potočnik, sicer kitarist znane kranjske zasedbe Cali- fonija, ki bo še pred koncem pomladi učakala izid svojega novega albuma. Jutri, v petek, 11. junija, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani plesna fešta TAOTECH CENTRAL LOUNCH STATION, kjer vas bo na dveh plesiščih (techno in house) zabavalo kar enajst znanih DJ-jev. Zvezda večera bo Kanadčan Richie Hawtin alias PLASTIKMAN. Prejšnji četrtek so v Londonu podeljevali prestižne in med glasbeniki zelo cenjene nagra- de The Ivor Novello Awards. Veliki zmagovalec podelitve, kjer so namesto izvajalcev v ospredju avtorji, je bil seveda ROBBIE WILLIAMS. Bivši Takethatovec je bil skupaj s soavtorjem večine svojih uspe- šnic Guyem Chambersom pro- glašen za skladatelja leta, nje- gova pesem »Angels« pa je bila nagrajena kot največlaat izva- jana skladba. Veteran ROD STEVVART je bil počaščen z nagrado za življenjsko delo, pevko skupine The Pretenders CHRISSIE HYDNE so nagra dili za njen izreden prispevek k razvoju britanske glasbene sce- ne, CHER pa je v imenu šestih avtorjev (Brian Higgins, Stuart McLennan, Paul Barry, Steve Torch, Matt Gray and Tim Po- well) največje uspešnice prete- klega leta »Belive« prejela na- grado za naj pesem leta. Pred leti zelo popularna francoska pevka VANESSA PARADIS je rodila prvega otroka. Oče šest funtov težke Lilly-Rose Melody je nihče drug kot slavni igralec Johhny Deep. Ko smo že pri gospodič- ni Paradis, seveda ne moremo mimo njenega bivšega ljubim- ca in avtorja ter producenta nekaterih njenih največjih us- pešnic (»Be My Baby«, »Sun- day Monday«...) LENNYJA KRAVITZA. Ta je prejšnji te- den v New Yorku sredi prvega skupnega koncerta s skupina- ma Black Crowes in Everlast padel v nezavest. Baje zaradi izčrpanosti od nenehnega na- stopanja in številnih promo- cijskih dejavnosti, na katerih še vedno predstavlja že lani objavljen album »5«. STANE ŠPEGEL Trenutno najpopularnejši brit-pop bend BLUR bo prihodnji teden objavil drugi single s svojega pred nedavnim izdanega albuma »13«. Založba EMI bo na single format tokrat odtisnila skladbo »Coffee and TV«, ki jo je namesto frontmana Damona Albarna zapel kar kitarist Graham Coxon. 38 RADIO • TELEVIZIJA Selcsaite, mds, ljubite se! Na Radiu Celje se trudimo, da bi nas poslušalo vedno več poslušalcev. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je konkurenca huda, zahteve poslušalcev do radijske po- staje pa v povprečju zelo nizke. Glasba, največ triminutne novice in voditelji, ki obvlada- jo delo pred mikrofonom, ali pa tudi ne, so dovolj. Z neko- mercialnim radijskim statu- som je zato zelo težko v teh časih obdržati položaj na trgu, ob dumpinških cenah komer- cialnih postaj. A tarnati nad tem ne pomaga. Zato moramo neprestano razmišljati, kaj v program še umestiti, da bi bili zanimivi za čim širši krog po- slušalcev, da bi pridobivali še nove in da bi tako postali zelo zanimivi tudi za oglaševalce. Slednji se skoraj praviloma odločajo za oglaševanje tam, kjer je najceneje, ne razmislijo pa o strukturi poslušalcev, o tem, komu želijo nameniti re- klamno sporočilo... A to ni naš problem, kajne? Na Radiu Celje dajemo možnost novim sodelavcem Z dobrimi in predvsem odšte- kanimi idejami, da se poizku- sijo pred mikrofonom pred- vsem v večernih radijskih ter- minih. Eden takšnih sodelav- cev je Sebastjan, o katerem sem pred kratkim že pisala. Minulo soboto, v tretji oddaji Zabava s Sebastjanom, je na način, na kakršnega se o sek- su (o spolnosti) pogovarjajo mladi, zasnoval svojo enour- no oddajo in zadel v polno. Kontakt je bil dober, odhčen je bil glasbeni izbor, pa tudi Sebastjanovi vmesni komen- tarji so biU na mestu. Sama, priznam, se o tem (o seksu) ne bi nikoli pogovarjala na tak način, ker se tudi v vsak- danjem življenju ne, a mi je bilo všeč, da imamo nekoga, ki to zmore in da so v oddajo klicah ljudje, ki jih sicer v os- talih oddajah Radia Celje ni- sem shšala še nikoli. Klicala je tudi ogorčena poslušalka, za katere ušesa je bilo to preveč in ki je Sebastjanu svetovala, naj uporablja bolj izboren je- zik. Ljubiti se je lepše od sek- sanja? Razlika je le v besedah, vsebina ostaja ista, kajne? Kmalu zatem je poklicala v oddajo gospa srednjih let z ljubljanskim naglasom. Pove- dala je, da kliče z mobilnega telefona, da je na poti iz Ljub- ljane v Gornjo Radgono in da ji je oddaja noro všeč, da kaj takšnega na kakšnem ljub- ljanskem radiu ni slišala še nikoli, da bi o seksu govorili tako odkrito in v jeziku mla- dih. »Le tako naprej!« se je poslovila. In da ne bo pomo- te. Sebastjan ni mladec z uli- ce, brez znanja, brez izobraz- be in brez »klikerjev«. Star je namreč 35 let, vzgojitelj v otroškem vrtcu z ustrezno strokovno izobrazbo in ob- darjen z med Slovenci redko lastnostjo, da je namreč iz- jemno duhovit. Prepričana sem, da si bo v kratkem us- tvaril širok krog poslušalcev, ki bodo verjetno po letih mlajši kot so običajni poslu- šalci Radia Celje. S tem bomo dosegli tudi enega od naših ciljev. Obdržati čez dan naše siceršnje občinstvo, s poseb- nimi, odmevnimi oddajami v večernih terminih pa vsaj ob- časno pridobiti tudi druge. In če k temu dodamo dejs- tvo, da nas vse bolj poslušajo tudi v Zgornjesavinjski dolini, kjer se sedaj odlično shšimo, je ena od naših poletnih us- meritev čim večkrat s teren- sko ekipo obiskati zanimive zgornjesavinjske turistične prireditve, se morda povzpeti na kakšno hribovsko kmetijo in od tam pripraviti javljanja... V soboto, ko sta se v Logarski dolini mudila tehnik Mitja Ta- tarevič in novinar Tomaž Lu- kač na tekmi evropskega po- kala v lokostrelstvu, ki ga je pripravil lokostrelski klub In- diana, sta bila prijetno prese- nečena, ko sta v okoliških go- stilnah slišala vrteti našo ra- dijsko postajo. Tudi v Logar- ski dolini so jima tisti Zgornje- savinjčani, s katerimi sta se srečevala, zatrjevali, da nas redno poslušajo, kar pomeni, da bomo v naš dnevno infor- mativni program morali, kljub hudi kadrovski stiski, uvrščati še več informacij s tega območja. Pa še enega aduta imamo. Štiriindvajseturni program, s katerim pričnemo že po 20. juniju. Sprva nočni program ne bo voden, v njem bo le obilo dobre glasbe in reklam- nih sporočil, med mlajšimi radijskimi sodelavci pa že vlada zanimanje za delo na nočnem programu, zato bo- mo morda postopoma pričeli tudi z njim. Sprva le enkrat tedensko, nato pa tudi več, če nam bo to dopuščal denar, ki je, žal, tudi radijskega pro- grama vladar. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK SKRITA KAMERA ® Čeprav čas, ko v informativnih televizijskih programih mr- goli kislih kumaric, še ni nastopil, se najpopularnejši POP TV- jev voditelj Matjaž Tanko zadnje čase na ekranu drži precej kislo. Menda zato, da bi dokazal, da v resnici ni takšen, kot ga prikazujejo v satiričnem TV Popru na nacionalni TV. • Po tem, ko se je na RTV izvedelo, da zadnje mesece poslujejo z dobičkom, so bili vsi veliki televizijski šefi naenkrat nedosegljivi. Legendami urednik TV Dnevnika Vlado Krejač je kot novopečenj član slovenske elite modnega športa takoj odhitel na partijo golfa. Urednik informativnega programa Lado Ambrožič, Id mu je bolj pri srcu šport, ki je že nekoliko zastarel, pa je odigral partijo tenisa. Na vprašanje zaposlenih, ali bodo zdaj, ko je dobiček, vendarle izplačali letošnji regres, je tako moral odgovarjati kar sam generalni direktor Janez Čadež, ^avni akter, da se je zgodil čudež in da RTV Slovenija ne ustvarja več izgub. Sicer pa vrlemu »kranjskemu Janezu«, ki velja za enega največjih privržencev košarke, saj kot navijač spremlja prav vse Olimpijine tekme, zadnje čase prav ta klub povzroča hude glavobole. Kot prvi mož RTV-ja v pogajanjih z upravo Olimpije nikakor ne najde skupnega jezika. Tako se utegne zgoditi, da bo ekskluzivne pravice za prenose Olimpijinih tekem v prihodnji sezoni dobila komercialna postaja Kanal A. Pogoji, ki jih je Olimpija postavila »nacionalki«, so menda hujši kot tisti, na katere je moral pristati zloglasni Miloševič. Janko Šopar in Vlado Krejač Poletni stereotipi IttKMiKtSMMŠlM^^KHtiKiK Dragi bralci, morava zdaj re- či namesto dragi poslušalci, ker se je poleg radijske oddaje Stereotip rodila še pisna rubri- ka, v kateri se bomo srečali s stereotipi, ki nas obdajajo, pa se jih v vsakdanjem dnevnem ritmu niti ne zavedamo. V pisanju, ki bo vsak teden pred vami, bova skušala doreči tisto, kar je bilo izrečeno v če- trtkovi radijski oddaji, ni pa bilo povsem dorečeno, zao- kroženo v neko smiselno celo- to. V tem tednu sva pričela s »Poletnim stereotipom«, s sklopom oddaj, ki se bodo na- našale na življenje v poletnem Celju. Podoba mesta se poleti seveda bistveno spremeni: od- pro se vrtovi gostiln, prične se ulična prodaja sladoleda, kopa- nje, ki s seboj prinese vpraša- nja, ki pozimi spe svoje zimsko spanje, če je voda dovolj čista, koliko stopinj ima, obregnemo se lahko v poletne kulturne in žur prireditve, kar se zagotovo bova, prične se seks v naravi, ki ga pozimi tvegajo le najbolj pogumni ali pa neumni, kakor- koli že, srednješolci okupirajo park... Najino držo in mnenje bi v zasnovi lahko takole defi- nirala: Celje je mesto in priča- kovati bi bilo, da ima toliko meščanske drže in potenciala. da bo poleti zaživelo, da se bo sprostila ustvarjalnost vseh vrst, tudi tista, ki bo šla čez rob. Kaj meniva s tem? To, da so prireditve, ki so vnaprej po- stavljene v določene okvire, ki jih postavlja oblast s svojimi »kulturnimi programi« in poj- movanjem, kaj je to kultura, bodisi neki popolnoma z na- ravno logiko skregani zakoni (npr., da mora biti po tej in tej uri v mestu tišina, kar nikakor ni prilagojeno mestu kot svoje- vrstnemu kompleksu in poja- vu, ki s kmečko logiko spanja po napornem delovnem dnevu na njivi nima dosti skupnega, v mestu pač žive različni ljudje), da so stereotipne in na njih človek nima dosti za pričako- vati, razen na koncu nekaterih, ko se zastonj naje in se pač tam nagrmadijo požeruhi in bleferji vseh vrst. V naslednjih oddajah lahko pričakujete, da bova dregnila v stvari, ki z ene strani poletnemu mestnemu življe- nju škodijo s svojo banalnost- jo, nič boljše pa tudi ni, če so stvari zahohštaplerirane in pre- dimenzionirane. Če vam tale zadnji stavek ni povsem jasen, vam še bo, če boste sodelovali v oddajah, ki jih pripravljava vsak četrtek ob osmih zvečer na Radiu Celje. MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER CEUSKIRADIJCI OD B DO V Nada Kumer Dolgoletna radijka je Nada Kumer, ki je bila vrsto let naša redna sodelavka, nato pa se je pred leti odločila, da odide na svoje. Posvetila se je televiziji in zato pred krat- kim pristala na mestu glav- ne urednice Televizije Celje. Ves čas pa je ostala zvesta, vsaj občasno. Radiu Celje. Sobotna in ponedeljkova ju- tra so bila njena, sedaj, od- kar se je zaposlila na TVC, pa se je ponedeljkovim odpove- dala, sobotna pa je, na naše veselje, še vedno obdržala. Nada Kumer je v letih, ko je delala na Radiu Celje, vodila vrsto zelo poslušanih razve- drilnih oddaj. Se spominjate Petkovega mozaika? Pa Črne pike in zvezdice? Pripravila je ničkoliko zabavnih oddaj, zad- njo zelo poslušano Radijsko ruleto decembra lani. Neredko se je lotila pisanja reklamnih tekstov za radijske spote. Za enega od njih je bila na festiva- lu nekomercialnih radijskih po- staj Slovenije v Celju nagrajena celo s prvo nagrado. Marsikdo se bo spomnil tudi prireditev Dan odprtega radia, ki smo jih celjski radijci pri- pravljali sredi Celja in na njej v živo predstavili, kako nastaja naš radijski program. Ideja za to prireditev je bila Nadina, prav tako realizacija nekaterih od njih. Nekaj časa je bila tudi redaktorica na Radiu Celje. Nada, ki jo prijatelji kličejo Buh, je po duši radijka, čeprav se vse bolj spogleduje s televi- zij o. V prostem času, ki ga ima zares zelo malo, pa je mati dvema osnovnošolcema. Žiga in Jaša sta njena sinova, je pa tudi dolgoletna življenjska so- potnica nekoč našega novi- narskega kolega Srečka Šro- ta, ki se je kasneje zapisal podjetništvu. Letos je Nada sprejela kar dve pomembni življenjski od- ločitvi. Prvo, da se je lotila urediti po profesionalnih me- rilih program Televizije Celje, smo že omenili. Kot drugo pa bi lahko šteli to, da se je na pragu letošnjega leta odločila, da se znova prične ukvarjati z igranjem violine. Pred kak- šnim desetletjem jo je igrala v tamburaškem orkestru, ob številnih službenih in družin- skih obveznostih je igranje na- to opustila. Letos pa se je od- ločila, da bo znova zaigrala. Včlanila se je v Celjski godalni orkester in je po besedah diri- genta Nenada Firšta kljub ne- kajletnemu premoru tako do- bra, da je lahko že po nekaj mesecih vztrajne vadbe in so- delovanja v tem kakovostnem orkestru nastopila z njim na pomembnih nastopih. Celjski radijci si seveda želi- mo, da bi kljub številnim ob- veznostim na TVC tudi v pri- hodnje našla čas za sodelova- nje z nami, sicer pa se z Nado strinjava, da je prihodnost medijev v Celju v povezova- nju. Zato že za jesen načrtuje- va tesnejše sodelovanje med TVC in Radiom Celje. NGL • Komentar, ki je ob uvrstitvi naše popevke na evrovizij- skem festivalu ušel iz ust urednici Miši Molk (šlo je za žensko spolovilo, kar so lah- ko slišali le gledalci v nepo- srednem prenosu, pri pono- vitvi pa so besedo izrezali), še vedno ni pozabljen. Tisti, ki Mišo poznajo tudi zaseb- no, vedo povedati, da takšne in podobne izraze prva da- ma slovenske nacionalne TV tudi sicer kaj rada uporablja. Poleg tega pa urednica, ki razvedrilni program vodi s trdo roko, v dotični ženski organ rada tudi koga pošlje. Če se ji kdo zameri, pa kaj hitro pade v nemilost. Tako, kot se je to zgodilo trem zvezdam slovenske estrade: Simoni Weiss, Gianniju Ri- javcu in Dominiku Kozari- ču. Za vse tri namreč velja prepoved nastopanja v odda- jah TVS, katerih urednica je vsemogočna Molkova. Res je, da je bolje je biti prvi na vaški televiziji kot drugi v popevkarski Evropi. • Franjo Mavrič, ki se ga nekateri starejši gledalci spominjajo kot izvrstnega športnega komentatorja, načrtuje nove programske podvige. Po tem, ko je kot prvi v studio TVS pripeljal