JANUAR 16 N 2. po razgl. G.© 17 P Anion IS T Petra stol 1!) S K ti nli t. 20 C Fabijan in BoSt. 21 P Neža + 22 S Vincene_ 23 N 3. po razgl. 24 P Timotej 25 T Spreob. sv. Pav. 26 S Polikarp 27 č Janez Kriz. 28 P Pavla + 29 S Frana. Saleš. _30_N 4. po razgl. G. 31 P Peter, noh © amerikanski Slovenec Geslo: PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. 1 ŠTEV. (NO.) 14. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20, JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 20, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Močni kitajski oddelki prisilili Japonce, da so na nekaterih točkah morali preiti iz napadanja v obrambo. — Japonci bodo imeli v naprej bolj trdo delo. — Znaki kažejo, da se bo vojna razširila tudi na južno Kitajsko. Šanghaj, Kitajska. — Razmeroma lahkemu prodiranju v kitajsko ozemlje, ki so ga doslej izvajali Japonci, je, kakor se razvidi iz zadnjih poročil, očividno prišel konec in bodo v naprej morali trdo prislužiti vsak korak zemlje, ki si je bodo še osvojili. Kitajska armada se je namreč tekom teh mesecev, kar traja sedanja vojna, toliko reorganizirala, da ji je mogoče, ne samo uspešno kljubovati Japoncem, marveč je prestopila celo iz dosedanje obrambe v napad, da zavzame nazaj izgubljeno zemljo. Vesti z bojišč govore, da so bili Japonci prisiljeni na dveh frontah preiti iz ofenzive v defenzivo. Prvi tak kraj je o-zemlje pri mestu Hangčov, 125 mil j jugozapadno o d Šanghaja. Japonci sami priznavajo, da so zadeli tukaj na tak močen oddelek kitajske armade, da bodo potrebovali znatno ojačenje, predno mu bodo mogli biti kos. Dokler ne Prispe ojačenje, bodo prisiljeni, da branijo sajno pozicije, katere so si doslej osvojili. Druga točka, kjer so Kitajci pokazali svojo novo moč, je Pa kakih 30 milj severno od Nankinga. Tukaj so Kitajci že Prej zaustavili japonsko prodiranje, toda zadnje dni pa so Prešli v pravi napad in le po hudih bojih so se Japonci obvarovali, da jim niso prišli Kitajci .'za hrbet. Krajci poročajo dalje, da so dosegli uspehe tudi v južnem delu Šantung Province, češ, da so tamkaj zavzeli prej izgubljeno mesto Tsining. Japonsko poročilo to zanika. Da nameravajo Japonci raztegniti vojno tudi na južno Kitajsko, se da sklepati iz obvestila, ki so ga poslali ta torek oblastem angleške kolonije Hong Kong. V njem namreč opozarjajo Angleže, da bodo Pričeli njih aeroplani bombardirati cesto,ki veže mesto Kanton z delom Hong Konga, ki leži na celini. Ob južni Kitajski imajo Japonci 23 bojnih ladij in pričakovati je, da bodo aeroplanskemu bombardiranju sledili napadi pehote. -o- KRVAVA TRAGEDIJA N^ FARMI Durand, Wis. — Tukajšnje oblasti so pretekli ponedeljek Ugotovile pretresljivo tragedijo, ki se je v noči prej odigrala na neki bližnji farmi. Dva brata, Lawr. in Marvin Leslay, ki sta živela na isti farmi, toda vsak v svoji hiši, sta se že Par mesecev prepirala. Do takega prizora je prišlo tudi o-menjeno noč. Marvinova žena je skušala posredovati, a Laurence jo je udaril po glavi ter nato obstrelil brata. V svoji divjosti se je nato spravil še Pad druge ter je pobil svoja dva otroka, svojo ženo in nato še dva bratova otroka ter končno še samemu sebi vzel življenje. C HAU TEM P S J^SPEL Stranka socijalistov mu obljubila podporo. Pariz, Francija. — Kakor se je objavilo v torek, je Chautemps, kateremu je bila poverjena sestava nove francoske vlade, pri svojem poizkusu uspel. Zasigural si je namreč podporo socijalistov, ki tvorijo najmočnejšo stranko v parlamentu, dočim on sam spada k stranki zmernih, takozvanih radikalnih socijalistov. Da so se socijalisti odločili za to podporo, so imeli vzrok bržkone v tem da obvarujejo vsaj na zunaj videz enotnosti Ljudske fronte. SINA HOTEL IMETI S SEBOJ V SMRT Boston, Mass. — V tukajšnji državni kaznilnici se je v torek zjutraj odigrala nenavadna tragedija, da se je namreč izvršila smrtna obsodba na električnem: stolu hkratu nad očetom in sinom. Prvi je šel v smrt 24 letni Anth. Di Stasio in par minut pozneje mu je sledil njegov 53 letni oče. Obsodba se je izvršila zaradi umora, ki sta ga izvršila v juniju 1936 nad nekim D. Crowleyem. Njun načrt je bil, da truplo umorjenega se-žgeta v avtomobilu in sin nato objavi, da je sežgani bil njegov oče, na kar bi dobil zavarovalnino $20,000. Oče je celi čas obravnave do zadnjega ti-dil, da :je on sam izvršil zločin in da je sin nedolžen. Niso pa ga mogli pripraviti do tega, da bi podpisal tozadevno izjavo, s katero bi rešil sina pred smrtjo, rekoč, da tako ljubi sina, da ga želi vzeti s seboj v smrt. -o- UGRABITELJ UMORIL SVOJO ŽRTEV Chicago, 111. — Iz Los Angeles, Cal., je zadnji ponedeljek javila federalna komisija, da je bil tamkaj aretiran neki Peter Anders, star 30 let, ki je priznal umor nad 72 letnim tukajšnjim bogatim industrijalcem, Ch. S. Rossom. S tem se je pojasnil zagonetni slučaj, s katerim se je bavila policija zadnjih par mesecev. Ross je bil ugrabljen koncem septembra in njegova družina je izplačala odkupnine $50,-000. Omenjeni aretiranec je zdaj priznal, da je po prejemu odkupnine Rossa umoril, na kar je storil isto s svojim tovarišem, s katerim sta skupno izvršila ugrabitev, ter se je tako polastil cele svote. Prepotoval je nato preko cele dežele in na , raznih konjskih dirkališčih stavil na konje. Izsledili so ga potom bankovcev, a katerimi je plačeval za stave, ki pa so bili spoznani kot odkupninski denar. POŽARNA KATASTROFA Požar v deškem zavodu zahteval več življenj. St. Hyacinthe, Que. — V tukajšnjem deškem vzgojnem zavodu Presv. Srca je v noči med ponedeljkom in torkom izbruhnil požar na nepojasnjen način, kateri je imel katastrofalne posledice. Med tem, ko je vse spalo, se je imel ogenj čas razširiti tako, da je bila pomoč skoraj nemogoča, ko so ga opazili. Iz pogorišča so v ponedeljek dobili 13 mrtvih trupel, eno od njih nekega duhovnika, vzgojitelja. Pogrešanih pa je bilo še vedno 12 drugih. Nekateri so se rešili s skokom iz četrtega nadstropja, ali pa na kak način splezali navzdol. Na lice mesta je prihitelo na stotine oseb, ki pa vsled žareče vročine niso mogli pomagati. --o- MLADA MATI ZAPUSTILA OTROKA Chicago, 111. — V ženskem lepotilnem podjetju na 23 E. Harrison st. je zadnjo soboto neka, okrog 23 let stara' ženska pustila lastnici 18 mesecev starega otroka v oskrbo, češ, da bo prišla ponj drugi dan. Ker je ženska večkrat patronizirala to podjetje, ji je lastnica ugodila, dasi ni vedela, kdo je. Pretekla pa je nedelja in ponedeljek in, ko ženske še ni bilo, je lastnica obvestila policijo. -o-- WAUKEGAN PROTI TUJE-ZEMCEM Waukegan, 111. — Tukajšnji mestni odbor je zadnji ponedeljek sprejel resolucijo, da se ima vložiti apel pri industrijskih podjetjih v mestu, naj odpuste od dela tujezemce in nedomačine, katerih je okrog 800, in jih nadomestijo z brezposelnimi Waukegancani. Istočasno se je poslalo državnemu pravniku priporočilo, naj zapleni premoženje tujezemcem, ki se nočejo naturalizirati. POSTEČI SE PASTOR NA POTOVANJU Memphis, Tenn. — Episko-palni pastor Israel H. Noe, o katerem je bilo pred kratkim poročano, da od novega leta dalje sploh nič ne je, dočim se je skozi celo zadnje leto hranil s samim oranžnim sokom, se kljub temu dolgotrajnemu postu čuti tako močnega, da se je zadnji ponedeljek odločil, da bo potoval 500 milj daleč v Knoxville, Tenn., na konvencijo svoje cerkve Kakor pravi, je njegov namen, s tem postom dokazati, da človek lahko doseže nesmrtnost. KRIZEMSVETA — London, Anglija. — Med angleškim in irskim min. predsednikom se ta teden vodi konferenca za poravnavo nekaterih spornih vprašanj. Glavni predmet tvori severna