ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 47 ODZIVNOST JE ELEMENT TRAJNOSTI POGLED NA VITR Z VIDIKA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Dr. Nevenka Bogataj, Andragoški center Slovenije Responsiveness Is an Element of Sustainability View of Education for Sustainable Development from the Perspective of Adult Education IZVLEČEK Prispevek prikazuje razvoj VITR v izobraževanju odraslih po letu 2007 in ugotavlja slabo odzivnost na okoljske probleme in usmeritve mednarodnih dokumentov in slovenske prakse. Raziskave na tem področju in sinergije med izobraževalnimi institucijami in kakovostnimi praksami VITR manjkajo. Zato je dodan opis primera hitrega in preciznega odziva na okoljsko motnjo. Sinergije so torej mogoče in jih spodbujajo potrebe, pa tudi globalne smer- nice. Klasični kazalniki izobraževanja (ravni izobrazbe ali stopnji udeležbe v izobraževanju) so za VITR le omejene vrednosti, zato predlagamo njihov nadaljnji razvoj, pa tudi cilje in metode, ki so se izkazali za utrezne. Potrebna bosta vztrajnost in pogum za nadaljevanje dobrih praks ter preusmeritev izobraževanja v podporo pravilnim in hitrim odločitvam ob soočanju z motnjami v ekosistemih. Ključne besede: Slovenija, motnje v ekosistemu, Kras, trajnost, odrasli, VITR ABSTRACT The paper shows the advancement of education for sustainable development in the fi eld of adult education after 2007 and fi nds that it is insuffi ciently responsive to environmental problems and to the policies of international documents and of Slovenian practice. Research into this issue and synergies between educational institutions and quality practices in education for sustainable development are lacking. For this reason, a fast and precise response to an environmental disturbance has been described. Synergies are therefore possible and are encour- aged by needs and by global guidelines. The classic indicators of education (of the education level or degree of participation in education) are of limited value to education for sustainable development, which is why their further development is proposed, as well as the goals and methods which have proved suitable. It will take per- severance and courage to continue the good practices and to redirect education towards making right and fast decisions when dealing with disturbances in ecosystems. Keywords: Slovenia, disturbances in ecosystem, Kras, sustainability, adults, education for sustainable development UVOD Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) se v izobraževanju odraslih razvija z majhnimi, a utemeljenimi koraki. Prispevek prikazuje VITR na Andragoškem centru Slovenije v zadnjem desetletju. Izpostavljena je dimenzija časa, ki je za trajnost bistvena. VITR se je razvil kot odziv na motnje v okolju, na te pa se odzivamo zelo razli čno. Nenadna ekstremna motnja na primer sproži buren takoj- šen odziv (primer poplav v Železnikih), postopna in manj očitna motnja, kot so na primer podnebne spremembe, pa je pogosto spregledana, z odzivom nanjo odlašamo ali jo prelagamo v pristojnost drugih. Spremembe okolja v Sloveniji so zelo razli čne, odziv nanje pa je vedno splet okoljskih, družbenih in ekonomskih vidi- kov. Zato je razvoj VITR zahtevno podro čje. Budnost, ak- tivnost, povezovanje raznolikih kompetenc in akterjev, mi- selna in akcijska gib čnost ter bistveno spremenjen pristop k izobraževanju: iz programov za učence in udeležence iz- obraževalnih programov v u čenje z njimi so med deležniki izobraževanja odraslih razli čno porazdeljeni. Izkušnje pa obstajajo, zato predvidoma najve čji izziv predstavlja pre- hod s skrbi za instituticonalno financiranje v upoštevanje načel trajnosti, ki vklju čujejo pravilno in hitro odzivanje na okoljske spremembe. Predlagamo cilje in metode VITR ter ve čjo pozornost lokalnemu okolju. Za zdaj sta se namre č mednarodna in nacionalna politika zmanjševanja emisij oglikovega dioksida izkazali za neuspešni (Sonnenschein, 2020), okrepljena aktivnost ob čin pa je skladna z doseda- njim razvojem VITR v izobraževanju odraslih in poudarki novejših globalnih priporo čil (UNESCO, 2020). ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Nevenka Bogataj | Odzivnost je element trajnosti (Pogled na VITR z vidika izobraževanja odraslih) | str. 47 - 50 | 48 METODOLOGIJA Analizirali smo razvoj VITR v izobraževanju odraslih na podlagi sekundarnih virov. Po literaturi povzemamo pri- mer hitrega in pravilnega odziva lokalnega okolja na žled in njegove posledice (Bogataj in Kr č, 2017, 2018), ki izhaja iz lokalnega izkušenjsko pridobljenega znanja. Ker se v izobraževanju strukture opisujejo z ravnjo formal- ne izobrazbe in deležem udeležbe v izobraževalni ponudbi, v interpretaciji izpostavljamo nezadostnost preprostih in desetletja istih kazalnikov, če jih želimo uporabljati za VITR ali za ovrednotenje odziva na okoljske motnje. Sku- šali smo utemeljiti pomen hitrega odzivanja na okoljske motnje in odgovoriti na vprašanje: Kakšna je odzivnost izobraževanja odraslih na okoljske motnje z vidika VITR? REZULTATI Razvoj VITR v izobraževanju odraslih VITR se v izobraževanju odraslih razvija 13 let, deležniki v njem pa so državne institucije, v katerih imajo zaposleni ve činoma visokošolsko izobrazbo. Leta 2007 sprejete Smer- nice VITR so bile priložnost, da se izobraževanje odraslih odzove na okoljske izzive s pomo čjo evropskih sredstev. Razvit in preizkušen je bil prvi Program temeljnega usposa- bljanja za trajnostni razvoj in oblikovani učni gradivi Berilo o trajnosti, 2009, in Znamenja trajnosti, 2103. Tako smo v iz- obraževanje odraslih vpeljali temeljne pojme VITR: razvoj, trajnost, skupnost, vir, narava, okolje. Cilji in metodološka zasnova so predstavljeni v nadaljevanju, program pa je javno objavljen v programoteki ACS ter umeš čen v Pro- gram stalnega strokovnega izpopolnjevanja u čiteljev – http:// arhiv.acs.si/programi/Usposabljanje_za_trajnostni_razvoj. pdf. U čno gradivo je zbirnik primerov dediš čine različnih slovenskih pokrajin ter izbranih mednarodnih in zgodo- vinskih dokumentov. Njihova zaklju čna interpretacija govori o smiselnosti lokalnih proizvodnih verig in nujnem ohranjanju avtohtonih oblik organiziranja skupnosti, ker je (bila doslej) v Sloveniji osnovna enota trajnosti (vaška) skupnost (Bogataj, 2013). Andragoški center Slovenije ima za podro čje VITR v zad- njem desetletju polovico polne zaposlitve in letno do tiso č evrov prora čunskih sredstev. Opisani izobraževalni pro- gram, eden prvih v izobraževanju odraslih, ki vklju ču- je terensko delo in ekološke vsebine, je zato izveden občasno. Evalvacijski rezultati kažejo visoke ocene, promocija vsebin pa poteka v navezavi s promocijskim središčem ali ob sprotnih objavah (npr. Bogataj, 2014). Okoljske in trajnostne teme so v družbi vse bolj prisotne, saj raste obseg strokovne podpore ACS zainteresiranim deležnikom zunaj podro čja izobraževanja (Službi vlade za razvoj in kohezijo, civilnodružbenim ustanovam, ZRC SAZU itd.) ter se razvija tako praksa (Ljudska univerza Ajdovščina, 2011, PRC, 2015, Teden izobraževanja za traj- nostni razvoj, 2019), didaktika (Li čen s sod., 2015) kot tudi sistemski predlogi (npr. Jelen Mernik, 2016). V Letnem de- lovnem načrtu Andragoškega centra Slovenije je bilo doslej