lezbijko in homoseksualca ter z njima naredil nadvse zanimiv pogovor, bo v enem naslednjih Polnočnih klubov gostil dve čisto pravi porno zvezdi. S pogovorom ne bo težav, čeprav sta por- no zvezdi uvoženi iz sosed- nje Italije, pravi Slovenje- gradčan, ki si je zadnja leta zatočišče poiskal v Kopru. Skrbi ga le, da si gostji v studiu ne bi privoščili pre- več verodostojno pokazati tistega, kar sicer počneta. Bomo videli! TV VODIC 39 40 TV VODIC TY VODIC 41 42 FIIM ■ TELEVIZIJA 43 Divja lepotica iz Mehike Perdita Durango je vroča kot čili, ostra kot kaktus in absolutno odbita Perdita Durango (Rosie Perez) je mlada, zelo lepa in zelo nevarna žen- ska. Že dolga leta vsako noč sanja o črnem jaguarju, ki liže njeno golo telo in potem ob njej zaspi. S svojimi dolgi- mi temnimi lasmi, mehko hripajočim glasom in čudovito postavo Perdita brez sramu zapeljuje moške in se z užitkom predaja divjemu življenju. Po zaprašenih mehiških cestah jo spremlja njena skrivna, s krvjo omadeže- vana preteklost, ki jo vedno znova peha v strastno in nebrzdano izživljanje. Magični privlačnosti Romea Dolorose (Javier Bar- dem) se ne more upreti nobena ženska. Ko ga Perdita sreča v nekem lokalu na ameriško-mehiški meji, v njem takoj pre- pozna sorodno dušo. V Romea, ki ropa banke, preprodaja trupla in drogo, prakti- cira santerijo in je dober poznavalec indi- janskih legend, se Perdita zaljubi na prvi pogled. Usodno zaljubljena se potikata zdaj na tej, zdaj na oni strani mehiške meje, neomajno odločena, da postaneta najhujša odpadnika. Iz čistega užitka ugrabita mladoletno Estello in njenega fanta Douanea, da bi ju kruto umorila med tajnim magičnim obredom. Medtem ko Perdita in Romeo zastrašujeta svoji žrtvi, mafijski šef Marcello Santos skuje načrt za Romeov umor. Naroči mu, naj na mehiški meji prevzame s sumljivim tovo- rom natovorjen kamion in ga pripelje v Las Vegas. Čeprav Romeo in Perdita za- slutita smrtonosno past, se s svojima ujetnikoma podata na divjo vožnjo proti Las Vegasu. Med njimi se spletejo neobi- čajne vezi, prepletene s seksom, stra- hom, prevarami in s pretiranimi dozami cigaretnega dima. Medtem ko njihova pot mineva v do skrajnosti napetem vzdušju, se mora vsakdo, ki Perditi in Romeu naključno ali nenaključno prekriža pot, za ceno preživetja odzvati z nasiljem. Rosie Perez (Perdita Durango) je po poreklu iz Puerto Rica. Rodila se je v New Yorku, kjer je tudi odraščala, skozi velika filmska vrata je vstopila z vlogo v filmu Spikea Leea Naredi pravo stvar, priljubljena pa je postala tudi z nasto- pom v TV komediji In Living Colour ter s filmom Fearless, ko je bila nominirana za Oskarja. Javier Bardem (Rpmeo Dolorosa) je trenutno najbolj vroč španski igralec, ki izhaja iz znane igralske družine, gledal- ce pa je navdušil z igranjem v uspešnici Pršut pršut. Že od začetka kariere sode- luje z najboljšimi španskimi režiserji, prejel pa je vrsto prestižnih nagrad. Osnovno vodilo režiserja Alexa de La Iglesia »Naredim film, ki bi ga tudi sam rad videl,« pove veliko o njegovem us- tvarjanju. Kljub temu da je posnel šele tri filme, ga prištevajo med največja odkrit- ja sodobnega španskega filma. NMS Mogočni Joe Toung Za mnoge ljudi je Joe le mit; legenda, ki govori o velikanski gorili, skrivnostnem in svetem varuhu male afriške vasice ob vznožju planine Pangani. Za njegovo edino prijateljico Jill (Charlize Theron) pa je zaščit- nik, tovariš in edini družinski član, saj so njuni mami ubili divji lovci na isto nesrečno noč pred 20 leti. Ko na velikansko, 900 kg tež- ko gorilo naleti zoolog in pusto- lovec Gregg OTIara (Bili Pax- ton), sta z Jill prisiljena odpeljati Joea iz njegovega naravnega okolja v zatočišče za divje živali v Los Angeles. Divji lovci so mu namreč spet na sledi. Tudi v zatočišču ni dolgo varen. Bre- zobzirni roparji ga najdejo in ogroženi Joe pobegne. Na svo- jem begu pušča za seboj opu- stošenje in razbitine in Jill in Gregg ga morata spet iskati in mu končno najti varen kraj, kjer bo lahko kvalitetno in nemote- no živel do konca svojih dni. Vse je k filmu privedla pred- vsem zaskrbljenost zaradi izredno hitrega zmanjševanja števila gorskih goril, ki izginja- jo zaradi krčenja gozda in dru- gih krutih posegov v njihovo naravno okolje. »Vse od izvir- nega filma Mighty Joe Voung pa do današnjih dni, se je nji- hovo število drastično zmanj- šalo zaradi krčenja gozda in divjega lova,« opozarja produ- cent Ted Hartley. Režiser Ron Andenvood je svoj krst doživel z znanstveno fantastičnim filmom Tremors; za njim so prišli Mestni kavboji (City Slickers), ki so Jacku Pa-* lanceu prinesli oskarja za stransko vlogo. Režiral je tudi grenko-sladko fantazijsko ko- medijo Heart and Souls. Bili Paxton (Gregg 0'Hara) se je uveljavil kot eden najbolj- ših igralcev pustolovsko akcij- skih vlog. Po vrsti stranskih, a opaznih vlog v Resničnih lažeh, Terminatorju, Osmem potniku 2, The Evening Star, Apollo 13 in drugih, je končno dočakal glavno vlogo v uspešnici Twi- ster Jana De Bonta (Hitrost). Rade Šerbedžija (Strasser) se vztrajno vzpenja po lestvici iskanih hollywoodskih igral- cev. Zaenkrat mu radi ponujajo vloge negativcev, kot je bila njegova prva opaznejša v akcij- skem trilerju Svetnik. Jeseni ga bomo lahko videli ob Tomu Gruiseu in Nicole Kidman v težko pričakovanem zadnjem filmu filmskega genija Stanley- ja Kubricka Eyes Wide Shut. Ljubitelji filma so lepo Char- lize Theron (Jill Voung) prvič opazili kot krhko ženo Keanu- ja Reevesa v nadnaravnem tri- lerju Hudičev advokat. V DRUŽBI S KANALOM A Lovec v soboto, 12. junija, bo ob 19. uri na sporedu 1. del ameriške akcijske nanizan- ke Lovec. Igrajo: Fred Dryer, Stepfanie Kramer, James Whitmore Jr., Arthur Ro- senberg, Joan Sweeney. Detektiv Rick Hunter je v mladosti zašel na kriva pota in se gibal v sumljivih krogih. Toda ker je dodobra spoznal drugo stran zakona, je sedaj kot policist kos vsem zvija- čam kriminalcev. Z njim se lahko kosa le njegova partne- rica, detektivka Dee Dee Mc- Call, ki pri svojem delu nima pomislekov, če je kdaj treba obiti stroga pravila... Klik! V nedeljskem popoldne- vu, 13. junija, bo na sporedu mozaična oddaja Klik!, ki jo Vodi Katarina Čas. Katarina nas bo tokrat v ne- deljskem popoldnevu razve- drila s predstavitvijo plesnega gledališča Betontanz in njego- ve najnovejše predstave Bu teater - žlica za velike. Obiska- la bo prvo slovensko odpravo na Antarktiko, katere jahta Horn 2000 čaka na odločilni dan v izolskem pristanišču. Za konec pa so bomo lahko ogle- dali še slike s popotovanja To- ma Križnarja po Sudanu, de- želi zatiranih Nub. Odklop: gluha manekenka v torek, 15. junija, bo ob 20. uri na sporedu 106. del dokumentarno igrane odda- je Odklop. Vrtec za gluhoneme otroke. Majhna, debelušna deklica, ki je zaradi njenega videza nihče ne mara. Igrišče. Želi se pri- družiti vrstnikom pri igri, pa jo zavrnejo, češ da je prevelika in da se zato ne more igrati z njimi. To je Idina preteklost. Iz okroglolične deklice se je raz- vila v visoko in vitko lepotico. Ostah sta ji gluhota in želja po tem, da bi osvojila modne pi- ste. Njena manekenska pot ni lahka. V svetu mode, blišča in estrade so ljudje lahko precej surovi in brezobzirni. Prepri- čani so, da zato, ker ne sliši, ne more hoditi po ritmu. A Ida zmore - z močno voljo, ki jo ima, je vse mogoče. Ida je nastopala tudi na izboru za miss Slovenije in odigrala glav- no vlogo v filmu gluhonemih. Še vedno verjame, da njena gluhota ni ovira za to, da ne bi mogla biti uspešna maneken- ka, in še enkrat zastavlja vpra- šanje: »Zakaj vas moti, da jaz ne shšim, če mene ne moti, da vi shšite?« KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 10. do 17. 6. ob 18. in 20.30 akcijsko-avanturi- stični spektakel Mogočni Joe Voung. Mali Union: od 10. do 17. 6. ob 21. uri triler Perdita Du- rango. Metropol: od 10. do 17. 6. ob 19. uri komedija Taksi, ob 21. uri fantazijska romantična drama Življenje po življenju in 12. 6. ob 23.15 za ponočnja- ke Taksi. Žalec: 11. ob 20. in 13. 6. ob 18. uri ljubezenski film Ljube- zen v steklenički, 12. 6. ob 20. in 13. 6. ob 20.15 trpka komedija V leru. Taksi Najprej je bil zf Zadnji spo- pad. Nato potapljaška Velika modrina, profesionalno mo- rilska Nikita ter Leon in na- zadnje znova zf Peti element, da omenim le najbolj znane filme. Govorim pa seveda o slavnem francoskem režiserju Lucu Bessonu, ki je pri Taksi- ju sodeloval kot scenarist ter producent. Besson, ki je vselej za malenkost nihal proti ame- riškemu načinu obdelave fil- mov (a nikoli, dobro, skoraj nikoli, preveč), se je tokrat poskusil bolj posvetiti svojim koreninam in konjičkom. Ni- kar torej ne pričakujte spekta- kla - in na žalost ne pričakujte Erica Serre, Bessonovega »dvornega skladatelja« - to- krat tudi ne boste priča niti pretiranemu fizičnemu nasi- lju ali kakšnim eksplozivnim specialnim efektom. Taksi (ki ga je režiral Gerard Pires) je, če bi ga že moral na kratko opredalčkati, kaskadersko av- tomehanična francoska bur- ka. Spominja vas lahko na nekdanje dirkalne norčije oži- velega hrošča Herbija ali pa na serijo Burta Reynoldsa Smokie in..., seveda brez su- permenskega ameriškega he- roizma, s povsem zgodovin- skimi francoskimi junaki, ki so rahlo neumni, predrzni, gofljaški, nerodni, na koncu zgodbe pa po nekem čudnem naključju pridejo iz vsake za- gate. Prav to je na nek način glavni adut filma: odmik od ameriške konfekcije in dokaz, da je še vedno možno brez prevelikih naknadnih raču- nalniških dodelav, lahko bi dejali, na roke, narediti dina- mičen film iz zabave, za za- bavo. In vse to z malce drugač- nimi junaki. Seveda pa ima tudi to svoje slabe lastnosti. Gledano iz sce- narističnega vidika - pa smo zopet pri Bessonovi krivdi - ima zadeva tolikšne luknje, da je na daleč podobna švicar- skemu siru. Nekateri dialogi v hlepenju po kakršnikoli, četu- di za lase privlečeni komiki, udarjajo povsem mimo (ozi- roma se izgubijo v luknjah že omenjenega švicarskega si- ra). Karakterizacije, bi rekel, praktično ni. oziroma je po- vsem splošna, toliko, da je v skladu s tistimi značajskimi lastnostmi, ki sem jih prej omenil. Brez prevelikega po- glabljanja. In čeprav ponava- di robantim nad formulira- nostjo hollywoodskih filmov, sedaj ugotavljam, da znajo bi- ti tudi Francozi v bistvu pred- vidljivi - le drugačno logiko predvidljivosti uporabljajo. Zgodba? Daniel (Samy Naceri) je nekdanji raznaša- lec pizz na motorjih ter seda- nji taksist, ki je njegova naj- večja želja, da hi se nekoč kot voznik udeležil dirke formule ena. Zato preuredi svoj avto, da je zmožen dosegati tudi največje hitrosti. Ta sposob- nost (podiranja, ne le meša- nja radarjev zaradi prevelike brzine) pa ga zaplete s polici- jo, in nazadnje je inšpektorju Emilienu (Frederic Diefent- hal). ki je že osemkrat padel na vozniškem izpitu, dolžan uslugo, če hoče še naprej opravljati svoje delo. Mora mu pomagati ujeti skupino nemških lopovov, ki za beg z prizorišča ropa uporabljajo mercedese... avtomobilizem pa je seveda prav Danielov teritorij. Kratko in jasno. Brez poglabljanja pač. Ven- dar pa, resnici na ljubo, po- glabljanje niti ni namen fil- ma, in gledano s tega stališča je morda tole pravi film za pravi čas: za poletje. Za za- bavo. In še morda posebej za tiste, ki avtomobilizem jem- ljejo tudi kot konjiček, ki ga je vredno pogledati na celu- loidnem traku. PETER ZUPANC Gremo v kino! Briljantina se je imenoval eden najuspešnejših glasbenih filmov z Johnom Travolto in Olivio Newton-John v glavnih vlogah. Nagrajenci so: Suzana Čretnik, Jenkova 38, 3000 Celje, Marija Pompe, Brezova 2, 300 Celje in Erna Stojan, Preloge 25, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Rade Šerbedžija, ki nastopa v filmu Mogočni Joe Voung, je bil pri nas znan tudi zaradi balade, v kateri pravzaprav ni pel, pač pa recitiral. Kako se je imenovala pesem? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 14. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. 44 ZAAVTOMOBILISTE Novi Seat toledo Prihaja novi toledo španski Seat je svojega no- vega toleda predstavil že na letošnjem ženevskem avtomo- bilskem salonu in požel kar nekaj odobravanja. Sedaj avto zlagoma prihaja tudi k nam, pri čemer naj bi letos zanj našli vsaj 400 do 450 kupcev. Navzven avto dokazuje moderno podobo, hkrati pa tiste osnovne oblikovalske značilnosti, ki naj bi bile v prihodnje približno enake za vse seate. V dolžino je avto- mobila za 444 centimetrov, kar pomeni, da se hoče spo- gledovati predvsem s tipič- nim srednjim avtomobilskim razredom. Bistvena značil- nost novega toleda je tudi ta, da je to po novem štirivratna, prej pa je bil petvratna limuzi- na. Omembe vredna poseb- nost ah značilnost pa je tudi kar 500-litrski prtljažnik, kar znova potrjuje enako osnovo, na kateri je nastal. Podvozje oziroma osnova toleda je enaka kot pri golfu IV, škodi octavii in audiju A3, pri katerih (zlasti prvih dveh) so prtljažniki razmeroma ve- liki. Ugoden je tudi količnik zračnega upora z vrednostjo 0,31, pri Seatu pa ob tem na- povedujejo še nekatere nove karoserijske izvedenke. Obli- ka je torej nedvomno harmo- nična, ob drugem pa se pod pločevino skriva tudi več pa- sivne varnosti kot doslej in tudi boljša tehnika, ponujajo tudi 12-letno garancijo pred prerjavenjem ipd. Serijsko so vse variante toleda opremlje- ne z dvema zračnima var- nostnima blazinama, tritoč- kovnimi varnostnimi pasovi. servo volanom, električnim pomikom prednjih stekel, da- ljinskim in centralnim zakle- panjem ipd. Motorjev je pet, opreme pa štiri (stella, šport, signum in V5). Pri agregatih je skoraj vse znano: osnovni bencinski je 1,6-litrski (100 KM), sledi 1,8- litrski z močjo 125 KM, nato pride na vrsto najmočnejši 2,3 V5 (150 KM). Dizla oziroma turbodizla sta dva, oba z gibno prostornino 1,9-litra pa z moč- jo bodisi 90 bodisi 110 KM. Prodaja tega najnovejšega seata je že stekla, dobavni roki pa utegnejo biti različni, odvi- sni tudi od povpraševanja. Ce- ne še niso znane, razen za osnovno bencinsko izveden- ko z opremo stella (2,961 mili- jona tolarjev), kar pomeni, da utegnejo biti vse druge varian- te nekaj