Irska, katera se upira, da bi se združila z ostalo Irsko. — Dunaj, Avstrija. — Tukajšnja policija je zadnji torek aretirala in topet kmalu izpustila princa Ernesta Ho-henburškega, sina bivšega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ker je na nekem nemškem poslopju poškodoval grb. — Vatikan. — Papežev tajnik, kardinal Pacelli, je zadnji torek sprejel japonskega admirala Jamamoto. Namen admiralovega obiska,' kakor se trdi, je ta, da pregoyori Vatikan, naj uradno prizna državo Mandžukuo. ■-o- ŠTIRI GENERACIJE Huntington, Park, Cal. — Mrs. Wilma Page je postala stara mati s 36 leti, ko se je zadnje dni njeni hčeri, Mrs. Ann Crotto, rodil sinček; istočasno pa je njena 56 letna mati postala s tem prababica in tako so v tej družini zastopane štiri generacije. Mrs. Crotto je stara šele 14 let in njen soprog, oče novorojenca, jih ima komaj 16. Mladi par se bo moral bržkone povrniti še v šolo. SKLEPANJE NOVE POGODBE Avtomobilska unija se obvezuje, da bo preprečila neodgovorne stavke. Detroit, Mich. — Med unijo avtomobilskega delavstva in med General Motors korp. se vodijo te dni končni razgovori za revizijo dosedanje pogodbe. Ta pogajanja so potekala že par tednov, a niso mogli z njimi nikamor priti, ker se je korporacija protivila, da bi se obvezala s kako pogodbo, dokler nima zagotovila, da bo delavstvo to pogodbo tudi držalo. Izgovarjala se je pri tem, da je v zadnjih mesecih delavstvo kake posamezne tovarne na svojo roko stopilo v stavko in oviralo delo, dasi k temu po pogodbi ni bilo upravičeno. Vodstvo unije je samo priznalo ta nedostatek in se je zdaj obvezalo, da mu bo napravilo konec. Zagotovilo je", da unija ne bo podpirala stavk, ki jih v kaki tovarni izzovejo neodgovorni elementi, pač pa, da bo šla še bolj daleč, namreč, da bo kaznovala tiste, ki bodo take stavke povzročili. Povrhu vsega je dala unija korporaciji popolno pooblastilo, da lahko odpusti, ali pa drugače kaznuje tiste, ki bodo povzročili zastoj dela. Ako bi se unija ne držala te svoje obveznosti,postane s tem pogodba med njo in korpora-cijo sama od sebe neveljavna. Nasprotno pa je vodstvo unije apeliralo na korporacijo, naj prepreči, da bi uradniki kake tovarne kršili duh pogodbe s kakim šikaniranjem ali izzivanjem, s čimer bi dali povod ne-volji delavstva in temu sledečim posledicam. S tem zagotovilom, ki bo zabeleženo v novi pogodbi, sprejema avtomobilska unija velike obveznosti, a ta korak uživa splošno odobravanje, kajti tudi unija ima dolžnost, da pazi, da njeno članstvo spoštuje pisano pogoci )0. Iz Jfmgosiavije Plazovje, ki je nastalo v okolici Litije zaradi močnih trajnih nalivov, je povzročilo obilo škode. — Strašna smrt mladega delavca, ki se je ponesrečil v tovarni. — Še druge vesti iz domovine. EGIPT O.TAČUTE OBRAMBO Egipt, ki šteje okrog 16 milijonov prebivalcev, ima točasno 11,000 mož močno armado. Nova vlada, ki je nedavno nastopila, pa je ukrenila, da se imajo obrambne sile znatno ojačiti. Gornja slika kaže četo egiptovskih vojakov pri neki paradi. Zemeljski plazovi Litija, 19. dec. 1937 — Še pred dobrim tednom smo imeli pri nas močile nalive in sedaj prihajajo poročila o škodi, ki je nastala zaradi obilne moče. Znano je, da je naš srez skoro ves v hribih. Po strminah drče plasti zemlje. Po doslej zbranih poročilih je napravil dež nedavnega tedna okrog pol milijona škode. Med največjimi je plaz, ki se je sprožil na novi cesti Šmartno — Besnica Ljubljana. Poškodovano mesto je blizu hribovske vasi Prežganje. Tam se je vdrla zemlja, na daljavo 40 m. višina plazu pa je 20 m. Plazovje obsega 2,000 kubičnih metrov zemlje. Cesta vodi skozi sredino plazu. Kakor vse kaže, se bo tam posedel še večji del hriba. K sreči ni pod plazom nikakega naselja. Zato grozi le občutna gmotna škoda, t Podobna nezgoda se je pripetila v Klicalniku. Tako pravimo delu ceste, ki pelje za Savo proti Polšniku. Popotniki, ki so namenjeni z desnega Savskega brega v Mošenik, kličejo s Klicalnika po moše-niškega čolnarja, da jih prepelje čez reko. Tik pred božičem je bila Sava precej narasla in je v Klicalniku raz-mehčala cestne temelje. Posledica je udor zemlje. O podobni nesreči poročajo tudi z Vač. Na vaških serpentinah je plazovit ves hrib. Tudi sedaj je počila tamkaj zemlja na dveh krajih. Že lani .smo poročali o plazu na tej cesti. Hrib se je pomikal v potok, ki teče izpod Vač v reko Savo. Sredi noči se je blizu Hoti-ča vdrl s hriba plaz zemlje na banovinsko cesto, ki vodi iz Ljubljane proti Litiji. Ta cesta je glavna prometna žila do Ljubljane, pa so jo morali zaradi popravil zapreti. -o- Neprevidnost vzrok nesreče Celje, 3. jan. — Strašna nesreča je doletela 29 letnega delavca Antona Drnovška iz Knezdola pri Trbovljah, ki je čistil s cunjo porcelanaste izolatorje v transformatorski postaji pri Laškem. Zaradi neprevidnosti je prišel s cunjo v dotiko z električnim tokom, ki ima 35,000 voltov napetosti. Nastal je velik plamen, ki je objel ubogega delavca, močna struja pa ga je z vso silo vrgla 3 m globoko na tla. Obleka se mu je vžgala, plamen pa mu je prizadejal grozne opekline po vsem telesu. Nesrečneža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Že med vožnjo se je v strašnih bolečinah zvijal in kričal, ko so ga pa pripeljali v bolnišnico, je začel besneti, da so ga morali zvezati. Zdravnik mu je nudil takoj pomoč in mu dal injekcije, vendar je bilo njegovo stanje brezupno. Da- nes zjutraj okoli pol 6 je po groznem 17 urnem trpljenju izdihnil. -o- Žrtve zimskega športa Za novoletne praznike so se dogodile pri smučanju in sankanju v Mariboru tri težke nesreče. Za Tremi ribniki se je težko ponesrečil pri smučanju 24 letni delavec Vilko Ča-dež. — Na strminah Monte-bella se je smučal 9 letni delavčev sin Josip Kilnger ter je obležal pri padcu s strto nogo. Pri sv. Bolfeniku na Pohorju se je zasmučala 19 letna tovarniška delavka Greta Jurič ter si potem dvakrat zlomila nogo. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl pisatelj France Jaklič, v starosti 69 let. Rojen je bil v Dobrepolju in se posvetil učiteljskemu poklicu. Mnogo je učiteljeva! po Dolenjskem, zlasti v Dobrepolju. Od leta 1900 do 1907 je bil tudi državni poslanec. Po prevratu je nekaj časa živel v Št. Janžu na Dolenjskem, nakar se je preselil v Ljubljano. -o- Žile si je prerezal Na Štefanovo, tako poročajo iz Dolenjskih toplic, je bil pust snežen dan in tako so mnogi, ki bi se drugače zabavali, zašli v gostilne. Tako je bil v neki gostilni tudi mladenič Šercelj iz Meniške vasi, kamor je prišel že nekoliko vinjen. Ko je še pil, je postal že precej objesten, pa so ga zaradi ljubega miru postavili pred vrata. To ga je tako u-jezilo, da je z roko udaril po debeli šipi, jo razbil in, si pri tem prerezal žile na roki. Zdravnik mu je rešil življenje s tem, da mu je obvezal rane, drugače bi mu odtekla kri. -o- Nenavaden dogodek V Vrhovinah, blizu vasi Otoč-ca se je 70 letna kmetica Mirka Radičeva nekega večera vrnila s semnja. Ker se je počutila slabo, je šla brez večerje spat. Drugo jutro so jo našli mrtvo. Položili so jo na mrtvaški oder in vaštce ženice so jo pridno obiskovale. Naenkrat se jim je zazdelo, da je mrtva odprla oči in so žene s s krikom udrle iz sobe. Domača sinova in nekaj kmetov se je pa le upalo v sobo, ki so kmetico spravili z mrtvaškega odra nazaj v sobo. Sprva ni mogla govoriti, toda v nekaj dneh se ji je toliko izboljšalo, da bo ostala pri življenju. i -o- Nagrade dajejo Kakor že nekaj let, je Hranilnica dravske banovine v Ljubljani tudi preteklo novo leto razdelila več denarnih nagrad med varčujoče posle (služkinje, hišne in kuharice), ki imajo v tej hranilnici naložene svoje prihranke na hranilno knjižico. ^A Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 20. januarja 1938 Amerikanski Slovenec JPrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-dcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina« _.