VITR težko ohranjati, še manj pa razvijati. Zato danes ne razpolagamo z analizami, ki bi utemeljevale njegov nadalj- nji razvoj. Projektna priložnost za razvoj VITR v letu 2016 je bila zato dobrodošla. Ministrstvo za okolje in prostor je terjalo in omogočilo posodobitev izobraževalnega progra- ma (razvoj dveh aktualnih tematik: podnebne spremembe in zelena delovna mesta), dostopnost vsebine u čnih gradiv na spletni strani znamenjatrajnosti.si in preizkus učnega modela Karavane študijskih krožkov v Vol čjem Potoku. Sle- dnji je poudaril opazovanje prilagajanja rastlinstva spre- menjenemu kroženju vode in povišanim temperaturam. K razvoju VITR so poleg Ministrstva za okolje in prostor prispevali posami čni evropski projekti izobraževanja odra- slih, 1 leta 2019 pa dve dvodnevni tematski sre čanji ob Ted- nu izobraževanja za trajnostni razvoj, ki ju je organizirala Zveza izobraževalnih in svetovalnih središ č. V zadnjem letu se je na pobudo istega ministrstva za čel dialog med javnimi izobraževalnimi zavodi o nadaljnjem razvoju VITR in z njim povezanih vsebin, pristopov in aktivnosti. Zadnje informacije o na črtih za naslednje desetletje (LPIO, 2020) ne obetajo sprememb na tem podro čju. Ključna in klasična kazalnika v izobraževanju odraslih sta stopnja izobraževanja in delež dokumentirano aktivnih v izobraževalnih programih (ReNPIO 2021–2030). Poskus oblikovanja celovitejših kazalnikov (Bogataj, 2011) je pokazal močno povezavo z (lokalnim) okoljem in vlogo kakovosti (ne le obsega) izobraževanja (npr. trajnost u čne aktivnosti, aktiviranje ljudi vklju čno z učno in družbeno neaktivnimi, mobiliziranje družbeno odgovornih dejanj, pomen pestrosti u čne skupine, razvoj dodane vrednosti v obliki novega na čina razmišljanja). Poskusno je bil predla- gan izračun razmerja med (neposrednimi in posrednimi) vložki in finančno oceno u činkov, niso pa bili še vključeni vidiki kot npr. povezava z motnjami, prispevek k regenera- ciji neravnotežij v naravi, različni vidiki trajnosti, razmerje med osebnimi in skupnimi cilji. Primer agilnega odziva na motnjo v okolju zunaj okvira izobraževanja Primer se nanaša na konkretni dogodek iz obdobja 2014– 2016, ko je Slovenijo prizadel žled. Nanaša se na obmo čje Postojne z okolico, to čneje na postojnsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Na ekstremno in veliko površinsko motnjo so se odzvali različni deležniki, od izo- braževalnih institucij lokalne, javne, zasebne in nevladne. V neposredno sanacijo so bile vklju čene mikrolokalne in- stitucije, npr. agrarne skupnosti, lokalne kot npr. upravna enota, in nacionalne, npr. območna enota Zavoda za goz- dove Slovenije. Izobrazbena struktura deležnikov je bila zato raznolika, zato je odziv povezal razli čno formalno iz- obražene ljudi. V agrarnih skupnostih kot tradicionalni av- tohtoni skupnostni obliki upravljanja prevladujejo starejši moški, med katerimi ve čina nima srednješolske izobrazbe, na lokalni in nacionalni ravni je izobrazba večinoma višja. Odziv je obsegal najprej skrb za ljudi (nastanitev, ogreva- nje, ponovna vzpostavitev elektri čnega omrežja in preos- tale infrastrukture, npr. cest), nato pa še za prevladujo či ekosistem v kraški krajini – gozd. Za sanacijo poškodb gozda so pristojni lastniki, ki jih je ve č tipov (individualni, skupinski, zasebni, državni idr.). Roke za sanacijo postavi na podlagi strokovnih meril država oz. v njenem imenu državna institucija (Zavod za gozdove Slovenije). Izvedba sanacije je vedno izziv, saj je 1 - Know You lifestyle (http://www.knowyourlifestyle.eu/ o potrošniškem vedenju). - Coperation for innovative approach in sustainable forest management (http://www.cia2sfm.org/), o prilagajanju na spremembe v naravi na primeru gozda). ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 49 delo v poškodovanem gozdu težavno in nevarno, tokrat pa je imelo tudi velikanski obseg. Zasebni lastniki tako v ob- močju kot v Sloveniji izrazito prevladujejo, zato sta bila v analizo odzivnosti na okoljsko motnjo vklju čena le dva tipa zasebnih lastnikov gozda (individualni in skupinski). Na podlagi literature in opazovanja je bilo predvideno, da so se – starosti in marginalizaciji iz javnega diskurza navkljub – najbolje odzvali starejši prebivalci vasi, torej skupinski lastniki gozda, organizirani v t. i. agrarne skupnosti. Kvantitativne in kvalitativne analize so domnevo potrdile: agrarne skupnosti so se na poškodbe gozda odzvale pravil- no, prakti čno in hitro. V sodelovanju z državno pristojno službo so ocenile stanje, poiskale izvajalce za strojno se čnjo in iz gozdov odstranile smreko. Na trgu lesa so les zaradi hitrosti svojega odziva še lahko ugodno vnov čili. Zasičenje trga z lesom je po časnejšim onemogo čilo zaslužek. Niso se sicer odzvale enotno in vse odli čno, v povprečju pa so bistveno prekašale odziv drugih tipov lastnikov. Za svojo hitrost in pravilno odlo čitev so bile dodatno nagrajene. Ko so se dve leti zatem v poškodovanih iglastih gozdovih ob suši in visokih temperaturah namnožili podlubniki in povzročili ponekod celo ve čjo škodo kot žled, agrarne skupnosti ve činoma niso imele težav. Ob »prvem valu« so namreč (pravilno) dale prednost spravilu iglavcev, listavce pa so prepustile samoobnovi oziroma nadaljnji sanaciji. Primer sta podrobneje dokumentirala in opisala Bogataj in Krč (2017, 2018). RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Organizirani v formalne in neformalne institucije se ljudje na motnje odzivamo razli čno. Zasledujemo individualne, pa tudi skupne cilje. Za neposredno prizadete je odziv pri ča- kovan in raznolik, odziva posredno prizadetih – kot so npr. javne izobraževalne institucije – pa ne poznamo. O njem le sklepamo. Odzivnost na okoljske motnje je predvidoma šibka, saj ima VITR lokalno specifi čna ravnotežja, npr. rav- notežje med ekonomskimi in ekološkimi vidiki razvoja, rav- notežje med kratkoro čnimi in dolgoro čnimi cilji, ravnotežje med posameznikom in skupnostjo. Zato je VITR za obsto- je čo strukturo upravljanja izobraževanja velik izziv, morda ve čji kot za prakso, ki projektno že vključuje različne vidike VITR. Posebno pozornost bo treba posvetiti raziskovanju, opredelitvi celovitejših kazalnikov, umestitvi v obstoje či sistem financiranja in upoštevanju zgledov, kot je npr. odziv na ekstremno velikopovršinsko motnjo, kakršen je bil žled na Postojnskem leta 2014. Izobraževanje odraslih lahko k VITR tudi marsikaj prispeva, npr. dosedanje reference in obilno mrežo aktivnih lokalnih prebivalcev, organiziranih v študijske krožke (ve č na https://sk.acs.si) kot oblike splošnih neformalnih programov, ki niso javno veljavni in delujejo ve činoma zunaj sedeža mati čnih institucij. Povezava z drugimi organizatorji, tipi in oblikami izobraževanja (npr. šolami, Centri za šolske in obšolske dejavnosti itd.) je šele v razvoju in se zdi prav za VITR možna in obetavna. Hitrost odziva na okoljski problem Hitrost odzivanja na (razli čne) motnje okolja je pomemb- na za omejevanje negativnih posledic motenj, pa tudi za ponovno vzpostavitev ravnotežij v naravi, med naravo in družbo ter med vidiki trajnosti. Za trajnost torej ni prese- netljiva obravnava časa, prej je nov poudarek na »odziv- nem« času. Zdi se, da je odzivni čas na okoljsko motnjo