dražje. Mercedes prenavlja E razred Mercedes Benz (sicer DaimlerChrysler) je lahko za- dovoljen s tržim uspehom svojega mercedesa E. Ko so avto pred štirimi leti postavili na ogled in na cesto, je zbujal precej pozornosti zaradi svo- jih okroglih luči, torej obliko- valske posebnosti, ki je bila za nemško tovarno dokaj radi- kalna. Toda avto je uspel, kajti doslej so prodali nič manj kot milijon vozil (treba je upošte- vati, da gre za avto višjega razreda). Čez dober mesec pa bo tudi pri nas, tako napovedujejo, ste- kla prodaja spremenjenega E. Kaj je novega? Prednji del je sedaj nekaj nižji (za približno 20 milimetrov), nova je oblika motornega pokrova, drugačna je maska hladilnika, odbijači in tudi blatniki. Pri modelu T (ka- ravan) so spremenili zunanji ogledaU, zadnje luči in nosilce prtljažnika na vratih. Avto bo dobil tudi nove motorje, pri katerih pa kaže posebej ome- niti dva nova iz serije CDI (tur- bodizla). Prvi (petvaljnik) bo naprodaj E 270 CDI, saj bo zmogel 170 KM (navor je 370 Nm), drugi, precej zmogljivejši šestvaljnik (E 320 CDI), pa 197 KM. Bencinski motorji so znani (štiri, šest in osemvaljniki), po novem pa bodo vse izvedenke serijsko opremljene z novim šeststopenjskim ročnim me- njalnikom. Cene prenovljene- ga mercedesa E za slovenski trg bodo znane julija. Na sliki: Mercedes E. Angleži inprehHra vožnja v različnih državah se na različne načine lotevajo problemov, ki jih prinaša prehitra vožnja. 2^nimiv predlog prihaja iz Velike Britanije. V nekaterih pre- delih te države namreč že preskušajo poseben sistem. Gre za to, da se na velikih ekranih, postavljenih ob ce- sti, pojavi shka in registrska tablica vozila, ki vozi prehi- tro. Po dosedanjih ugotovi- tvah je sistem nekako 30- odstotno učinkovit. Ob vsem tem ima še eno pred- nost: Če je vozilo, ki vozi prehitro, slučajno ukrade- no, ga tako hitreje odkrijejo. Opel in Ford investirafa Tudi zaradi tega, ker Oplu in Fordu zlasti na evropskih trgih v zadnjem času prodaja n( gre posebej dobro od rok, so se pri eni in drugi tovarni lotili novih investicij. Tako bo Ope za gradnjo svoje nove tovarne v sicer zelo domačem Russelsheimu (tam že ima tovarno) porabil nič manj kot 820 milijonov mark. Tovarno bodo gradili postopoma in naj bi bila po sedanjih natrtih končana leta 2002 oziroma leto kasneje. Tam naj bi izdelovali vectro in omego, delo pa bo teklo v treh izmenah, pri čemer naj bi v letu dni naredili do 270 tisoč avtomobilov. Toliko jih izdelajo tudi v sedanji, torej stari tovarni v Russelsheimu, vendar za to delo potrebujejo nekako 10 tisoč delavcev, v novi pa naj bi jih delalo vsega šest tisoč. Podobne investcije pa se loteva tudi Ford, in sicer v britanskem Dagenhamu. V posodobitev tovarne naj bi vložil pribhžno 300 milijonov funtov, vendar pa bo ta investicija časovno dokaj razpotegnjena, saj naj bi posodobitev trajala kar sedem let. Tako naj bi delo dobilo 2000 ljudi, poleg tega pa naj bi sedanjo zmogljivost tovarne povečali od 270 na 300 tisoč avtomobilov letno. V tej tovarni izdelujejo sedaj fiesto, morda bo nastajal tudi focus ali pa kakšno povsem novo vozilo. Na sliki: Ford focus. ZA AVTOMOBILISTE 45 Audi A3 s petimi vrati... ...in prenovljeni A4. A3 je dobil vrata, A4 prenovljen izgled Nemški Audi je leta 1996 predstavil audija A3 s tremi nati, za sedaj oziroma še tfedno najmanjši avtomobil f svoji ponudbi. Avto gre jobro v promet, sedaj pa to- rarna ponuja (tudi sloven- skemu trgu) različico s peti- ni vrati. Dimenzije izvedenke z več /rati se nič ne razlikujejo od iste s tremi, kar velja tudi za 3premo, motorje in podobno. Vlotorjev je šest, in sicer štirje bencinski (z močmi od 101, do največ 150 KM) in dva turbodizla (90 in 110 KM). Pri Porscheju Slovenija je audi A3 s petimi vrati od trivratne izvedenke dražji za nekako 200 tisoč tolarjev, kar pome- ni, da je mogoče najcenejšo različico dobiti za približno 3,5 milijona tolarjev. Hkrati s pet vratno varianto A3 je slo- vensko tržno in siceršnjo pro- mocijo doživel tudi obnovlje- ni audi A4. Zunanje spre- membe tega avtomobila so na prvi pogled manj očitne, saj niso hoteli pretirano spremi- njati avtomobila, ki gre sicer dobro v promet. Je pa obnov- ljeni A4 dobil kar nekaj nove opreme. Tako si je mogoče omisliti sistem zračnih blazin sideguard, ki se razprostira po vsej dolžini potniškega pro- stora in nudi dodatno zaščito glavi oziroma zgornjemu delu telesa. Pogon je speljan bodisi k prednjim kolesom ali 4x4, menjalnik je lahko ročni ali avtomatski ipd. Motorjev je skupaj kar osem, vendar so vsi znani, saj se vrtijo tudi v drugih audijih. Osnovni bencinski je 1,6-litr- ski agregat s 101 KM, najz- mogljivejši je za sedaj 2,8- litrski šestvaljnik s 193 KM. Na voljo so seveda tudi znani turbodizli, ki so primerno razporejeni po lestvici moči (do 90 do 110 oziroma 150 KM). Cenovno najdostopnej- ša izvedenka obnovljenega A4 je naprodaj za 3,87 mili- jona tolarjev. Mimogrede ka- že omeniti, da bo jeseni ste- kla prodaja različnih in novih izvedenk S pri vseh audijih. Tako bo S3 ponujal 210 KM, S4 265 KM, S6 340 in S8 kar 360 KM. Citroen in njegov novi spaček Pisali smo že, da naj bi Citroen leta 2002 pripeljal na trg novega spačka - v bistvu naj bi storil nekaj podobnega, kot je VW z novim hroščem. C3, kot se projekt tega av- tomobila za sedaj imenuje, pa se bo seveda samo navi- dez spogledoval z nekda- njim spačkom. Kot pravijo pri Citroenu, bo censka filo- zofija tega avtomobila pre- cej drugačna kot je pri no- vem VW hrošču. Znano na- mreč je, da je novi hrošč izjemno uspešen v ZDA ozi- roma v Severni Ameriki, precej manj pa v Evropi. Razlog? Cena je previsoka in v Evropi je težko dobro pro- dajati avtomobil zgolj zaradi tega, ker je pač »in«. Pri Ci- troenu tako pravijo, da nji- hov novi spaček ne bo drag, čeprav bo tehnološko sodo- ben in opremljen z vsem ti- stim, kar imajo sodobni av- tomobili. No, počakati bo treba do leta 2002. Smart pod drobnogledom Pred leti se je Mercedes 8enz, ki tedaj še ni bil v )kviru koncema Daimler- I)hrysler, ob pomoči urar- ikega švicarskega koncema 5watch lotil izdelave majh- nega mestnega vozila. Ta avtomobil sedaj pozna- no pod imenom smart, druž- ba, ki ga izdeluje, pa se ime- luje MCC. Svvatch je iz skup- lega projekta pred časom iz- stopil, tako da je Mercedes ^enz polni lastnik. Očitno pa projekt smart ne gre po poti, ^ bi bila za omenjeno nemš- b avtomobilsko hišo dovolj ^nimiva. Pred časom so na- mreč zmanjšali prodajni načrt 2 nekdanjih 200 tisoč vozil v leti dni na sedanjih 80 ali Hiorda 100 tisoč. V tem je torej problem tega majhnega dvosedežnika, dolgega 2,5 Hietra, z motorjem v zadku in ^ pogonom na zadnji kolesi, t^čitno je, da avtomobilu ni v prid dokaj znano dejstvo, da ie imel ob svojem rojstvu po- ilobne težave kot mercedes A. '^ba sta se namreč med t.i. 