$5.00 _ 2.50 1.50 Za celo leto____________ Za pol leta_________ Za četrt leta ________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ________________$6.00 Za pol leta__________3.00 Za četrt leta ..............1-75 Posamezna številka ____________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription' For one year---.— For half a year —- For three months ._$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year___3.00 For three months__. 1-75 Single copy__________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. Rokopisov nred-ništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. doživeti neuspeh svoje države. Vojaštvo je silno disciplinirano. Največja čast je Japoncu umreti za svojo domovino. In dokler imajo japonski militarist tako zvesto vojsko, se jim ni bati nereda. Edino bi bilo, ko bi posegle v spor druge velesile in da bi potolkle japonsko armado in mornarico. Tega pa zopet ne bo, saj za nekaj časa ne, kakor izgleda. Vse izgleda, da Japonci imajo za enkrat proste roke in1 strije porabile precejšno tona svoj načrt izvajajo točno, kakor zamišljen. S tem, da Ja- z0-ponska uresničuje svoje načrte, pa obenem pripravlja tudi silno borbo "rumenega plemena" z belim, ki ima sigurno priti, kakor to že tolikokrat prerokovano. prvo polovico prejšnjega leta. Avtomobilska industrija je kupila kroz okrog 250,000,000 funtov bakra, kar je veliko pripomoglo družbam. Letos ni pričakovati, da se bo prodalo toliko avtomobilov, vendar pričakujejo, da bodo druge indu- Sedajnost in bodočnost Japonske Dogodki, ki se razvijajo zadnje mesece na Daljnem vzhodu so za ves svet velikega dalekosežnega pomena. Od teh dogodkov bo odvisno v zelo veliki meri gospodarsko in socialno življenje vsega ostalega sveta. O nevarnosti "rumenega plemena" je svet že mnogo razpravljal. Mnogo ugibanja je bilo o tem tu in tam. Mnogo ugotovitev o tem se je že uresničilo in mnogo se jih še zna. Danes sploh nihče več ne ugiba o "rumeni nevarnosti", ker ta ie že tu in jo vsak vidi. Nedavno tega je v Parizu izjavil odličen vseučiliški predavatelj to le: "Evropski beli narodi so podobni točasno Babiloncem. Med seboj se prepirajo in sovražijo — medtem pa raste silna moč rumenega plemena v Aziji. Ako Japonska uspe s svojimi načrti in če bo znala organizirati Kitajsko, tedaj se naj pripravi Evropa, da bo, če prej ne, v prihodnjem stoletju gotovo žrtev rumenega plemena. Kolesa in kopita rumene vojske, bodo uničevala zapadno kulturo in civilizacijo." — Strašna napoved Evropi. Da Japonci hrepene po popolni nadvladi v Aziji, to že sami javno izjavljajo. Načrt v Aziji se jim je že domale-ga posrečil. Od tistega ,č,asa, ko so Japonci leta 1905 potolkli Ruse pri Port Arthurju in v Mandžuriji, so Japonci dosledno izvajali svoj program. Po zadnji svetovni vojni pa izvajajo le še zadnje dele tega programa. Kako ga bodo izpeljali in izvršili je še vedno vprašanje. V Londonu, v Washingtonu in v Parizu sicer dvomijo nad popolnim uspehom Japoncev. Računajo, da velike Kitajske ne bo mogoče Japoncem popolnoma spraviti pod svojo kontrolo in da predno bi do kaj takega prišlo, se bodo Japonci sami porazgubili v morju številnega kitajskega naroda. Zato pravijo, Japonsko le pustimo, naj se tepe in izčrpa. Naj vzame kolikor hoče kitajskega ozemlja, saj s tem se njene fronte le samo raztezajo in pa od doma oddaljujejo. To pa pomeni, da se njena moč cepi, odgovornost pa silno dviga in gospodarsko bo prišla v propad, ker vsa ta podvzetja bodo Japonski vse požrla in končno ji bomo gospodarsko in politično le mi diktirali. To je točasna tolažba zapad-nih velesil, ki gledajo na zadnje dogodke na Daljnem vzhodu. Medtem zapadne velesile tudi Kitajsko podpirajo, kajti sam osamljen general Čangkajšek, bi se ne upiral tako dolgo Japoncem. Pomoč je za njim. Podpirajo ga z denarjem zapadne velesile in Rusija. Te prerokbe se morda uresničijo, morda pa tudi ne. Ako imajo Japonci v svojih računih vse to in so pri svojih računih tudi to v svoj upoštev vzeli, potem so se morali tudi na to pripraviti in imajo za ta namen gotovo pripravljene praktične načrte. Težko je verjeti, da bi prefrigani Japonci šli brez glave v tak boj. Skrb, kako bodo politično kontrolirali Kitajsko jim ne dela prevelikih preglavic. Ustanoviti mislijo autonomne državice po vzorcu Manču-ka in tako imeti v Kitajski take vmesne državice, ki bodo njene vazalke in take porazdeljene državice bo lahko kontrolirala in vladala. S to potezo misli Tokio zadovoljiti razne nezadovoljne kitajske generale, ki so časti lačni in oblasti, drugič pa imeti ves Daljni vzhod pod popolno gospodarsko in politično oblastjo. Ti načrti sicer še niso izvedeni. Ce se pa Japoncem posreči izvesti te načrte le vsaj delno, bodo dosegli kar želijo. Po uresničenju takih načrtov, je pa možna popolna konsolidacija rumenega plemena in Japonci imajo tak načrt že v svojem programu. Poročila omenjajo, da je v zasedenem ozemlju vse polno japonskih agentov, ki gredo od mesta do mesta, od vasi do vasi in Kitajcem predavajo in govorijo o takih načrtih, ki so: Azija Azijatom! Rumeno pleme združi se proti belim, ki te izkoriščajo! Ako mislijo zapadne velesile, da bo edino gospodarstvo, ki bo preprečilo Japoncem do popolne izveditve takega programa, bi človek rekel, da se skoro motijo. Kajti Japonci znajo biti skrajno požrtvovalni za svoje cilje. Japonec je svojim načrtom in svojemu narodu tako zvest, da bi rajoi tudi samo enkrat na dan jedel, kakor pa da bi imel VEST Z WILLARDA Willard, Wis. V bolnišnici sv. Jožefa v Marshfield, Wis., je na posledicah srčne bolezni v soboto 8. januarja preminul tukaj dobro poznani župnik naše sosednje fare Loyal, Wis., Rev. Anthony Aurit. Pokojni g. župnik je bil zelo poznan in priljubljen ne samo v domači fari, ampak tudi daleč na okolu. Večkrat je sodeloval tudi v naši cerkvi pri raznih slovesnostih in po- cam Amerikanskega Slovenca. — Za ženski zbor podružnice s2z K, K. LEPI PRAZNIKI Johnstown, Pa. Zelo lepo smo slavili svete božične praznike pri cerkvi sv. Ane na Moxham. Naše pevke so lepo okrasile cerkvico, napravile lepe jaslice 'in božična drevesca lepo z lučkami razsvetlile. In kako krasno so zapele! Pojo sicer vedno lepo, toda pri polnočnici so pa božnostih. — Pokojni je bil še posebno lepo. Pa tudi naš rojen v Cuba City, Wis. pred! Father so imeli prav lep govor 54 leti. Študiral je v Columbia | jn sicer kar v štirih jezikih. H kolegiju v Dubuque, Iowa in v semenišču sv. Frančiška v Milwaukee, Wis. Pogreb pokojnega župnika se je vršil preteklo sredo 12. jan. v domači župni cerkvi sv. Antona, nakar so bili njegovi telesni ostanki prepeljani v njegovi rojstno mesto Cuba City, kjer je bil položen k večnemu počitku. Poročevalec PODRUŽNICA SLOV. ŽENSKE ZVEZE VABI NA VESELICO Pueblo, Colo. Ko se je staro leto poslovilo od nas in je nastopilo novo, je marsikateri pomislil tudi to, da je sedaj že eno leto starejši kot je bil lani. Da pa ne bomo preveč samo na to mislili, vam naznanjam, da se naša podružnica Slovenske Ženske Zveze, oziroma podružničin pevski zbor pripravlja na ma-škeradno veselico s plesom, ki bo dne 13. februarja. Poleg tega bo tudi prava "kranjska ohcet" in pa zapele bodo med drugimi tudi tisto znano "Slovenka sem..." — Za ples bo igrala Beny Jerman orkestra. — Zato ste že sedaj prav