daljši, kadar gre za pretok med institucijami na eni ravni in so motnje v okolju manj o čitne. Zdi se tudi, da raven formalne izobrazbe za odzivni čas ni bistvena. Jasne usmeritve na globalni (npr. UNESCO, 2020), evropski (EAEA, 2020) in nacionalni ravni (Nacionalni podnebni načrt, 2020) ter dosežki prakse so doslej sprožali šibak odziv nacionalnih institucij, vsaj glede na dostopne in sveže osnutke strateških dokumentov (ReNPIO 2020) in načrte za naslednje desetletje (LPIO, 2020). Odgovor na izhodiščno vprašanje je torej, da je odzivnost na okoljske motnje v izobraževanju odraslih na sistemski ravni okorna in počasna. Preusmeritev pogleda na lokalno oz. regionalno raven kaže, da je hiter in precizen odziv deležnikov mogo č: na Po- stojnskem so se v obdobju 2014–2016 na okoljski problem odzvali gibko in kompetentno, čeprav morda besede kompe- tenca sploh ne poznajo, so družbeno neopazni, v povprečju niže izobraženi, ve činoma že upokojeni ter kot posamezniki le izjemoma sposobni sanirati tak obseg poškodovanega gozda. Okoljska motnja je bila resda velikopovršinska in ekstremna, hkrati pa tudi jasno povezana z mobilizacijo kompetenc in sodelovanja vpletenih. To niso bili le posa- mezniki, ampak tudi institucije. Mobilizacija znanj, izku- stvenih in poklicnih, je ob horizontalnem in vertikalnem sodelovanju omogo čila celo vstop na trg. Hitrost odziva je bila torej bistvena tako za zaš čito gozda pred nadaljnjimi poškodbami (gradacijo podlubnikov) kot za zaslužek, posre- dno pa tudi za storitve, ki jih nudi gozd ne le lastniku, ampak najširši javnosti. Za VITR zna čilna povezava med znanji, odločitvami in akcijo je v primeru odziva na žled hkrati upoštevala zna čilnosti ekosistema in skupnosti. Prednost sanaciji iglavcev jasno kaže na predvidevanje prihodnosti, torej časa v najširšem pomenu in celo skladnosti s klasično definicijo trajnosti (»skrb za prihodnje generacije«). Vse to v realnosti institutionalnega izobraževanja mo čno pogreša- mo. Primer regionalne motnje in odziva nanjo je zato zgled za nadaljnji razvoj VITR, kjer je v ospredju osebna izkušnja z naravnim okoljem, povezava med odlo čitvijo in njenimi posledicami in vloga časa (npr. hitrega odziva ali upošteva- nja prihodnosti). Izkušenjsko znanje ni dovolj. Potrebno je tudi odločanje in ukrepanje vseh, ne le odlo čevalcev. Primer postojnskih agrarnih skupnosti kaže celo na preseženo skrb za lastno kratkoro čno korist (sanacija gozda in prodaja lesa za dohodek) v skrbi za skupno in dolgoro čno (socialne in regulativne ekosistemske storitve). Bo VITR v izobraževanju odraslih pripomogel k prenosu te vrednote, znanj in veš čin med generacijami? Za nadaljnji razvoj VITR, kjer je možna vrsta aplikacij na konkretne lokalne probleme, smo torej navedli precej iz- zivov in izpostavili dimenzijo časa. Slovenski ekosistemi se večinoma še obnavljajo sami, toda segrevanje podnebja se že izraža v rednih in velikopovršinskih motnjah. VITR bi okrepila integracija izobraževalnih strategij z drugimi državnimi strateškimi dokumenti, npr. z Nacionalnim podnebnim načrtom. Potrebni so torej pospešen razvoj sistemskega okolja za VITR, sistemati čno in stabilno vla- ganje v raziskovanje na tem podro čju, ki je doslej povsem umanjkalo, zato naša razprava ostaja na ravni hipotez. Zaključki in predlogi Namen VITR v izobraževanju odraslih je spodbujati pra- vilen in hiter odziv na identificirane okoljske probleme (Marentič Požarnik s sod., 2019; Bogataj, 2019). ANALIZE & PRIKAZI 50 Cilji VITR so zato: • opazovanje sovplivanja naravnih in družbenih procesov in struktur, • skupinska razprava o problemih in možnih rešitvah, • identifikacija možnih sinergij z institucijami na vseh ravneh (»Kaj lahko storim/-o?