'osovim testom prevrnila, ta- da je morala tovarna opra- ^ti nekatere bistvene spre- membe (širši kolotek, pa elek- tronika za zagotavljanje sta- bilnosti ipd.). Kljub vsem tem popravilom in dodatkom pa pravega zanimanja za smarta vendarle ni. Zato so pred ča- som (kot že omenjeno) zniža- li ceno in začeli vlagati ogromno denarja v reklamira- nje. Glede prihodnosti avtomo- bila so precej nejasni tudi v sami tovarni oziroma koncer- nu DaimlerChrysler, kajti, kot je slišati, nekateri razmišljajo tudi o njegovi morebitni uki- nitvi. Manjši problem smarta je tudi v tem in ta, da zahteva družba MCC poseben sistem prodaje. Ta pravica je za sedaj podeljena samo devetim evropskim državam, avtomo- bil pa je shranjen v posebnem stolpu, ki stane vet kot milijon mark. Tudi to je razlog, da vsaj na slovenskem trgu urad- no smarta ni mogoče kupiti, čeprav je pri uradnem zastop- niku Mercedes Benza vendar- le na voljo. Tudi njegova ne še povsem definirana cena (ne- kako 17 tisoč mark) je očitno preveč za slovenski avtomo- bilski trg. Na sliki: smart. April: izjemen plus v Nemčiji Pogled na nemški avtomo- bilski trg je vedno zanimiv - tudi za slovensko avtomobil- sko poznavanje oziroma nav- dušenje. Pozornost je razum- ljiva, saj gre (to je tako ali tako splošno znano) za naj- pomembnejši evropski avto- mobilski prostor v produkcij- skem in tržnem smislu. Aprila so tako tam zabele- žili kar za 23 odstotkov več registracij novih avtomobilov kot v enakem lanskem mesecu (368 tisoč vozil). Še posebej zanimivo je, da se je prodaja avtomobilov z dizelskim mo- torjem povečala za fantastič- nih 46 odstotkov. To je recimo v precejšnjem nasprotju s Slo- venijo, kjer je bilo dizelsko gorivo nekaj časa dražje, kar seveda ni pripomoglo k ugod- nejšemu nakupu avtomobilov z dizelskimi motorji. Aprila se je povečala tudi prodaja kabrioletov, predvsem pa so se je povečalo zanimanje za uvožene avtomobile (plus 14,3 odstotka). Vrsti red avtomobilskih to- varn se seveda ne spreminja: povsem spredaj je bil tudi aprila Volkswagen, sledil mu je Opel, pa Mercedes Benz, Ford ipd. Najuspešnejši tuji izdelovalec je bil v aprilu Re- nault, najuspešnejši japonski Mazda, najbolje pa se je med južnokorejskimi tovarnami odrezala Kia. In najuspešnejši avto v aprilu na nemškem tr- gu? Seveda, VW golf, ki pa se mu počasi približuje Oplova astra, pa tudi BMW serije 3 postaja pravi bestseler. 46 ZA MOTOCIKLISTE KTM dulce nove generacije Sredi poletja prihajajo na trg novi fun bike motocikli Duke. Motocikel s korenito spremenjeno obliko in iz- boljšanim enovaljnikom še naprej ostaja eden najnena- vadnejših dvokolesnikov nasploh. Duke II je edini motocikel avstrijskega izdelovalca en- dur, namenjen vožnjam samo po asfaltu. Že predhodnik, prvič prikazan pred petimi leti, je bil sinonim za nena- vadnost. Njegov naslednik s spremenjenim sprednjim de- lom z dvema vertikalno na- meščenima žarometoma, no- vim sedežem, rezervoarjem in stranskimi plastičnimi op- latami ter zadnjim delom z dvema glušnikoma je dobil lite kolesne obroče namesto obročev z naperami. Nekate- re komponente so povzete po lani predstavljenem enduru LC 4. Nova je nihajka zadnje- ga vzmetenja in teleskopska vihca s 43-milimetrskimi kraki izdelovalca White Po- wer. Nova je kontrolna ploš- ča z merilniki. Zavorni si- stem s 320 mm kolutom spre- daj ostaja nespremenjen. Znan 624-kubičen enovalj- nik z izravnalno gredjo zoper tresljaje in z električnim za- ganjačem sedaj zmore 55 KM. Predhodnik se je prodajal sa- mo v eni barvni različici. No- vinec pa bo na voljo v zeleno- črni ali sivo-črni barvi. Novo pri Peugeotu Francoski izdelovalec av- tomobilov izdeluje tudi kole- sa in motocikle. Slednje za- stopa ljubljansko podjetje Claas. Peugeot je sloven- skim kupcem pripravil dve novosti, skuterja Vivacity in Elyseo (na sliki). Prvi je mestni skuter, ki je po merah sedeža in prostorno- sti namenjen tudi starejšim ali večjim uporabnikom. Poga- njata ga dva z zrakom hlajena dvotaktnika s 50- ali 100-ku- bičnimi centimetri s 4,5 ah 9,1 KM. Zelo skladno obliko- van skuter ima 12-colska ko- lesa, zavorni sistem kolut/bo- ben in oljne blažilnike. Cena za šibkejši model je 348.000 tolarjev, za močnejši pa 432.000 tolarjev Elyseo pa je predstavnik maksi skuterjev, namenjen udobnejšim in daljšim pri- mestnim vožnjam. Prodaja se s tremi pogonskimi agregati. Pr- va dva (50 in 100 ccm) sta enaka kot v modelu Vivacity, zadnji 125-kubičen pa je novi štiritaktnik, razvit in narejen pri Peugeotu. Vodno hlajen enovaljnik zmore 12,2 KM prj 8.750 v/min. Skuter je dolg 190 centimetrov, tehta med % in 130 kilogrami, pod sedežen^ ima prostor za dve čeladi in je serijsko opremljen z elektron- sko blokado vžiga ter s poseb- no integrirano verigo za zakle- panje. Elyseo stane med 480 in 732 tolarskimi tisočaki. T.J Triumph dobil zastopnika Angleži so za slovenskega zastopnika motociklistične znamke Triumph izbrali podjetje IPS iz Ljubljane. Triumph je med redkimi dobro delujočimi tradicionalno evropskimi motociklističnimi znamkami. Po Triumphovem zatonu konec sedemdesetih in več desetletni prevladi japonskih motociklov so Angleži leta 1990 svetu pokazali 6 novih motociklov. Triumph je našel izgubljen ugled in skokovito povečuje proizvodnjo na račun uspehov v ZDA in v Nemčiji. Današnja proizvodnja obsega devet modelov. Vzhodni del Evrope jih zanima zgolj zaradi širitve servisne mreže. Prodajna uspešnost njihovih motociklov v Sloveniji pa se bo gibala nekje med prodajnimi številkami ostalih Evropejcev (BMW, Guzzi, Ducati). Njihova prednost je širok izbor modelov, od cestnih klasikov naked ali retro stila, tourerjev, šport in supersport ter potovalne endure. Letošnje novosti sta prenovljena klasični cestnik T-bird in potovalni enduro Tiger 900 (na sliki). T.J. v MODNEM VRTINCU 47 NAJBOU ODKRIVAJOČE CUNJICE - OD B DO E Bikinlce - zgodovinska modna bomba Louisu Reardu se ni sanjalo, koliko ogorčenja, navdušenja, zavisti in nočnih mor bo z njimi ustvaril Pisalo se je leto... (nagradno vprašanje!), ko so na otoku Bikini opravili prve jedrske poskuse, v tem času pa se je francoski inženir strojništva Louis Reard v sodelovanju z modnim kreatorjem Jacque- sem Heimom odločil spustiti v svet pravo modno »bombo«. Žensko kopalno obleko, ki je dobila ime po tem otoku, se- stavljeno iz nedrčka in hlačk, segajočih globoko pod popek, so si prvotno upale nositi le najpogumnejše. Puritanski Američani so jim namreč na- povedali vojno, tudi po evrop- skih plažah so se takrat spre- hajali policisti in z metri prever- jali, ali hlačke segajo dovolj vi- soko. Ja, celo aretacije so se dogajale zaradi njih... Dve vrsti žensk Danes, po več kot pol stolet- ja, se takšne reči kar hecno slišijo, kajne? Je pa vse prej kot hecno, če ste se letos zatrdno odločile kupiti in seveda tudi nositi bikini. Moden je namreč znova, kot le kaj. Vendar... stroge (malce zlobne?) statisti- ke pravijo, da na svetu obstaja- ta dve vrsti žensk. Tiste, ki so v bikinkah videti očarljive in preostalih 96 odstotkov No, nemara pa se lahko potolaži- mo z domnevo, da veljajo ti podatki za Ameriko, kjer kar mrgoli debelkastih in debelih... Kakorkoli, prvi pogoj za upravičen nakup bikink, s ka- terimi nameravate blesteti na letošnjih počitnicah, je posta- va, ki vam jo zavidajo vse prijateljice, mimoidoči moški pa se po srečanju z vami zale- tavajo v obcestne svetilke. Ste ostali v igri »pogojno«? No, potem nikar ob nakupu ne recite: »Sploh ni slabo, ko bom izgubila še kilogram ali dva in šla še devetkrat v fit- nes.