u-ljudno vabljeni, da se v velikem številu odzovete. Ta zbor je mlad, četudi so njega članice že morda bolj srednje starosti. Ker je torej zbor mlad, tudi blagajna ne more biti stara in zato je majhna in potrebuje da se nekoliko poveča. Treba bo pač žrtev, da bo obstala. — Lepo se zahvalimo društvu "Slovenec", ker so nam tako lepo postregli. Ob enaki priliki vam obljubljamo, da bomo tudi me izkazale svojo postrežljivost. — Pozdrav vsem naročnikom in naročni- koncu so nas vse skupaj izročili božjemu Detetu v varstvo. _ Zdaj pa vsem ki to berete obilo blagoslova v letošnjem letu. To vam želi naročnica M. L. --o- KAJ NOVEGA NA CALUME-TU IN OKOLICI Calumet, Mich. Ker smo v sredi zime, moramo tudi od časa do časa poročati, kako se kaj imamo v tem mrazu. Well, dosedaj je zapadlo 65 palcev snega, v primeri 57 palci lansko leto ob tem času. To raj smo napredovali za' 8 palcev, kar ni tako slabo. Lani smo v tem oziru dosegli rekord, letos ga bomo pa posekali. Sicer nas pa to nič ne moti, da ne bi izvrševali svoje posle naprej. Le včasih potoži ta ali oni, kako hitro gre njegov kup premoga k nič in da bo treba še poseči v žep za drugega. Drugih nesreč do zdaj ni bilo. Iz Washingtona je došlo poročilo, cfa je vlada kupila 2,245,000 funtov bakra od raznih bakrenih družb, katerega bo rabila pri grajenju novih bojnih ladij. Tudi Calumet in I-Iecla družba je dobila naročilo za pol miljona funtov. Dočim je' bila cena drugih družb povprečno po deset in pol centov funt, je pa Calumet in Ilecla prejela 11,175 centov za funt, kar znači, da je Lake Superior baker najboljši izmed vseh. Četudi je zadnja dva meseca bakrena trgovina zelo padla, vendar bo leto 1937 eno najboljših kar jih je imela ta trgovina od leta 1929. Prejšne leto, 1936, je bilo v splošnem zelo dobro, vendar prva polovica 1937 je daleč prekašala Na Laurium smo dobili novega policijskega načelnika, ker se je dosedanji odpovedal potem, ko je podedoval več tisoč dolarjev ter si je mislil, da je prijetneje ležati zjutraj v topli postelji kot čuvati mestne prebivalce in stikati okrog za zločinci. Novi načelnik je vsem dobi-o poznan bivši šerif Houghton okraja Frank Francisco. Kdo ne pozna starega Martina Schnajdahana, ki je najbrž najstarejši Calumetski naseljenec. Well, Martin je te dni obvrševal 98 letni rojstni dan, ter je še vedno čil in zdrav. Prišel je na Calumet iz Nemčije, ko je bil 25 let star in od tedaj stanuje tukaj neprestano, toraj že dolgih 73 let. Nad 40 let je delal za Calumet in Hecla družbo kot tesar, toda je bil upokojen že pred mnogimi leti. Imel je v zakonu 14 otrok, izmed katerih jih še vedno 12 živi. Vzlic visoki starosti, še dobro vidi in sliši ter rad govori o starih časih, ko je bil Calumet še močvirje, kjer so se skrivali zajci in srne. Umrl je ne bližnjem Ahmee-ku naš dobro poznani rojak, John M. Puhek, ki je prej dalje časa živel na Gratiotu. Bo-loval je samo nekaj dni in njegova smrt je prišla nepričakovano. Pokojni John je bil rojen na Calumetu, ter je bil sin pokojnih Mr. in Mrs. Mike Pu-heka. Razun za kratko dobo, katero je prebil v Montani je živel večino časa v Keweenaw. Bil je 53 let star ter zapušča poleg žalujoče soproge tudi tri otroke, Elizabeth, Matt in Edward, ter sledeče brate in sestre: Agnes, v Flintu, Mary, v Rock Springs, Wyo., in Katarino Lamut na Laurium,Frank, ki živi na Gratiotu, Louis in Albert v Flintu ter Jacoba v Opportunity, Wash. Pogreb se je vršil iz cerkve Srca Jezusovega na Ahmeeku in od tam je bilo truplo prepeljano v Lake View mrtvašnico. V ponedeljek, 3. januarja je umrla na Ahmeeku poznana starka, Jera Sterbentz, ki je živela pri svoji hčeri, Mrs. Mike Kure. Pokojna je prišla iz Belokrajne pred okrog 40 leti ter je cd tedaj stalno bivala v tem okrožju. Bila je 85 let stara ter je bila skoraj do smrti vedno čvrsta in zdrava. Zapušča clve hčeri, Mrs. Kure in Mrs. Jos. Strucel v Milwaukee ter enega sina, Johna, na Ahmeeku. Zapušča tudi 12 vnukov ter 19 pravnu-kov. Pokopana je bila iz cerkve Srca Jezusovega fta Ahmeeku, odkoder je bilo truplo prepeljano v Lake View mrtvašnico. Zadnje dni se je mudil na Calumetu Mr. Anton Blaze- vich, bivši trgovec na Green-landu, kateri se je ravnokar povrnil iz večmesečnega potovanja po raznih državah. Rojak Blazevich je vodil trgovino z moškimi in ženskimi potrebščinami na Greenlandu celih 24 let, dokler mu ni zadnje leto umrla soproga, nakar je blago razprodal in trgovino o-pustil. Za časa tukajšnega bivanja se je nastanil pri njegovem prijatelju, Mr. Frank Za-lacu na Osceoli. Cez zimo je sklenil živeti na West Allis, Wis., kjer bo pozneje mogoče začel tudi z trgovino. Edward Mackovich iz Marinette, Wis., se je tudi mudil zadnje dni na Calumetu, po trgovskih poslih. On'je namreč lastnik trgovine z ženskimi klobuki "Mitzi hat shop". John Klobuchar, sin Mr. in Mrs. John Klobucharja iz Elm ceste, Blue Jacket, ki se že dalje časa nahaja v Californi-'ji, je prišel za praznike domov na cbisk svojih starišev in prijateljev. John pravi, da se mu v Californiji prav dopade, kar mu tudi verjamemo. Harold Vertin, sin Mr. John Vertina, Calumetskega trgovca, je odpotoval na enomesečno potovanje po južnih državah. Ž njim je odpotoval tudi Rev. H. Fadale, župnik tukajšnje italijanske cerkve. Obiskala bosta več držav in zani mivih mest. 90 mladih fantov je bilo izbranih v Houghton in Keweenaw okraju za CCC kempe. Poslani bodo v petero različnih kemp. Meseca oktobra so izbrali 72 in meseca julija 174 mladeničev. Med sedanjimi je tudi večje število naših Jugoslovanov. Priprave za veliko zabavo s plesom, katero bo priredilo društvo sv. Jožefa, v soboto, 26. februarja, so v polnem teku. Zabava obeta privleči veliko število naroda, mladih in starih. To je prva zabava te vrste, katero bo društvo priredilo v teku več let in že to bo mnoge privzdignilo, da bodo prišli pogledati in se razveseliti s svojimi starimi prijatelji. J. Č. --o- VESEL DOGODEK Standard, 111. Dne 14. januarja so se v tukajšnji naselbini oglasile vile rojenice in sicer pri družini Mr. in Mrs. Frank Fasina, Jr. ter jim podarile krepkega sinčka prvorojenca, katerega so se zelo razveselili. Iz srca častitam k veselemu dogodku. Castitam posebno zato, ki sem s tem dogodkom postal že drugič stari oče. Prvič leta 1936, ko se je družini Dr. in Mrs. II. F. McGrath na 8143 Maryland Ave., Chicago, 111., rodila hčerka Marianne McGrath ; Sedaj, kot zgoraj po-ročano, drugič. Kot stari oče želim vsem srečo in božjega blagoslova, da bi otroci rastli pod košatim drevesom katoliške vere. Joseph Bregar, zast. -o- Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" Dogodki med Slovenci po Ameriki Na obisk v domovino Cleveland, O. _ Pretekli teden so se od tukaj odpeljali proti New Yorku Mr. in Mrs. Joe in Mary Anzelic ter Mr. Ludvik Avsec. Mr. in Mrs. Anzelic potujeta v Studenec pri Novi vasi, Mr. Avsec pa v vas Vivšek pri Starem trgu. Odpeljali so se s parnikom lile de France. — Mnogo zabave v domovini in srečen povratek. Obisk iz New Yorka Chicago, 111. — V ponedeljek je obiskal naše uredništvo č. p. Edward Gabrenju, slovenski župnik pri sv. Cirilu in Metodu v New Yorku. — Za prijazen obisk smo č. g. zelo hvaležni. Smrt rojakinje Joliet, 111. — Tukaj je izdihnila svcjo dušo znana rojakinja Mrs. Katarina Škof, rojena Perše iz fare Suhor v Beli Krajini, v starosti 43 let. Umrla je na svojem domu 1259 Hickory St. Zapušča štiri otroke; Johna, Bernarda, Josephine in Katarino ter dve sestri, Mrs. , John Matekovich in Mrs. Barbara Sugara. —-Pokopana je bila pretekli ponedeljek iz cerkve sv. Jožefa na slovensko farno pokopališče. — Naj ji bo lahka ameriška zemlja, žalujočim so-žalje. Nova slovenska trgovina Barberton, O. — V znani Troharjevi hiši na Tusc Ave., ki je sredi slovenske naselbine bota v kratkem pričela z mesnico in grocerijsko trgovino dva fanta, Lah in Skul, iz Clevelanda. Himen Cleveland,O. — Mr. in Mrs. Frank Rode, spoštovana slovenska družina na Carl Ave. naznanjata, da se bo prihodnjo soboto 22. januarja poročila njihova hčerka Mary, s sinom znane in priljubljene Zakrajškove družine na St. Clair Ave. Poročna maša bo v cerkvi sv. Vida ob 10 uri. —-Mlademu paru veliko treče in veselja v novem stanu. Nesreča Lloydell, Pa. — Poškodbam, ki jih je dobil v premogovniku je tukaj podlegel rojak Leopold Matičič v starosti 40 let. Rojen je bil v Dunlo, Pa. Zapušča soprogo in štiri otroke, v Clevelandu pa sestro Mrs. Frances Lukanc in več sorodnikov. mna List "Am. Slovenec" je last katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod->ira katoliške Slovence v Ameriki. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TT Komaj jc Tarzan ugledal belega človeka, je na veji naenkrat obstal. Kako luili ne? Ta beli človek je bil kaj malo podoben •drugim belcem, kajti na sebi je nosil okraske, kakor jih nosijo divji črni rodovi v Afriki. Celo ovratni okraski so bili napravljeni iz človeških kuUi. lvalco nuj m tu rsslaga? Ta čudna podoba belega človeka jc sedela s hrbtom naslonjena na debelo drevo in brezskrbno uživala svojo hrano, ne sluteč strašnega leva v bližini, ki je bil na svojem roparskem pohodu. Beli človek je bil močne in lepe rasti; močne mišice so dovolj jasno izpričevale njegovo ncuj\aduo uioaio postavo. edaj je tišino džungle naenkrat prekinilo jezno renčali je divje zverine. To je zdramilo brezskrbnega belca da je pustil svojo jed in kot hi mignil zagrabil za sulico ki mu je poprej ležala pod nogami ter jo nameril na bližajočega se močnega leva. V drugi 1'oki je pa belec tiščal ostro budalce. Tako nenadno se je pojavil pred njim lev, da ni imel časa da bi pred njim zbežal na drevo, zato se jc odločil da se brani. Z niočjo je zagnal težko sulico proti levu, toda zgrešil jc. Sulica je sla mimo leva in ta se je na-pravljal da napade. V tem trenutku je že Tarzan skočil z drevesa na zverino. Četrtek, 20. januarja 1938 KAJ PRAVI JAVNOST O NOVEM MESEČN1KUJNOV1 SVET'? Od urednika Glasila K. S. K. Jednote, G. IVANA ZUPANA, iz Clevelanda, O., smo prejeli dopisnico, na kateri pravi: "Cenjeni Mr. Jerich: — Prvo številko "N. S." prejel. Vi ste Pa res točni; list je izšel, kakor obljubljeno na določeni dan. A to še ni vse. Izšel je v nepričakovani lepi obliki z bogato vsebino. Vsa čast obema urednikoma! Le tako naprej. List sem pokazal tudi urednikoma "Am. Dom.", ki ga tudi ne Moreta prehvaliti. Priobčil bom lepo reklamo o najlepšem in najnovejšem literarnem delu za ameriške Slovence. Pozdrav! — IVAN ZUPAN." Od G. ANTONA GRDINA, znanega uglednega slovenskega trgovca in pogrebnika ter več letnega glavnega predsednika K. S. K- Jednote iz Clevelanda, Ohio, smo prejeli naslednje pismo: "Uredništvo "Amer. Slovenca" naj blagovoli sprejeti moj do-pis o "Novem Svetu", katerega prvo številko sem pravkar prejel. Vse priznanje gre tej prvi številki, ki je ravno izšla. Da bi mo-poročati v "Novi Svet" ni niti za misliti, kajti "Novi Svet" bo 1Riel dovolj bolje vsebine, nego jo more napisati moja malenkost. Po pravici povem, da težko je zbrati primernih besedi, s katerimi bi mogel izraziti primerno ali zadostno priznanje izdaji Prve številke, pa bodisi po ličnosti, po vsebini berila ali po redu in Sm°tru, v katerem je prva številka izšla. V platnice in v vsebino Je udahnjena posebna umetnost. Iskrene čestitke tem, ki so se zavzeli za ta idealni načrt in požrtvovalno vstrajali dokler se ni lsta ustanovilo. Ta list je naš najlepši kulturni spomenik, na ka-ei'ega moramo biti res vsi ponosni. Ko bo prišel "Novi Svet" v roke pametnim, pravicoljubnim ln razsodnim ljudem, bo ostal v njihovih hišah za vedno in se bo °t tak hitro razširil še drugod. "Novi Svet" je urejen tako mič-110 in vsebuje tako fine razlage in pojasnila, da se vicli v njem njegova velika bodočnost med našim narodom v Ameriki. Zato — ro nam došel "Novi Svet"! Pojavil si se na našem nebu kot svetla zvezda vodnica, ravno še o pravem času, ko boš lahko še ne-aJ naredil za nas slovenski narod v Ameriki ! Prišel je oblečen v obliki resnice v času, ko prave resnice naj-J Potrebujemo, ko na desni in levi okrog nas resnico zavijajo v 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 RUM UN Sit A KRALJICA BOLNA raze in prevare. Ti "Novi Svet" pa že s svojo prvo številko nam 0C1S v naše kozarce čisto vino resnice — čast ti! s k PlVa številka "Novega Sveta" kaže, da bo naš odličen gost, ^katerimi se bo lahko razgovarjal vsak naš človek, priprost in ^jenjak. "Novi Svet" bo vsem, ki dobro mislijo najboljši prija-in kažipot med tolikimi drugimi, kateri že izhajajo, pa so brez in brez smisla in brez prave koristi, suhoparni in brez vred-nos« za katoličana. Upam, da te dni pridno prebirajo prvo številko tega novega ^sečnika tudi drugi naši rojaki od morja do morja in da se bo Premnogi oglasil in povedal svoje misli o tem novem listu. v. Iskreno želim in priporočam, da naj vsakdo vse in pazno pre-ta> ker vsebina tega novega mesečnika je globoka in zlata vred-da bi bila škoda, ako bi jo slednji naš človek ne čital, ki mu je ■aj Za srečno življenje, za pravico in resnico,' končno pa tudi za °"razbo! Meni je že samo prva številka vredna več kot stane ,ai'°enina celega leta. Dobro nam došel "Novi Svet" — ostani in širi se med nami! ^ anton grdina." p Od našega naudušenega zastopnika G. JOHNA KRAMARI-iz Jolieta, III. smo prejeli: 'Danes v ponedeljek je pošta dostavljala prvo številko "No-Sa Sveta", ki se vseift dopade. Takoj sem dobil sedem novih ročnin, ki jih tu zraven pošiljam. Le tako naprej, začetek je 0ber!'Pozdrav! — JOHN KRAMARICH." To so prvi odmevi, ki smo jih prejeli na prvo številko novega Sečnika "Novi Svet". jr ^'st stane za Ameriko samo $2.00 letno in za inozemstvo in $3.00. Naročnino je pošiljati na: "NOVI SVET VJiST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. Gornja slika je bila vzeta pred dvema letoma in kaže rumunsko kraljico, mater kralja Karla, držeč v rokah otroka svoje hčere Ileane. Kraljica že leto dni boleha na jetrih in leži na Dannju. 1849 WPA GRADI IN POVEČAVA AERODROME TE DEŽELE 609°tOm gradnJe in izboljšanja . . aei'odromov (zrakoplovnih j^tanišČ) Works Progres Ad-^'^racija pomaga deželi, da j Ieh dohiti urni razvoj, ki ga k 2rakoplovstvo doseglo v zra- >d velepostaj, v katerih je Šal- Irino&0 zgradila in izbolj-bor' S° Newai'k aerodrom, naj-J Zaposleno središče za zračni ' omet na svetu — Cleveland rodrom, ki je sedaj najbolj os tor ni aerodrom v obstoju, — icago aerodrom, kjer se steka st ameriških zračnih prog, — °i"d Bennet Airport v mestu jU|W.York- kjer se gradi prista-isce za hidroplane, — in drugi in J?stih Salt Lake City- Detroit »oston. Za temi najvažnejši- 1 aerodromi prihajajo večja istanišča v mestih Akron, ^ingfield, Denver, San Anto-°> Charleston, Spokane, San >ro, St. Paul, Miami, Tulsa, warrisburg in Rochester kjer je A izvršile gradnje. aoi anes imamo v tej deželi 2482 'Odromov in pristajališč, mno- FERa Gd katedh P° CWA in era! V začetnem vladnem pro- aero i" pripomož«ega dela. WPA irlav" 10mski program Je bil Pomoril pO,svc0cn razširjanju in eiiU8iranju obstoječih ob- činskih aerodromov in pristajališč. V zadnjih dveh letih je WPA obogatila narodno zrakoplovstvo s 45 novimi večjimi aerodromi, ki skupaj pokrivajo