«), • upoštevanje naravnih procesov (kroženje, samoregula- cija, energetska u činkovitost itd.) v delovanju družbe in institucij, zlasti izobraževalnih. Metode VITR naj bi sodelujo če čustveno in spoznavno aktivirale, upoštevale predvidevanje prihodnosti in spre- minjale posameznika in skupnosti z u čenjem. Vklju čile naj bi vse, na katere odlo čitve vplivajo (Marenti č Požarnik, 2016; Marenti č Požarnik s sod., 2019). Predmet oz. objekt učenja so zato lahko posamezni elementi narave in družbe, predvsem pa je to njihova povezava z ljudmi, ki živimo v različnih oblikah skupnosti ter smo pogosto organizirani v institucije. Zgledov trajnosti ne manjka, nekateri so tudi opisani (Bogataj, 2013; Piciga s sod., 2016; Ogrin s sod., 2019) in uporabni ne le za odrasle, ampak na vseh ravneh izobraževanja in razvoja. Ena od možnosti in vej razvoja je globalno učenje, osredoto čeno bolj na globalna in načelna vprašanja (npr. enakost, pravi čnost) kot pa na lokalno ra- ven, ki prehaja v ospredje v strokovni literaturi in mednaro- dnih dokumentih (npr. UNESCO, 2020). Raziskava PIAAC, v izobraževanju odraslih mo čno spoštovana, je za VITR, žal, šibak potencial, ker ne vsebuje spremenljivk, ki bi u čenje posameznika povezovale z naravnim okoljem, ter doslej ni pokazala, da tudi slabo izobraženi znajo reševati okoljske probleme. Tudi zato ostaja potencial vseživljenjskega učenja neizkoriš čen, sistemska odzivnost izobraževanja odraslih na okoljske motnje pa okorna in po časna. Gibka in pravilna reakcija postojnskih lastnikov gozda v obdobju 2014–2016 ostaja pomemben in posnemanja vreden u čni zgled hitrega in pravilnega odzivanja na okoljske motnje in trajnost, kakšno želimo dose či tudi z izobraževanjem. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj je izziv, raz- pršen tudi v zgodbe vsakega med nami in naše zavedanje dimenzije časa v pojmu »trajnost«. VIRI IN LITERATURA Bogataj, N. (2011). V: Ličen, N., Bogataj, N., Hočevar Ciuha, S., Javrh, P., Ličen, N. (ur.), Hočevar Ciuha, S. (ur.). Koncept trajnostnega razvoja in neformalno izobraževanje odraslih. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 162 str. Bogataj, N. (2014). Izteku desetletja VITR ob rob z vidika izobraževanja odraslih. Vzgoja in izobraže- vanje : revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela, ISSN 0350-5065, 2014, letn. 45, št. 4, str. 54–59 Bogataj, N. (2013). Živimo trajnost. V: Bogataj, N. (ur.), Anko, B. (2013). Znamenja trajnosti. 1. natis. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 168–180. Dostopno: https://arhiv.acs.si/publikacije/Zname- nja_trajnosti_ACS_mini_za_objavo_na_www.pdf (dostop 5. 11. 2020). Bogataj, N., Krč, J. (2018). An insight into forest ownersʼ response to extreme events : a case of Postojna sleet in 2014 and bark beetles in 2015 and 2016. V: Sustainable forest management for the future - the role of managerial economics and accounting : book of abstracts = knjiga sažetaka. Zagreb: Faculty of Forestry, str. 73–75, graf. prikazi. Bogataj, N., Krč, J. (2017). Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškodbe gozdov – primer območne enote Postojna. V: Bordjan, D. (ur.), Jerina, K. (ur.). Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji : včeraj, danes, jutri : zbornik prispevkov posvetovanja = Forest ecosystem research and management in Slovenia : past, present and future : lectures presented at the conference. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, str. 67–77, ilustr. Dostopno: http://web.bf.uni-lj.si/go/gsd2017/material/Zbor- nik_GSD_2017.pdf. Bogataj, N. (2019). Razmislek o odločanju. V: Boga- taj, N. Kako obogateti – bistveno je očem nevidno. Andragoški center Slovenije, str. 27–45. Dostopno: https://sk.acs.si/sites/sk.acs.si/files/zbornik_sk_ kako_obogateti_2019_opt.pdf (dostop 5. 11. 2020). EAEA (2020). Sustainability is not only about the environment online discussion September. Do- stopno: https://eaea.org/2020/09/16/sustainability- -is-not-only-about-the-environment/ (dostop 19. 11 2020). Jelen Mernik, A. (2016). Umestitev vsebin iz pod- ročja prilagajanja na podnebne spremembe ter njihovega blaženja v izobraževalne programe za odrasle. Interno gradivo, 9 str. Ličen, N., Fakin Bajec, N., Ličen, M. (2015). Katero metodo naj izberem, da bo zeleno izobraževanje učinkovito? [Elektronski vir] : izbrane metode za delo v skupini. Ajdovščina : Ljudska univerza. Ljudska univerza Ajdovščina (2011). Neformalno iz- obraževanje za trajnostni razvoj. Priročnik za delo v andragoških skupinah, 100 str. Dostopno: file:///D:/ Users/nevenkab/Downloads/Publikacija-2011-d.pdf (dostop 19. 11. 2020). LPIO (2020). Letni posvet o izobraževanju odraslih. Dostopno: https://web.acs.si/lp2020/ (dostop 19. 11. 2020). Marentič Požarnik B. (2016). Eksterna recenzija izobraževalnega programa. Razširjeno temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj. Ljubljana: An- dragoški center Slovenije. Interno gradivo, 16 str. Marentič Požarnik, B., Šarič, M., Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje. Ljubljana: Založba Filozofske fakultete. Nacionalni podnebni načrt (2020). Dostopno: https://www.energetika-portal.si/dokumenti/stra- teski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski- -in-podnebni-nacrt/ (dostop 19. 11. 2020). Ogrin, M., Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M., Widmann, V. (2019). YOUrALPS - Educating youth for the Alps : (re)connecting youth and mountain heritage for an inspiring future in the Alps. V: Collection of abstracts = Zbirka izvlečkov, [Conference] Hidden Geographies, 29–31 August 2019. Ljubljana: De- partment of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana: = Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,str. 31. Dostopno: https://docs.google.com/document/d/1OV_ ahCcfQGo-Vu4vA_SvI21LW-rbsHQ_la2I3CekEY0/ edit#heading=h.qqrbrxajktjx. Piciga, D., Marentič - Požarnik, B., Kolar, M., Vovk Korže, A. (2016). Holistic education for sustainable development : education as a key catalyst for an integral green Slovenia. V: Piciga, D. (ur.), Schieffer, A. (ur.), Lessem, R. (ur.). Integral green Slovenia : towards a social knowledge and value based soci- ety and economy at the heart of Europe, (Integral green society and economy series). London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2016, str. 192–206. ReNPIO 2021-2030. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v obdobju 2021–2030, verzija z dne 24. 9. 2020. Interno gradivo, 67 str. Sonnenschein, J. (2020). Česar ne meriš, ne moreš uspešno upravljati, 5. nacionalna konferenca o traj- nostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse. SVRK (2018). Primeri dobrih praks Agende 2030. Teden izobraževanja za trajnostni razvoj (2019). Dostopno: https://www.upi.si/portfolio/tede-izobra- zevanja-za-trajnostni-razvoj/. PRC (2015). Dostopno: https://www.prc.si/novice/ trajnostna-gradnja-je-priloznost (dostop 19. 11. 2015). UNESCO (2020). Education for Sustainable Develo- pment a Roadmap. 66 str. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Nevenka Bogataj | Odzivnost je element trajnosti (Pogled na VITR z vidika izobraževanja odraslih) | str. 47 - 50 |