« Kaj lahko se namreč pri- meri, da od teh prijetnih želja ne bo nič, nov bikini pa se bo znašel na neslavnem sezna- mu vaših zgrešenih nakupov. Zakaj še? Zato, ker so modeli, ki so nam všeč, prekrasni v katalogih, na izložbenih lutkah, manekenkah oziroma tistih že omenjenih štirih odstotkih žen- skega prebivalstva. Ženska, ki v ti dve skromni cunjici spravi svojo postavo, ne more ves čas vleči trebuha noter, da bi vsaj malo prikrila tisto, kar seveda n mogoče prezreti - kakšno maš čobno blazinico na trebuhu al celulit na bokih. In adijo - sproš čenost na plaži. Ali bikini poneumlja? Saj ne boste verjeli. Najno- vejše raziskave ameriških psihologinj Barbare Fredric- son in Ann Roberts so bile namenjene - bikinkam in is- krivosti duha tistih, ki jih no- sijo. Pri sto dekletih, oblečenih v bikinke, sta namreč ti znans- tvenici preverjah znanje iz matematike. Iste ženske, ki sicer udobno oblečene rešijo še tako težke enačbe, se v bikinkah spremenijo v prave nevednice. Zakaj? Menda jih v tako atraktivnih cunjicah za- nima le še njihov videz, skrbi jih drža, s katero bi nemara pokvarile splošen vizualni vtis, skratka, delovanje sivih možganskih cehc je preu- smerjeno povsem drugam. In kaj bi k tej ugotovitvi dodali mi? Ja, zakaj, za božjo voljo, pa bi ženske sploh mo- rale na plaži reševati enačbe? Torej, ne glede na tole »znanstveno« ugotovitev - če ne nameravate letošnjih po- čitniških dni preživeti v skri- tih obmorskih kotičkih, ne- mara kar brez vsakega teksti- la, pomislite tudi na bolj tole- rantno, čeprav dvodelno ko- palno varianto. Predvsem es- tetiki in vašemu dobremu po- čutju na ljubo. O dvodelnih kopalkah, ki že odpirajo kamuflažne trike, s katerimi postavo optično us- kladimo, pa v prihodnjem na- daljevanju. Sledila bo še tretja, najbolj obširna obravnava enodelne kopalne obleke, s katero lahko uspešno korigi- ramo tudi največje nepravilno- sti. (se nadaljuje) Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK »Double face« mini bikini - kupite enega, nosite dva za ceno 5 tisoč tolarjev ali... Tradicija in moda »So najlepše pesmi že na- pisane...« Ja, ampak sklada- telji jih še vedno pišejo. Če ne nove, pa se malce ozrejo nazaj, postrižejo z ušesi in nova uspešnica je tu. No, ta- ko kot v glasbi in še marsik- je, se ista pesem že stoletja dolgo poje tudi v modi. Ko ji zmanjka svežih idej, jo popiha v zgodovino ah se od- pravi na potovanje v daljne dežele. Tudi med domorod- ce, kar je v zadnjem času še posebno v trendu. Pa se človek ob novomod- ni zapovedi za najstnice, ki naj bi si v letošnjem poletju izdatno okrasile glave z venčki iz cvetja, zamisli: »Kje sem to že videl?« Nakar v povsem drugi reviji naleti na »originalni« primerek dekli- ča, ki morda nikoli ne bo spoznalo besede moda. Nosi pa - tako kot je že njena mama, babica in prababica, od njihovem prazniku tak- šnole naglavno okrasje. Am- pak, prikupni sta obe. Le da manekenka iz modnih brvi nima tetovaž na obrazu, temveč tam, kjer je letos naj- bolj modno - na hrbtu. Iz tradicije v modo Modni pozdrav - s sliko iz daljav Natanko to je tisto, kar pričakuje letošnja moda od vesehh, smelih in inovativnih trendovskih navdušenk. Povečana risba iz najljubše otroške slikanice, nostalgičen motiv iz dragocene knjige, razglednica, ki spominja na najlepše trenutke iz lan- skega eksotičnega potepa, fotografija iz družinskega albu- ma... Pa ne povečano in pritrjeno na steno, temveč odtisnjeno na najljubše poletno oblačilo, na pokrivalo, na torbo za plažo. Najlepša osnova je seveda bela ali črna. Lahko pa, če imate malce umetniške žilice, nekaj lončkov barve za tekstil, čopič in nekaj prostega časa, takšno mojstrovino ustvarite tudi sami. Je potrebno k tej ideji še kaj dodati? Uživajte! Obleči se v lep spomin ali vročo željo... ... kupite enega za 50 tisoč tolarjev, vendar vam morebitnih napak na postavi ne bo zakrilo še tako slovito ime proizvajal- ca (Versace Couture). Nagradno vprašanje junija KDAJ IN KJE SO BILE PRVIČ PREDSTAVUENE NAJBOU IZZIVALNE KOPALKE - BIKINKE? a) leta 1947 v Franciji; b) leta 1974 v Italiji. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: 48 KRONIKA S CEUSKEGA Pijani doictor smrčal na klopi Najboljši pevci izvirajo s Kalobja, iz Žalca ter Rogaške Slatine - Savinjčanka, ki se predstavlja kot Adela, Rozina, Micaela, Mi, Monica in Metka - Diplomatski zbor na sveže prepleskanih sedežih Iz naših krajev so doma odlični pevci in nekateri med njimi slovijo blizu in daleč. O tem se bodo Celjani in okoličani lahko prepričali tudi 19. junija, ko si bodo v Mestnem parku ogledali operetni spektakel Netopir, delo Johanna Straussa mlaj- šega, ki govori o pijanem doktorju »Netopirju«, ki je po plesu v maskah zaspal na klopi parka. Glasbena družina Strauss je rada zapustila velemesto ob lepi modri Donavi ter uživala v našem zdravilišču Dobrna (med znanimi obiskovalci Do- brne je bil poleg kralja valčkov in operete celo pisatelj Kari May). Straussovi bodo torej spet med nami, tako kot glas- beniki mariborske opere, med katerimi bosta priljubljena pevca iz naših logov. Mlada sopranistka Andreja Zakonjšek iz Žalca (v Neto- pirju v vlogi Adele) je med najboljšimi slovenskimi pev- kami resne glasbe. Njena sre- čanja s Straussom, ki je umrl pred natanko 100 leti, niso redka. Tako je Straussovo glasbo Celjanom predstavila na petih novoletnih koncertih s Celjskim godalnim orke- strom, julija bo nastopila v Straussovi Noči v Benetkah z ljubljansko operno hišo v Kri- žankah, vlogo iz Netopirja je za silvestrovo pela v zagrebš- kem gledališču Komedija, od koder so prireditev prenašali po hrvaški televiziji. Izjemna Savinjčanka je de- bitirala v mariborski operi v Seviljskem brivcu, kjer nasto- pa v operah in operetah Car- men, Dežela smehljaja ter v naslovni vlogi Princese vrto- glavke Josipa Ipavca, v prete- klih dneh pa se je prvič pred- stavila v Mediju. S svojim gla- som je prav tako priljubljena med ljubljanskim glasbenim občinstvom, kjer je aprila na- stopila kot Metka v Janku in Metki. Prav tako veliko nasto- pa kot koncertna pevka po Sloveniji, v Avstriji ter na Hr- vaškem, njen odmevni kon- cert v celjski opatijski cerkvi (z mezzosopranistko Dragico Kovačič in Celjskim godalnim orkestrom) pa je še mogoče slišati z zgoščenke. Andreja Zakonjšek živi od rojstva v Žalcu, od koder je nadaljevala s šolanjem v celj- ski gimnaziji ter mariborski srednji glasbeni šoli. Po kon- čanih srednjih šolah je zaklju- čila študija glasbene pedago- gike na mariborski pedagoški fakulteti ter koncertnega petja na visoki šoli za glasbo v av- strijskem Gradcu, oba z odli- ko. Njeno pevsko nadarjenost so opažih zgodaj, tako je s sošolci iz gimnazijskega fran- coskega krožka (pod vods- tvom prof. Slavka Deržka) pe- la po vsej takratni državi. Izhaja iz glasbene družine. Njen oče Jože Zakonjšek je za prvi festival Slovenske popev- ke uglasbil besedilo žalske pe- snice Mete Rainer o prvem mraku, ki ga je zapela Jelka Cvetežar. Očeta, računovodjo šempeterskega SIP-a, so dobro poznali po harmoniki in lju- bezni do opere, v družini ma- me Alenke Zakonjšek so bili znani kot odlični pevci. Očeto- va velika želja, da bi postala hči operna pevka se je uresni- čila. Tudi njen brat Bojan Za- konjšek, ki je postal diplomi- rani gradbeni inženir, je glas- benik. V Celjskem godalnem orkestru igra kontrabas. Operni pevec Jože Kores je nastopil v Straussovem Neto- pirju (v zadnji uprizoritvi v vlogi dr. Blinda) v obeh slo- venskih opernih hišah več kot dvestokrat. Tudi v dveh različ- nih vlogah, v eni sami predsta- vi. Koresa se v Celju dobro spominjajo kot predavatelja glasbe v nižji gimnaziji, v prvi in drugi osnovni šoh ter po honorarnem delu v celjski in žalski glasbeni šoh. V blizu dveh desetletjih so bili med njegovimi učenci Celjani Oto Pestner, Marjan Petan, Hinko Haas, Ivo Umek, Tatjana Dre- melj... Nekdanji šolarji se radi spominjajo Koresovih pripo- vedi z gostovanj Slovenskega okteta, najboljše vokalne sku- pine v zgodovini Slovencev. V celjskem obdobju je bil član okteta štiri leta in pol ter se je po pouku vozil petkrat tedensko na vaje v Ljubljano. Z njim je nastopil na vseh celinah, med drugim v daljni Somaliji, kjer je bilo ministru za kulturo sumljivo zakaj ni- majo pevk, po končanem na- stopu pa so odličnim sloven- skim pevcem pogledah za srajce ali imajo sk ite zvočni- ke. Pred slovesnostjo so sede- že seveda sveže prepleskali in povabili diplomatski zbor, ki je ugotovil, da se celo v vroči Afriki barva suši prepočasi... Tenorist Jože Kores je Ljub- ljančan od leta 1971, ko se je najprej tri sezone vozil skozi Celje na delo v mariborsko opero. V operi poje 28 let, od tega četrt stoletja v ljubljanski hiši (tudi po upokojitvi). Med drugim je pel na Salzburških letnih igrah, v Pragi, po Italiji (prihodnji mesec bo na oper- nem festivalu v Oderzu), v Bratislavi, Beogradu in hrvaš- kih mestih. Pogosto se spominja Rogaš- ke Slatine, kjer je odraščal v kmečki družini, s petimi otro- ki. Prva tri leta je živel v rojst- ni Rjavici, nato nekaj časa na Ptuju ter spet v slatinski okoli- ci. Kot študent pedagoške aka- demije in solopetja na glasbe- ni akademiji je z očetom Jože- fom Koresom igral harmoniko po obsoteljskih gostijah (nje- gov oče, ki je harmonike celo popravljal, je igral na vsega skupaj 800 gostijah). Koreso- va brata živita v Avstraliji in Nemčiji, sestri v Ljubljani. Soprogo Emo Kores je spoz- nal v Prešernovem zboru, predhodniku sedanjega Celj- skega pevskega društva. Njuni trije otroci so predani glasbi: Andrej je pevec in korepetitor akademskega Tomšičevega zbora, Uroš pevec opernega zbora in tamkajšnji tonski mojster, Polona študira na ljubljanski akademiji violino. Jože Kores je v Celju vodil veliko zborov: najštevilčnejše- ga v nižji gimnaziji, ko je pod njegovim vodstvom pelo sku- paj 219 pevcev. V naših krajih so ljudje očit- no predani glasbi. Med oper- nimi pevci je umetnica sve- tovnega slovesa Ana Pusar- Jerič, ki je najbrž ni treba posebej predstavljati. Ploskali so ji na najboljših svetovnih odrih, dvakrat celo na koncer- tih v Šentjurju, od koder izvi- ra. Njena življenjska pot se je začela v domačiji na Planinci pod Kalobjem, od koder je naj- prej obiskovala kalobško šolo, nato pa pešačila v sedem kilo- metrov oddaljeno šentjursko šolo. Pri tem je zanimivo, da so na ovitku plošče z otvoritvene slovesnosti obnovljene dres- denske Semper opere, ki je ob- krožila ves svet, v njenem živ- ljenjepisu omenili da izvira iz »mesteca Kalobje«. Na Planin- ci, kjer živi njena mama Marija Pusar, se je vedno veliko pelo. Mala Ana je s sestro pela v duetu od tretjega leta starosti, nato so jo sošolke vabile na domove, kjer so ji prisluhnile tamkajšnje družine. Njen ču- doviti otroški glas v domačih krajih dobro pomnijo. V času učiteljišča v Celju je hkrati obiskovala glasbeno šo- lo, kjer so pomenila srečanja s prof. Justino Kovačič njeno pr- vo solopevsko šolanje. Ko bi kot štipendistka morala za učiteljico na Kalobje, so Celja- ni po zaslugi prof. Egona Ku- neja ugotovili, da je takšnega glasbenega talenta škoda. Na- to je prišel na vrsto študij v Ljubljani, izpopolnjevanje v Salzburgu, prva vloga v ljub- ljanski operi, mala Prešernova nagrada, prve mednarodne nagrade in leto 1979, ko je postala stalna članica berhn- ske Komične opere. S soprogom opernim pev- cem Karlom Jeričem (med drugim je nastopal v ljubljan- ski izvedbi Straussovega Neto- pirja) živita v Trzinu pri Ljub- ljani, njuna hči Veronika kon- čuje v Miinchnu magistrski študij zgodovine in dramatur- gije. Pevka trenutno veliko snema, se pripravlja na vlogo Madame Butterfly ter koncert- no turnejo po ZDA. Savinjske korenine ima v se- bi prav tako basbaritonist ljub- ljanske opere Juan Vasle. Za razliko od mariborskih oper- nih kolegov, ki so se lotih Straussovega Netopirja, je le- tos pel v Ljubljani v Straussovi opereti Cigan baron ter v ope- rah Prodana nevesta, Ekvinok- cij in Ples v maskah. S sodelav- ci iz opere pripravlja trenutno Haydnovo mašo in angustiis, ki jo bodo izvedli prihodnji teden v frančiškanski cerkvi. V Argentini rojeni in uveljav- ljeni Slovenec (ki je med dru- gim pel v Teatru Colon v Bue- nos Airesu, eni najpomem- bnejših opernih hiš na svetu) se je pred desetletjem, ko je prvič obiskal matično domovi- no, posebej veselil srečanja s sorodniki. Njegova mama Ma- rija je odšla v Južno Ameriko iz Ljubljane, oče Mirko iz Žalca. Juan ima v Žalcu teto Marijo Vasle ter bratranca Milana, v Celju bratranca Jožeta. Oče se pod južnim križem zelo rad spominja savinjskih korenin, otroštva in šolanja v Celju. Juan Vasle se je brezhibne slovenščine naučil v domači hiši in v argentinski slovenski šoU. V Argentini je bil med drugim soustanovitelj in glavni urednik Pro Musice, kjer so bili objavljeni njegovi intervjuji s Josejem Carrerasom, Placidom Domingom, Lucianom Pava- rottijem, Monserrat Cabal, An- tonom Dermoto in številnimi drugimi pevci, zbrani v knjigi Pevci so tudi ljudje. Juanov izjemni glas so opa- zili najprej v slovenskem zbo- ru Karantanija, pozneje se je veliko naučil v operni šoli zna- menitega Teatra Colon ter pri posameznih profesorjih, izpo- polnjeval se je v evropskih središčih, med drugim pri du- najskem Slovencu Antonu Dermoti. Na Mednarodnem pevskem tekmovanju Luciana Pavarottija v Philadelphiji, kjer je bil argentinski pred- stavnik, je bil zmagovalec juž- noameriškega finala. V ljubljanski operi je nasto- pil v tristo predstavah, v več kot tridesetih operah. V Evro- pi je nastopal na koncertnih odrih Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške, na mariborskem letahšču je pel kot solist pri papeževi maši. V Nemčiji je izšla plošča z oratorijem Bla- gri, kjer je nastopil kot solist, v Sloveniji so uspešne njegove zgoščenke. V Ljubljani živi z ženo Argentinko Adriano Va- sle in malima hčerkama Mar- jano in Barbaro. BRANE JERANKO