površino čez 4000 akrov. WPA projekti so zgradili tudi 85 novih aerodromskih poti za vzlet in pristajanje 67 prostornih, že obstoječih pristajališč je bilo povsem moderniziranih in 76 aerodromskih poti je bilo popravljenih ali izboljšanih. WPA program za markiranje zrakoplovnih prog je vzdolg ti-sočin milj zračnih prog postavil znake za zaznamovanje mest in krajev. Te markacije so po navadi imena krajev naslikana v barvah in velikih črkah na strehah večjih poslopij, nekatere pa so nabarvane na tlaku voznih cest in so vidljive iz višine 2000 do 5000 nog. WPA je napravila približno markacij izmed 16,000, ki jih federalni urad za zrakoplovstvo smatra za nujno potrebne. WPA projekti so preskrbeli mnogo aerodromov s pripravami za razsvetljavo in so tudi prispeli za razvoj sistemov radio komunikacije. WI'A jc sodelovala z u. S. Bureau of Air Commerce pri izde- lovanju skladnega programa za razvoj aerodromov. Posamezni projekti se preiskujejo in odobravajo ne le na podlagi svoje posebne tehnične vrednosti, marveč pazi se na to, da se skladajo z zdravim splošnim programom narodnega razvoja. Izmed več kot 2000 odobrenih aerodromskih projektov so državni upravitelji 1. junija 1937 izročili obratu 1002 izmed njih. Skupni približni strošek istih bo znašel 93 miljonov dolarjev. Delo, izvedeno na WPA aerodromskih projektih, zahteva mnogo delavskih rok pri izčišče-nju površine, gradnji cest, od-vodnjih gradnjah in vrtnarskem delu. Ali mnogo, strokovnih delavcev se more vporabljati pri gradnji in opremljenju hangarjev in upravnih poslopij, pri postavljanju svetilnikov in priprav za radio žarke, kakor v vseh vr- stah strokovnih poprav, ako lokalni pokrovitelji prispevajo primerno za materijah To delo je postajalo potrebno vsled ogromne rasti zračnega po-tovanja.Število zračnih potnikov, ki so se vozili po aeroplanih v tej deželi, je naraslo od 750,-000 v 1. 1934 na več kot 1,200,-000 v 1. 1936. Letanje vseh vrst je 1. 1936 pokrivalo približno 150,000,000 milj. Naš novi napredek v zrako-plovstvu je postavil nas daleč naprej pred evropskimi deželami. Potrebujemo pa primerne priprave na tleh, ki naj bodo sporedne. z rastočim obsegom in brzino našega zrakoplovstva. Sodelovanje med občinami in federalno vlado je omogočilo, da napravimo naše aerodrome sposobne za tekoče potrebe. WPA je zgradila za varnost in položila podlago za nadaljni razvoj. RAZNE ZANIMIVOSTI ŽARNICA BODOŠNOSTI Odlični francoski fizik in tehnolog je govoril na nekem predavanju o razsvetljavi bodočnosti. Že dolgo si znanost prizadeva da. bi našla primerne načine za zmanjšanje porabe toka v električnih žarnicah, pri čemer naj bi se istočasno dvignila svetilnost. To je uspelo deloma že pred nekoliko le-ti, ko so začeli žarnice polniti z dušikom, a še boljše uspehe so dali potem ta-kozvani plemeniti plini, predvsem argon, pozneje po Clau dovi pobudi tudi kripton in ksenon. Neka francoska družba takšne žarnice spravila v veliki množini na trg. V novih polnilnih plinih se voliramova žarilna nitka zelo malo obrablja, tako da ima žarnica daljšo življenjsko dobo. Ker se pri žarenju tvori manj toplote, so žarnice lahku manjše, nego so. bile pri isti svetilnosti doslej, a to pomeni, da so potrebne tudi manjše količine polnilnih plinov. Nove žarnice bodo porabile za 10 do 35 odstotkov manj toka nego žarnice z argonom, bodo pa tudi za celi dve tretjini manjše. RAZVAJENOST DANAŠNJIH POROČENCEV "Pomoli mu prst, pa ti zagrabi za celo roko," velja tudi za današnje zakone v nekaterih državah, ki dovoljujejo razporoke. V začetku so morda dovoljevali razporoke res samo v skrajno neznosnih primerih, ko zakon ni mogel več dosegati svojega prvotnega in bistvenega namena; kakor pa nekateri primeri razporoke danes kažejo, so postali ljudje neverjetno razvajeni, kot pač vsi otroci, katerim slepa materinska ljubezen izpolni vsako, še tako neopravičeno muhavost. Tako je neka Angležinja zahtevala ločitev, češ, da je njen mož stalno v duhu pri svoji prvi ženi, ki ga ščuva, da zapusti svo-ju sedanjo ženo. In sodišče je prošnji ugodilo. Neka žena je tožila svojega moža, da ima rajši saksofon, kot njo, ter je dosegla ločitev zakona. Druga se je hotela ločiti, ker se je mož pri kartanju vedno norčeval iz nje. Zopet druga, ker ji mož v 27 letih skupnega življenja nikdar ni rekel "moja žena", ampak "gospa Blank". Oglasi v "Amer. Slovencu' imajo vsikdar uspeh! DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na- še cene: V Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55 ... ... 100 $ 5.00 .. ... 200 $ 7.20 300 $10.00 420 $11.65 500 $23.00 1000 V Za: S 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 Italijo: Lir: .... 100 .... 200 .... 500 ....1000 ....2000 ....3000 Pri večjih svoLah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite .................$10.85 Za $25.00 pošljite ......'..........$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1S19 W. Carmak Road, CHICAGO, ILL. Naš glas MOLKOVI "ZNANOSTI" SO ČUDEŽI SPOTIKE M. Telcavec (Clan SNPJ.) KAMEN "In pristopili so farizeji in saduceji ter ga skušaje prosili naj jim pokaže znamenje z neba" (Mat. 16, 1). "Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje, toda ne bo se mu dalo znamenje, razen znamenja Jonovega" (Mat. 16, 4). Zgodovinski Kristus mi stopa pred mojo duševnost, kakor ga zrem, ki so nam zapisali o Njem očividci: evangelisti. — Nerazumljivo mi je, kako je to; da je imel toliko nasprotnikov, tolpo črnih sovražnikov, ki je storila vse, da uniči Njegov upliv in končno Njega Najsvetejšega, Nedolžnega, Usmiljenje in Dobroto, pribije na križ. Dvakrat neumljiv mi pa je, da: "Dasi je pa vpričo njih storil toliko čudežev, niso verovali vanj." (Jan. 12, 37.) — Toda saj končno čudeži so bili isto, kar je takratnim farizejem in pismarjem stalo kot kamen spotike, da so sklenili umor — Ljubezni! Saj nam je ohranjeno evangelisto-vo sporočilo, pismarjev in farizejev : "Kaj naj počnemo, ker ta človek dela mnogo čudežev?" (Jan. 11, 47.) Tako o zgodovinskem Kristusu. Rod hinavcev, pismarjev in farizejev ne izumre. Kakor mistični Kristus nadalje živi v svoji Cerkvi ". . . jaz sem z vami vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20). Ravno enako lahko skozi vso zgodovino, od pričetka do danes, vidimo, da v prenešenem pomenu besede: "Ta rod ne bo prešel..." (Mat 28, 20. — Dasi te besede veljajo, prvič istodobnim Judom, ki so še doživeli razdejanje Jeruzalema. Drugič Judom, kot narodu, ki bo ostal do konca sveta. Rod, ki stori vse, da bi z sveta izgnal nezaželjenega Na-zarejca, ki mu streže — mističnem telesu Kristusovem, — Cerkvi v Herodovo naslado, da bi jo uničil. Objestno — kot se navadno taki široko ustneži znajo — se "znanstvenik" urednik Prosvete Ivan Molek v obligatni številki "P." Dec. 22., 1937 takole "znanstveno" izraža: "Če bo father Trunk še branil "čudeže" ki jih oglaša in baranta z njimi njegova cerkev, naj ne pozabi, da v Lurdu in nikjer drugje na vsem svetu ni še nihče videl — steklenega očesa, lesene noge niti umetnega zobovja med kopicami bergel j. Tiste berglje, s katerimi so okrašene "čudodelne" romarske cerkve niso znak nobenega čudeža, kajti vse tiste ozdravitve so čisto naravne in se dogajajo ^v neštetih slučajih zunaj religiozne hipnoze in ekstaze. Edini čudež, ki bi bil res čudež bi bilo to, da bi komu zrastla nova noga ali roka, da bi zrastlo novo oko ali novi zobje! Tega čudeža pa od cerkve do danes še ni bilo!" No, to je učenost, ki čast dela "duhovitemu" uredniku. Samo žal, da Mr. Molek se je ponovno nagačil z pavovim perjem. Da ne bo mislil, da je vsa "gmajna" tako naivna, mu prikličem v spomin nekaj, kar žal, bo to — slavo "duhovitosti" zatemnelo. Mr. Molek! — Ali se še spominjate, pred leti — izleta v stari kraj? — Mislim, da niste tako kratkega spomina — kot ste po-mankljivega znanja, — o krščanstvu, ki pa o njem toliko pišete. Kajne, da je resnica, da ste takrat šli celo na "božjo pot" k Mariji Pomagaj! Sicer ne, v pozi spokornika, pač kot moderni pismar. Z isto nalogo in vlogo, ko beremo o zgodovinskem Kristusu : — "Ko je šel v hišo nekega prvaka med farizeji v soboto na obed, SO GA TI OPAZOVALI" (Luka 14, 1). Vemo z evangelij ev, kakšen namen je imelo njih opazovanje. Takšen namen opazovanja ste imeli vi, takrat na Brezjah. Saj ste opisali o tej "božji poti" v "P." Slcoro do-slovno ste nam podali svoje razloge, kot ste jih zdaj ponovili. Le takrat ste povedali, da je take pomisleke imel že sedaj v grobu ležeči francoski pisatelj Anatole France. Torej "duhovitost" ni produkt vaših možganov. — Pa saj ljudje pozabijo! Sedaj pa poj divji k stvari. Z svojim sarkazmom se zale-tite v področje, tja, ker ni vaše polje. ALI V KORIST JEDNOTE SMEŠITE VERO ČLANOV, KI SO PO PREPRIČANJU UDJE KAT. CERKVE. IN JIM PO USTAVI: "JAMČITE SVOBODO VERSKEGA PREPRIČANJA"?! Mr. Molek: ali se zavedate, da jeste kruh, ki ga Vam tudi katoličani s svojimi žulji preskrbimo, (potom asesmenta v upravni sklad) ? Dvomim, da ste kdaj to mislili! Ce, — verujte, da še pri psu, pravimo, da je nehvalež-nost, če ugrizne roko, ki ga krmi. Upravičeno bi pričakovali od Vas ,če ne že take gentleman-ske tolerance, da bi se izognili smešenja vere, — svojega so-brata, — pa vsaj iz hvaležnosti, da jeste kruh, ki ga vsi skupaj Vam preskrbimo. Toliko mimogrede. Pomeniva se o "kamnu" Vaše zadnje spotike; — čudežih. Toraj, — po Vašem — čudežev ni! Jaz pa dvomim, da če bi se tudi taki čudeži, ki jih Vi po Anatola France-tovi zamisli zahtevate — izvršili; da bi jih Vi smatrali za nadnaravno čudo, ter se približali Resnici. — V dokaz : Ali se je rod hinavskih pismarjev in farizejev po čudežnem Jezusovem vstajenju, približal Kristusu? — Ne! Ob koncu prilike "O bogatinu-in ubogem Lazarju" zveni iz ust božjih: ". . . ne bodo verjeli tudi če kdo od mrtvih vstane" (Luka 16, 31). Za ljudi Vaše baže, ne obstojajo fakti — pač pa samo razlogi. Radi jasnosti in lepega sloga Vam tukaj podam nekaj misli slovitega propovednika in uni-verzitnega profesorja Dr. Mihael Opeka. Sledimo njegovim besedam: "Premotrimo na splošno: Kaj je čudež? če so čudeži mogoči? in ali moramo mi kdaj zatrdno reči: Glej čudež se je zgodil? (Dalje prih.) -o- PORTUGALSKA PRIŠLA NA SLED ZAROTI Lisbcna,Portugalska. — Tukajšnje oblasti so v sredo objavile, da se' je posrečilo odkriti na daleč razpredeno zaroto, vodeno baje iz .tujezem-stva, ki je imela namen, huj-skati k uporu v armadi in mornarici. Aretiranih je bilo število oseb. i^iiiriJl^A I PONUDBA ZA TRIMESEČNO PREIZKUŠNJO | SAMO OMEJEN ČAS . celih 48 mesccev za pla- $10 popusta za vašo sedajo pe $10 popusta za inštalacijo 1—» se nanaša sa„. « avt^e plinske vodne pce., za latere j gotovini $60 ali vec. (Inštalacija ni vključena) ic Takoj — se poslužite te ugodne prilike za preizkušnjo! Naročite nam, da vam postavimo avtomatično plinsko peč za gretje vode v vaš dom. Plačate samo majhno naplačilo in redne mesečne obroke z vašim računom za plin tekom dobe treh mesecev. Ako potem niste popolnoma zadovoljni, vam jo bomo odstranili in instalirali vaš stari sistem za gretje vode brez vsakega plačila, izvzemši malih obrokov, ki ste jih že plačali. Toda požurite se — ta ponudba je samo za omejen čas. Pridite k nam danes — izberite si svojo avtomatično plinsko peč za gretje vode brez odlašanja! POMNITE Avtomatično plinsko gretje vode stane zdaj manj, kakor kdaj koli prej. Poizvedite pri nas takoj! Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS Za kritje obresti in drugih stroškov se računa nekoliko višja cena za peči, prodane na obroke. Stran A 'AMERIKANSKI SLOVENEC' .......... i i i ■ ROMAN f Spisala B. Orczy Prevedel Paulua "Ali ste satani, vi, kar vas je na krmilu te države —? Da si upate kaj takega vob-če zagroziti!" "Ni dvoma, nekateri izmed nas so res satani," je odgovoril Chauvelin suho. "Toda kaj hočete?! Mi branimo našo domovino pred sovražnikom. Nič hudega ne mislimo storiti dobrim Boulognčanom. Zagrozili smo jim, to je res. Toda saj sem dejal, na vas je, edino na vas in na "Dušici", ali se hočeta osvoboditi na račun Boulognčanov." "Svojih groženj si ne upate izvršiti!" * "Nikar se ne varajte, plemenita gospa! Še vse kaj drugega si upamo izvršiti! V slučaju, tako oznanjuje klicar, v slučaju da ne dobimo v past "Dušice" in da vi izginete iz te trdnjave na kakršenkoli način, — v tem slučaju, pravim, damo enostavno postreliti vse odrasle moške in ženske prebivalce Boulogna. Mislim da me sedaj razumete! In da razumete tudi svoj položaj. Ni vam treba drugega, ko da mirno ostanete v. svoji celici. In če bi se vam nudila prilika za beg, preden dobimo v roke "Dušico", vam je treba samo misliti na vse tiste odrasle sinove in na može, edine opore žen, mater in otrok, ki bi z glavo plačali račun za vašo svobodo —. Sedaj mislim vam je jasno, kaj sem hotel reči, ko sem dejal, da bi vsa iznajdljivost in prebrisanost "Dušice", tudi tisočkrat pomnožena, tokrat ne zadostovala, da spravi vas in njega nazaj na Angleško —." Tiho in zadovoljno se je smejal Chauvelin, se globoko poklonil Margareti ter še pristavil: "Mislim da sem končno ukanil tega iznajdljivega, neugnanega vašega junaka!" Počasi je stopil od okna, kjer sta ves čas med tem pogovorom slonela, in šel nazaj k mizi in k svojim papirjem . Margareta pa je nepremično obstala pri oknu. Hladni večerni vetrič je prinašal slan, po morju duhteč zrak sem čez mesto, kričav glas je prihajal z njim, — mestni klicar je oznanjeval prebivalcem Boulogna pomiloščenje, če pomagajo ujeti in stra-žiti angleškega vohuna in njegovo ženo, pa jim napovedoval tudi krute kazni, če uideta —. Ali je tudi Percy med tistimi, ki poslušajo to oznanilo — ? Kaj bo rekel? Kaj bo storil? O, vedela je, kaj bo storil —! Brez pomisleka bo dal svoje življenje v zameno za življenje tolikih in tolikih Boulognčanov. On, ki je že tolikokrat tvegal življenje za druge, pa bi ga topot kupil na račun nedolžnih ljudi — ? Zavezane roke je imel, geniti se ni smel, pa če bi tudi imel pripravljen najduhovi-tejši načrt, da reši njo in sebe in abbeja. Srce se ji je krčilo v brezupu, zdelo se ji je, da ji leži težka skala na prsih, da jo duši, da bo umrla. O da bi mogla umreti —! Smrt bi bila najenostavnejša rešitev iz brezupnega položaja —. Klicar se je oddaljil, ni ga bilo več slišati. Zamolkli glasovi so prihajali sem iz mesta, vmes je čula čisto razločne vzklike: "Angleški vohun —!" — "Na svetilj-ko z njim!" "Boulognski meščani stražijo dragoceni zaklad svoje republike!" je razlagal Chauvelin suho ter se kruto in brezsrčno režal. Zbodlo jo je. Ni mu smela pokazati svojega obupa. Preponosna je bila. Vzravnala se je, izzivalno je dvignila glavo, stopila po sobi in dejala: "Ste končali, gospod? Lahko odidem?" "Trenutek še, milostljiva gospa! Dejal sem, da ima moja razprava dve točki. S prvo sem končal, preostaja nama še druga. & Vi seveda mislite," je pravil s porogljivo nežnostjo, "da smo vaši sovražniki, da vam hočemo zlo, kajne? Zelo se motite, visoka gospa! Že uvodoma sem vam povedal, da nas navdaja pri naših ukrepih edinole prijateljstvo in naklonjenost do vas in do vašega gospoda soproga. In —." "— in tudi jaz sem vam že dejala, da tega pač ne bodete mogli dokazati! — Saj ga vendar nameravate poslati pod guillo-tino, brž ko ga dobite v roke —!" "Nikdar se še ni "najduhovitejša žena v Evropi" tako zelo zmotila ko topot! Verjemite mi, lepa gospa, guillotina je zadnji prostor na svetu, kjer bi hotel videti junaškega in pogumnega moža, ki se imenuje "Dušica" —!" "Ali me hočete imeti za norca, gospod Chauvelin? In čemu?" "Častno besedo vam dam, da govorim resnico! Smrt gospoda Percyja Blake-ney pod guillotino bi se pač prav nič ne ujemala z mojimi nameni!" "S kakimi nameni —? Ali ni vaš namen, da uničite tega svojega največjega sovražnika, tega škodljivca, ki je že toliko zla povzročil vaši domovini?" "Moj namen je uničiti "Dušico", — ne pa umoriti gospoda Percyja Blakeney. Gospoda Percyja spoštujem, gentlemen je, duhovit, nedosežen. Škoda bi bilo zanj!" Margareta ga je začudeno in vprašaje gledala. Ni vedela, kaj si naj pravzaprav misli o tem človeku. Pravkar ji je šele razložil krute ukrepe, ki si je z njimi hotel zavarovati Percyja in njo samo. Pa pravi, da ne želi njegove smrti —! Čemu torej toliko truda — ? Na zunaj navidezno mirna, v duši pa polna razdvojenosti in negotovosti ga je vprašala: "Ne razumem vas! Pravkar ste razlagali, kako skrbno naju hočete zavarovati, sedaj pa pravite, da nočete najine smrti. Kako naj to razumem?" "Razložil sem vam, kaj smo ukrenili, da prav gotovo dobimo "Dušico" v naše roke. Ko bo v naših rokah, je samo na njem, ali hoče pod guillotino, ali pa kot svoboden mož na Angleško —." "Torej mu hočete ponuditi življenje?" "Da! Njemu in njegovi lepi soprogi. Ponavljam, da sem vaš prijatelj!" "Za kako ceno mu hočete ponuditi življenje?" "Za ceno njegove časti." (Dalje prih.) ČUDA ŽIVLJENJA Znanosti se je posrečilo razrešiti že marsikako uganko, ki jo zastavlja narava. Kako pa je mogoče, da kaka stvar pogine in ostane mrtva, recimo, sto let, potem pa v u-godnih okoliščinah zopet oživi, je uganka, s katero so si znanstveniki do zdaj še zaman belili glave. Med take čudne stvarice spadajo neke neznatne živalice, ki jih najdemo po stoječih, vodah. Ali če vzameš nekoliko suhega mahu in ga daš v vodo, bo čez nekaj časa začelo švigati, sem in tja vse polno majhnih bitij, ki imajo obliko letala brez peruti. Če gledamo ta bitja pod drobnogledom, opazimo nji hov čudovit način prehrane. Z enim koncem se pripne na kak predmet blizu površja drug konec pa se spremeni v nekak propeler in lijakasto odprtino, — usta — okrog katere se "propelerja" hitro sučeta in tem povzročita majčken vrtin-ček, ki se končuje ob ustih in pritegne ter dovaja ustom razno, s prostimi očmi komaj vidno hrano, drobce raznih vodnih rastlin. Ko se nasiti, spremeni povsem svojo obliko in počiva. Če se voda, v kateri živi, posuši, se posuše tudi ro-tiferji, kakor tem živalicam pravijo, ter postanejo podobni navadnemu prahu. Popolnoma nemogoče je pod tem prahom predstavljati si živa bitja! Kakor hitro pa jih zopet zalije voda, "prah" nenadoma oživi in nadaljuje svoje prejšnje življenje. Pa ni tre- Četrtek, 20. januarja 1938' ba,. da bi čim prej prišli v vo do. Prav nič jim ne škoduje, če ostanejo v posušenem stanju tudi več let. Napravili so poskuse tako, da so pustili ,ro-tiferje mesec dni brez vode, nato so jih dali za pol ure v vročo vodo, ki bi uničila druga manjša bitja. Ko pa so jih položili v navadno hladno vodo, so se začeli po njej poditi sem in tja kot bi se nič ne zgodilo, odkar so bili zadnjikrat v njej. — Tudi 30 let so jih že sušili, pa so takoj, ko so zopet prišli do vode, zaživeli kot nekdaj. POROČILO ST. PAUL POSOJ. DRUŠTVA To poročilo St. Paul federalnega hranilnega in posojilnega društva je sestavil Frank P. Kosmach, pom. tajnik, ki se bavi s stavbinskim in posojilnim delom že skozi 25 let, in v družbi z EJmil A. Basener-jem vodi trgovino z zemljišči in zavarovalno skozi enako dolgo dobo na vedno istem naslovu, 2116 W. Cermak Rd. (prej 22nd St.), Chicago. St. Paul federalno društvo je izplačalo v dividendih leta 1937 znesek '$35,000 in je poleg tega dodalo nad $25,000 v svoj rezervni sklad ter je vedno plačalo naročila na zahtevo. Tekom leta 1937 se je izdalo nad 270 posojil in izplačal se je znesek $667,000 za nova poslopja, popravila ali poravnavo prejšnjih posojil. Iz teh rekordov torej lahko vidite, da denar, ki ga vložite pri tem društvu, je pametno investiran. Pisano polje J. M. Trunk Razgovor o — veri. Tako meni vsaj George Gornik, Bellingham, Wash. Ampak kašen razgovor? "Ali si čital katekizem...kjer .stoji, da je Bog neskončno pravičen in ima um in voljo — telesa pa ne? Ali ni tako, da Bog ek-sistira le v tvoji in moji do-1 mišljiji, ker kot materija ga "revolucijo", in je poskočil in skaka, saj je revolucija rrrre-volucija, in kdo naj se zmeni za take-le pridevek, kakršen je "pravična" revolucija. Ko je izbruhnilo v Rusiji, je bila prva skrb teh revolucijo-narjev, da so odprli vse ječe in oboi-ožili poulično druhal in j ji dali svobodo za vsako ropa-ni?" Prava ko'lobodja/ki pa in ™ako ^silstvo. Tako je hoče le povedati, da Boga ni, cblI° tu<^ vsaj v začetku ker "eksistira le v domišljiji". |£ranc0skl Juriji, in tako v Čemu pa potem obira kateki-!^pani11 v BarceI°™ ™ Madn-zem? Ako ni Boga, tudi kate-ldu"ln vsaka taka "revolucija , kizma ni, in bi se niti razlaga- l6,,3"^^0™ 0k°U < isti sapi taji. Tudi na prosto rrrevoluciji, pa ništa više. Am-voljo se pride pri razgovoru, j pak ^enje tistega, ki ima pfl in Gornik jo prizna, drug so-! .Pravičnosti^ zadnjo besedo, cialist pa se hudo repenči, da!J™. prav "1C ne bo Po™*^ ni taka svobodne in prostero- :Naj,le ,mal° p0trpiJ0' pa bod° be. Izgleda, kakor bi bili tisti, i pr^d "-1™; . v , ki so sestavljali katekizem sa-',. *aka GIa™^a bi bila pred mi prefriganci ali bebci, in bi'ljudmi m°£°ca> sa-i je bila tf bil le Gornik tisti, ki bi znal ta katekizem razlagati. Raz- . ...... govor o veri, pač, ampak da J6' ak° antlfasist razume, ka se Bog usmili. pomeni narodna svoboda, ki !H j je podlaga vsake prave, ne pa v , morda komunistične ali anti- Kaso pihat. j fašistične svobode> Kašo pihat ali ričet jest bi T»„*oei. * . , , poslal mene, Trunka,prav sam' ' ln d°br°1, dr. Korošec in poslal celo v °glejte' k*J St°J1 pred ^ Glavnjačo, ako bi jaz v Jugo slaviji zapisal nekaj sličnega, kar sem o revolucijah zapisal v A. S. in še s svobodni Ame- nekoč avstrijska kaša, ko je tudi šlo za neko vrsto revoluci- C1.JO ! Kdo ve, če tisti, ki so dan^ nesrečni v mnogih družinah riki. Kaj, ko bi bil zapisal kaj J ^ 't^f' ki *f?x sličnega v -demokratični' Sov- Je m_°raln° z,vljenje v druZl' lES sličnega v — demokratični' Sov jetariji? Morda; bi biJa — Leninova medalja? Kašo in ričet in Glavnjačo mi obljubu-je rrrrevolucionar pri "Napre-ju", -kjer delajo revolucije, ko sedijo pod svetimi podobami in rrrevolucionirajo take, ki prihajajo prav od maše. "Verniku je odprta pot do pravič ne revolucije..." sem zapisal, ampak Hrvat je sunil 1. 1848 | na Dunaju s kopitom pedago-'! ga, dasi so Hrvate rabili tamjf le zoper demagoge, češ, "gogji je gog". Antifašist je videl d ssah? ^mmammmmmm 23*LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ooooo-o ooo<>OO<><^^ f -/ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni z9vod. Dobite nas podnevi in ponoči, imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tndi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Par kg rove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Učbenik Angleškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Žepne Zelo praktična knjiga, oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno— $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois