V A R S T V O N A R A V E ( N A T U R E C O N S E R V A T I O N ) , V I , 1 9 6 9 , L J U B L J A N A TONE WR.ABER NEKATERE NOVE ALI REDKE VRSTE V FLORI JULIJSKIH ALP (III) V nadaljevanju prispevkov k florističnemu poznavanju Julijskih Alp po- ročam tokrat o 8 vrstah, ki sem jih srečaval pri terenskem delu v letih 1966 in 1967. Ena vrsta je za Julijske Alpe povsem nova, tri so bile prvič odkrite v njihovem jugoslovanskem delu, za eno je po daljšem času potrjeno njeno pojavljanje tudi na jugoslovanskem ozemlju, za druge, ki veljajo za redke, objavljam nova nahajališča. Ravno pri teh novih vrstah za Slovenijo se je pokazalo, da omejevanje florističnih opazovanj na ozemlje znotraj političnih mej ni umestno. Čeprav so vrste Spiraea decumhens, Thesium rostratum, Euphorbia kerneri in morda tudi Saponaria ocymoides nove za floro SR Slovenije in deloma tudi Jugo- slavije, se te »novosti« pokažejo v drugačni luči, če upoštevamo pojavljanje teh vrst na ozemlju vseh Julijskih Alp. Izkaže se namreč, da samo izpopol- njujejo natančnejši opis njihovega areala oz. jugovzhodne meje tega areala, ki najbrž ravno zaradi tradicionalnega omejevanja florističnega dela na poli- tično omejena ozemlja še ni dokončno raziskan. Pretežna večina novosti izvira iz predelov, ki so bili doslej floristično zanemarjeni. V tej smeri se v Julijskih Alpah odpirajo še precejšnje možno- sti, ki jih nedvomno kaže izkoristiti. Povzetki doslej znanih nahajališč naj bodo izhodišče prihodnjim raziskovanjem, opozorijo pa naj tudi na časovno, prostorsko in jezikovno zelo raztreseno literaturo, ki obravnava floro Julij- skih Alp. Zunanje delo sem večinoma opravil s sredstvi Sklada Borisa Kidriča in Zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti, ki mi jih je oskrbel dr. M. W r a b e r , za kar se mu najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se ravna- telju Prirodoslovnega muzeja v Trstu dr. R. M e z z e n i , da mi je dovolil uporabljati Tommasini j ev herbarij, za pomoč pri tem pa kustosu tržaškega muzeja dr. G. A 1 b e r t i j u. Prisrčno se zahvaljujem dr. L. P o l d i n i j u (Trst) za revizijo primer- kov vrste Euphorbia kerneri z Mosta na Nadiži in za nekatera njena v karti vrisana nahajališča, ki so pa zunaj ozemlja Julijskih Alp. 1. Spiraea decumhens Koch Areal vrste 5. decumbens s. str. je omejen na obrobje jugovzhodnih Alp, saj je znana le iz Karnijskih in Julijskih Alp ter njihovih južnih prigorij in z enega nahajališča v Ziljskih Alpah (Förolach). V njenem arealu uspeva še zelo sorodna S. hacquetii Fenzl & Koch (S. decumbens var. tomentosa Pöch), ki pa gre proti zahodu še do Vicentinskih Predalp (P a m p a n i n i 1922. 20-—24). Doslej znana nahajališča vrste S. decumbens v Julijskih Alpah so ta-le: Z a h o d n e J u l i j s k e A l p e s p r i g o r j e m : Venzone ( G r a f 1854: 22—23, K e r n e r 1874: 102, L. & M. G o r t a n i 1906: 230, P a m p a n i n i 1922: 23—24, T o m m a s i n i : TSM, P i c h 1 e r : TSM), Venzone, proti cerkvici S. Antonio (T o m m a s i n i : TSM), M. Plauris ( P a m p a n i n i 1. c., Z i r n i c h ap. G o h r s 1953—54: 96),, Rivoli Bianchi di Venzone (T. W r a b e r , P o 1 d i n i & č e r n i c ) , Rio Pozzolons (južno pobočje gore Vetta del Sole) (T. W r a b e r , P o 1 - d i n i & Č e r n i c ) , Gemona ( G r a f 1. c., G o r t a n i 1. c., P a m p a n i n i 1. c.), M. Chiampon (T o m m a s i n i : TSM, P a m p a n i n i L c.), M. Ambruseit (C h e c c o in herb. Tommasini: TSM), M. Corname ( P a m p a n i n i 1. c.), La Pissandra (Cascata di Moggio Udinese) ( F o r n a c i a r i 1955: 210), Resiutta-Portis ( G r a f 1. c.), Resiutta ( J o s c h in herb. Tommasini: TSM), Rezija (Valle di Resia) ( G r a f L c.), dolina hudournika Meja (dolina Muzcev) (Valle del T. Mea) (T. W.), Most na Nadiži (T. W.), Tam v Klinu — Tam na Lepem Brdu nad Breginjem (T. W.), ob Beh nad Breginjem (T. W.), Zajzera (Val Saisera) ( J a b o r n e g g ap. P a c h e r 1886: 279, P a m p a - n i n i 1. c.). Vis (Jof Fuart) ( M a r c h e s e t t i 1879: 187), Gamswurzgraben nad Rabeljskim jezerom (Ro t k y ap. P a c h e r 1895: 178, P a m p a n i n i I .e . ) . Nahajališča v Kanalski dolini (Nabor j et, Depalja vas, Pontebba) so na desni strani doline, torej v Karnijskih Alpah. Od naštetih nahajališč leže le tri (Most na Nadiži, breginjska okolica) na jugoslovanskem ozemlju, kjer so bila odkrita v maju 1967. S. decumbens je torej za floro SR Slovenije in Jugoslavije nova vrsta. Rastišča vrste S. decumbens še niso dovolj znana. G r a f (1854: 22—23) omenja pojavljanje S. d. kot pokončnega grma na pobočjih skupaj z Rhodo- dendron hirsutum, vendar je rastlina pretežno prebivalka skalnih razpok (asociacija Potentilletum caulescentis), sekundarno tudi starih zidov (Ven- zone), dobimo pa jo tudi na prodiščih (Rivoli Bianchi di Venzone, Most na Nadiži, ob Beli nad Breginjem). i p l iiiiii l i l iii liili l i l i 0ŠM ^mmmsismsBs^^ ^ s i i i i i p i i s i i ^ ^ immmmmši^Sim-' Slika 1. Razširjenost vrste Spiraea decumbens Koch v Julijskih Alpah Abb. 1. Verbreitung der Art Spiraea decumbens Koch in den Julischen Alpen 2. Thesiunt rostratum Mert. & Koch Po manjkajočih predlistkih (brakteolah) se Th. rostratum dobro loči od vseh drugih vrst tega rodu, ki rastejo v Sloveniji. Prvi navedbi iz Julijskih Alp sta za to rastlino objavila L. & M. G o r - t a n i (1906: 142) in C r i c h i u t t i (1906: 109), ki jo navajata za Piani pri Portisu oz. za dolino Reklanice. Nadaljna nahajališča so objavili F o r n a - c i a r i (1955: 209) in C e r n i c , P o l d i n i & T . W r a b e r (1966: 6), sicer še vedno samo iz italijanskega dela Julijskih Alp, ki pa deloma leže že zelo blizu jugoslovanske meje. Z načrtnim iskanjem smo to rastlino odkrili v maju 1967 tudi na jugoslovanski strani in tako pripomogli k točnejšemu poznavanju jugovzhodne meje njenega areala. Na novo odkrita nahajališča leže v okolici Breginja, kjer smo Th. ro- stratum našli na več krajih: na naplavinah potoka Bele nad Breginjem (700 m) in na prodišču levega brega Nadiže pod Mostom na Nadiži (360 m) ter posebej pogosto na južnih pobočjih Malega in Velikega Muzca (1000 do 1500 m) ter Gnjilice (1080 m). Ker gre za rastlino, katere razširjenost v Julijskih Alpah je slabo znana, smo zbrali dosedanje navedbe in nove najdbe v naslednjem pregledu: Z a h o d n e J u l i j s k e A l p e s p r i g o r j e m : Zajzera (Val Saisera) nad Ovčjo vasjo (T. W.), Reklanica (Val Raccolana) ( C r i c h i u t t i 1906: 109), La Pissandra (Cascata di Moggio Udinese) ( F o r n a c i a r i 1955: 209), Piani di Portis (L. & M. G o r t a n i 1906: 142), Rivoli Bianchi di Venzone ( C e r n i c , P o l d i n i & T . W r a b e r 1966: 4), Rio Pozzolons (južno pobočje gore Vetta del Sole) (T. W r a b e r , P o 1 - d i n i & C e r n i c ) , dolina hudournika Meja (Valle del T. Mea) ( C e r n i c , P o l d i n i & T. W r a b e r L c.), Zajavor v verigi Muzcev ( C e r n i c , P o l d i n i & T. W r a b e r 1. c.), Mah in Veliki Muzec (T. W.). Gnjilica (T. W.). Most na Nadiži (T. W.), Breginj, ob potoku Bela (T. W.) Zaman smo to rastlino iskali v dolini Koritnice med Klužami in Predelom ter v dolini Možnice. Th. TO stratum raste v različnih združbah, tako na rečnih naplavinah (npr. v združbi Leontodonti-Chondrilletum: dolina Meje in Rivoli Bianchi di Ven- zone) kot na sončnih in suhih traviščih (v združbi Seslerio-Semperviretum na pobočju Muzcev), dobimo pa ga tudi v svetlih gozdovih smreke in rdečega bora, ki so zrasli na naplavinah (npr. v Zajzeri). Slika 2. Razširjenost vrste Thesium rostratum Mert. & Koch v Julijskih Alpah Abb. 2. Verbreitung der Art Thesium rostratum Mert. & Koch in den Julischen Alpen Nahajališča v Breginjskem kotu so edina znana v Sloveniji. Za ozemlje Jugoslavije, za katerega H e n d r y c h (1964: 71) te vrste še ne navaja, pa je že znana: H e n d r y c h (1966: 100—101, 103) je revidiral primerke te vrste, ki jih je W i r t h nabral na Biokovu v Dalmaciji. Isti avtor (1966: 103) je na arealni karti to lokaliteto narisal napačno, to napako najdemo tudi pri W e i n e r t u (1965: 125 d), čigar karto je prav tako odobril H e n d r y c h . Nahajališče na Biokovu bo vsekakor treba potrditi. 3. Saponaria ocymoides L. 21. VI. 1967 sem ob cesti Log pod Mangartom—Strmec na več krajih naletel na vrsto S. ocymoides, npr. blizu 10. kilometra in pri 11. kilometrskem kamnu. Rastlina dela vtis apofita, saj raste le na krajih, ki so umetno raz- rahljani, npr. v grušču, na brežini ob cesti ipd. Kljub temu je njeno pojav- ljanje v okolici znano že dolgo, saj sta jo na Predelu že 11. VI. 1843 nabirala S e n d t n e r in P a p p e r i t z (TSM!j, oz. med Logom in Rabljem 14. VI. 1843 S e n d t n e r (TSM!). Odsihdob ni bilo nobene potrditve omenjenih nahajališč, ki sta ostali skriti v Tommasini j evem herbariju in jih literatura (izvzemši L o n a 1952: 197, ki je podatke črpal iz Tommasini j evega herba- rija) ni omenjala (npr. M a y e r 1952: 55). Ob sedanji potrditvi naj omenimo, da gre za edino nahajališče v Sloveniji in Jugoslaviji. V Julijskih Alpah je S. o. pretežno razširjena prav v okolici Predela ter v dolini Jezernice od Rabeljskega jezera do Trbiža, kar nam izpričuje pregled njene razširjenosti v Julijskih Alpah: Z a h o d n e J u l i j s k e A l p e : Višarje (M. Santo di Lussari) ( W u l f e n 1858: 465, P a c h e r 1886: 117, L o n a 1952: 197), okolica Trbiža (Tarvisio) ( L o n a 1952: 197), Mah Tolmin (Plezzut) pri Trbižu ( S c h u n c k 1877: 306, P a c h e r 1886: 117), Mrzla voda (Riofreddo) (T. W.), Rabelj (Cave del Predil) ( N i e d e r i s t ap. P a c h e r 1886: 117, L o n a 1952: 197), Predel ( S e n d t n e r & P a p p e r i t z , S e n d t n e r : TSM, L o n a 1952: 197), Log pod Mangartom—Strmec (T. W.). 4. Euphorbia kerneri Huter Kernerjev mleček je endemit Jugovzhodnih Apneniških Alp, v katerih raste na ozemlju od Dolomitov do Julijskih in Karnijskih Alp.^ Jugoslovan- ^ Zelo sorodna naši vrsti je E. triflora Sch., N., K., ki sega od južnega Velebita do Gorskega Kotara, k njej pa moramo najbrž prišteti tudi mleček s Čavna, ki je v literaturi (Gra f 1839: 15, Po s p i oh a l 1897: 402, M a y e r 1952: 64) doslej veljal za E. saxatilis Jacq. Problematike te vrste in njenega razločevanja od vrste E. kerneri tukaj ne bomo obravnavali, ker bo o tem pisal dr. L. P o l d i n i (Trst). skemu ozemlju najbližja nahajališča so znana iz Julijskih Alp in njihovega prigorja (Rivoli Bianchi di Venzone, dolina Meje zahodno od Učeje, dolina Jezernice nad Rabeljskim jezerom), v maju 1967 pa smo ga našli tudi na jugoslovanskem ozemlju samem. Raste na levem bregu Nadiže, po kateri gre državna meja z Italijo, približno 150 m pod Mostom na Nadiži (čezenj gre cesta iz Breginja v Platišče). Nadiža je na tem kraju nasula večje prodišče, ki je na starejšem, nekoliko dvignjenem delu že precej poraslo- Grmovje je doseglo višino (0,5) 1—1,5 (2) m in ga sestavljajo tele vrste: Juniperus communis, Picea ahies, Pinus sylvestris, Älnus incana, Ostrya car- pinifolia, Salix eleagnos, Frangula alnus in Fraxinus ornus. V pritlični plasti pa rastejo: Pinus mughus, Spiraea decumhens, Potentilla pusilla, Genista tinctoria, Lotus corniculatus, Hippocrepis comosa, Trifolium pratense, Poly- gala forojulensis, P. amarella, Seseli gouanii, Peucedanum oreoselinum, P. ver- ticillare, Thesium r o stratum, Euphorbia cyparissias, E. kerneri, Erica carnea, Glohularia elongata, G. cordifolia, Asperula aristata, Galium verum, Hieracium porrifoUwn, H. piloselloides, Carduus glaucus, Cirsium pannonicum, Cen- taurea jacea, Carlina vulgaris, Petasites paradoxus. Car ex flacca, C, caryophyl- lea, C. digitata, C. ornithopoda, Sesleria varia, Listera ovata in Orchis militaris. Doslej znana nahajališča te vrste v Julijskih Alpah so naslednja: Slika 3. Razširjenost vrste Euphorbia kerneri Huter v Julijskih Alpah Abb. 3. Verbreitung der Art Euphorbia kerneri Huter in den Julischen Alpen Z a h o d n e J u l i j s k e A l p e s p r i g o r j e m : Rabeljsko jezero — Viški potok ( H u t e r 1887: 146, P r e i s s m a n n ap. F ä c h e r 1886: 150), za Rabeljskim jezerom ( J a b o r n e g g ap. F ä c h e r 1886: 150), Zajzera (Val Saisera) ( R o t k y ap. F ä c h e r 1895: 133), Reklanica (Val Raccolana) ( C r i c h i u t t i 1906: 117), Rivoh Bianchi di Venzone ( G o h r s 1953—54:107, F o r n a c i a r i 1959: 691), Monte Scriz ( G o h r s 1963: 50), Ospedaletto (L. & M. G o r t a n i 1906: 310), dolina hudournika Meja (Valle del T. Mea) (T. W.) Most na Nadiži (T. W.). 5. Crepis terglouensis (Hacq.) Kerner V Južnih Apneniških Alpah je ta rastlina redka; med Dolomiti (najbolj zahodno nahajališče Tre Gime di Lavaredo, F a m p a n i n i 1958: 835) in Vzhodnimi Julijskimi Alpami (najbolj zahodno nahajališče na Križu) doslej ni bila znana. To praznino nekoliko zapolnjuje novo nahajališče na Višu v Zahodnih Julijskih Alpah, poleg tega pa sem našel še nekaj novih naha- jališč v vzhodnih Julijcih, kot je razvidno iz spodnjega pregleda razširjenosti te vrste v Julijskih Alpah: Z a h o d n e J u l i j s k e A l p e : Vis (Jof Fuart) (T. W r a b e r , F o 1 d i n i & Č e r n i c) V z h o d n e J u l i j s k e A l p e : Triglav in sosednje gore (H a C q u e t 1782:11), Triglav, proti Mišeljski dolini ( F a u l i n 1904: 302), Triglav, proti Zg. Krmi ( F a u l i n 1904: 302), Kredarica (L o n a 1952:249), Staničev dom (T. W.), Begunjski vrh (T. W.), Križ ( B o i s d e G h e s n e ap. L o n a 1952: 249), Stenar ( B o i s d e G h e s n e ap. L o n a 1952: 249), Grlo (med Oltarjem in Bovškim Križem) (T. W.), Bovški Križ, tik pod vrhom (T. W.). Na Višu smo triglavski dimek našli na široki gruščnati terasi blizu Škrbine Zadnje špranje (Forcella Mose), kjer je dokaj redek na meliščih v nadm. viš. 2390 m in raste skupaj z vrstami Saussurea pygmaea, Oxytropis pyrenaica, Saxifraga burserana, S. oppositifoUa, S. caesia, S. paniculata, S. aizoides, Salix serpyllifolia, Silene acaulis, Carex firma, Minuartia sedoides, Gentiana terglouensis, Pedicularis rosea in P. rostrato-capitata. Gre za inicialni stadij združbe Caricetum firmae. V isti združbi raste tudi na Kredarici (2500 m) in pri Staničevem domu (2335 m), medtem ko ga ob stezi s Flanike na Konjsko planino dobimo pri 2320 m na mirujočem melišču, kjer so pome- šane rastline združb Potentilletum nitidae, Caricetum firmae in Thlaspeetum rotundifolii (Potentilla nitida, P. clusiana, Crepis terglouensis, Alyssum ovi- rense, Minuartia sedoides, Petrocallis pyrenaica, Cerastium carinthiacurn, Linaria alpina, Salix serpyllifolia, Minuartia gerardii, Carex firma, Sesleria sphaerocephala. Campanula cochleariifolia. Armaria alpina, Gentiana ter- glouensis, Salix alpina, Eritrichum nanum, Silene acaulis in Dryas octopetala). Na Grlu (2420 m) je zelo pogosten v razmeroma ustaljenem in s humusom bogatem grušču, ki ga poraščajo Cerastium carinthiacum, Saxifraga oppositi- folia, S. paniculata, Minuartia sedoides, Poa nnnor, Thlaspi rotundifolium, Petrocallis pyrenaica, Festuca pumila, Poa alpina in Linaria alpina. Slika 4. Razširjenost vrste Crepis terglouensis (Hacq.) Kerner v Julijskih Alpah Abb. 4. Verbreitung der Art Crepis terglouensis (Hacq.) Kerner in den Julischen Alpen 6. Leontodon montanus Lamk. M a y e r j e v pregled (1958: 22) razširjenosti te vrste v Julijskih Alpah naj izpopolnimo s tem-le: M a r c h e s e t t i j e v a navedba (1879: 188) za Viš, ki jo je upošteval F ä c h e r (1882: 144), se je izkazala za povsem točno, saj je ta vrsta na Višu precej pogostna na njegovih južnih pobočjih pri 2400 m, zlasti številna pa še na Škrbini Zadnje špranje (2271 m) med Višem in Koštrunovimi špicami. Nadalje jo navaja C r i c h i u t t i (1907: 6, 1922: 3) za Montaž, na katerega južnih pobočjih, točneje na melišču nad pl. Pecol uspeva ta rastlina v tisočih in tisočih. Velja še omeniti, da jo je v Zahodnih Julijskih Aipah prvi nabral S e n d t n e r 6. VIII. 1841 v »sedlu Lope in navzdol proti Krnici« ter dan kasneje na Prestreljeniku, kar dokazujejo primerki v Tom- masinijevem herbariju v Trstu (TSM)^. Končno naj navedem še novo naha- jališče iz škrlatiške skupine, kjer uspeva L. inontanus v grušču (2275 m) nad Bivakom II na Gruntu, pod steno, čez katero se pride na Grlo. 7. Carex curviila Ali. Vrsta je nova za floro Julijskih Alp in Slovenije. Našel sem jo 8. IX. 1966 na majhni zelenici v izrazito zakraselem svetu na južni strani kote Vrh Križa (2401 m), vzhodno od zgornjega roba Kriške stene. Omenjena ravnica —- lep primer snežne dolinice na apnencu — leži v višini 2300 m in meri približno 10 X 5 m. Tla so vlažna, deloma čisto gola, deloma porasla z vegetacijo, ki jo najlaže uvrstimo v asociacijo Potentilla dubia-Homogyne discolor Aich. 33. Njen flori stični sestav je tale: 1.2 Potentilla hrauneana (= P. dubia), 4.4 Gnaphalitim supinum, + .2 Crepis aurea, 1.2 Salix ret tisa s. L, + . 3 Homogyne discolor, -f . 2 Gentiana pumila, + . 2 Veronica alpina, -f Ranunculus traunf ellner i, -f . 2 Achillea atrata, 1.3 Silene acaulis, 1.2—3 Carex curvula subsp. curvula, 1.2 Poa alpina v ar. vivipara, + . 2 Sagina saginoides, -f Euphrasia spec., + Ar ab is vochinensis, + Campanula scheuchzeri, + Polygonum viviparum, 1.2 Galium noricum, + . 2 Carex parviflora, + .2 Aster bellidiastrum, 1.2 Agrostis r up est ris, + . 2 Minuartia sedoides, + . 2 Soldanella pusilla. Pogosten je mah Polytrichum juniperinum. Povsem nepričakovano odkritje ukrivljenega šaša (Carex curvula All.) na apnencu Julijskih Alp utegne spodbuditi k ponovnemu preučevanju nje- govih taksonomskih in horoloških razmer. Zaradi geološke podlage smo sprva domnevali, da gre pri julijskem nahajališču za C. curvula subsp. rosae Gliomen, ki jo je njen avtor opisal 1. 1938 in opozoril na ekološko in siste- matsko diferenciacijo znotraj vrste C. curvula s. 1. Morfološka analiza naših primerkov pa je pokazala, da se ti v večini znakov, po katerih G i 1 o m e n (1938: 101—2) razlikuje subsp. curvula in subsp. rosae (korenine, steblo, listi, pre- rez lista, razmerje med širino in debelino lista, podporni listi cvetov, pH ra- stišča^) ujemajo s subsp. curvula, v dolžini podaljškov prašnic pa nimajo med obema podvrstama. Prvotna domneva se je torej morala umakniti dejstvu, da raste v Julijskih Alpah C. curvula subsp. curvula. To pa nas navaja k mnenju, da obe podvrsti na ozemlju Alp nista toliko ekološko kolikor horološko dife- rencirani. Subsp. rosae je razširjena, kot to kaže karta njene razširjenosti ( G l i o m e n 1938), predvsem v jugozahodnem delu Alp, proti vzhodu pa po- staja vedno redkejša, medtem ko v Vzhodnih Alpah skoraj v celoti uspeva samo subsp. curvula, h kateri spadajo tudi redka nahajališča te vrste na Bal- kanskem polotoku ( H o r v a t 1952: 207). 2 žal velik del zelo bogatih Sendtnerjevih florističnih odkritij v Julijskih Alpah iz let 1841—43 še ni bil objavljen. ^ Vzorec tal pod rušo ukrivljenega šaša, ki sem ga vzel na nahajališču 12. X. 1968, je pokazal naslednje vrednosti pH: globina 0—1 cm: 4,4; 1—2 cm: 4,6; 2—3 cm: 4,5; 3—4 cm: 4,6; 4—6 cm: 4,5; 6—7 cm: 4,4. Vrednosti je določil dr. A. Mar- tinčič, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 6 Varstvo narave 8 1 8. C ar ex frigida AIL O razširjenosti te vrste v Julijskih Alpah smo pravkar poročali (T. W r a - b e r 1967: 61). Ponovna revizija primerkov, ki jih je L 1899 nabral na Velem polju J u s t i n in jih določil za C. frigida Ali. (LJU 08149), je potrdila, da gre nedvomno za vrsto C. ferruginea Scop. To je pomembno zato, ker smo L 1967 vendarle našli pravo C. frigida tudi na Velem polju, točneje na Malem polju. Rastlina raste na redko na peščenih tleh ob potočku na vzhodnem delu znane močvirne ravnice Malega polja (okr. 1650 m). Četrto nahajališče te vrste v Julijskih Alpah pa smo našli v avgustu 1967 puri 3. Triglavskem (Zelenem) jezeru (1983 m), kjer raste na manjši skali v jezeru, tik ob njegovem zahodnemu bregu. TONE WRÄBER ÜBER EINIGE NEUE ODER SELTENE ARTEN IN DER FLORA DER JULISCHEN ALPEN (III) In der Fortsetzung der Beiträge zur Flora der Julischen Alpen wird berichtet über 8 Arten, von welchen sich Spiraea decumbens und Euphorbia kerneri als neu für Jugoslawien, Thesium rostratum und Carex curvula subsp. curvula als neu für Slowenien erweisen, das Vorkommen von Saponaria ocymoides aber für das Ge- biet Jugoslawiens nach einer langen Zeitspanne gesichert wird. Bei der Zusam- menstellung der Fundorte wurde auf die gesamten Julischen Alpen Rücksicht ge- nommen, da nur dadurch ein genügend grosses und einigermassen natürlich be- grenztes Gebiet vorliegt. Diese Betrachtungsweise erweist sich als günstig eben bei den hier behandelten Arten Spiraea decumbens, Euphorbia kerneri, Thesium rostratum und Saponaria ocymoides, welche innerhalb der politisch gefassten Gebiete zwar Aufmerksamkeit erregende Neuheiten (»neu für Slowenien...«) sind, im Rahmen der gesamten Julischen Alpen aber ihre hier zum ersten Male mit- geteilten Fundorte nur eine logische Abrundung des Gesamtareals darstellen. 1. Spiraea decumbens Koch. Es wird die Übersicht ihrer Fundorte in den Julischen Alpen gegeben, von denen einige (Most na Nadiži, Umgebung von Bre- ginj) zum ersten Male auch für das Gebiet Jugoslawiens festgestellt wurden. Der kleine Strauch wächst in Felsspalten (und auf alten Mauern), wird aber auch auf den Fluss- und Bachalluvionen angetroffen. 2. Thesium rostratum Mert. & Koch. Die Verbreitung dieser Art in den Juli- schen Alpen ist aus der Übersicht der bisher bekannten Fundorte ersichtlich. Als neu erweisen sich unter anderen die Fundorte in der Umgebung von Breginj (Mali in Veliki Muzec, Gnjilica, Most na Nadiži, Breginj), welche die Einreihung dieser Art in die Flora Sloweniens rechtfertigen. Der von H e n d r y c h (1966: 103) an- gegebene Fundort Biokovo in Dalmatien bedarf einer Bestätigung im Gelände; auf der Verbreitungskarte ( H e n d r y c h 1966: 103, We i n e r t 1965: 125 d) ist dieser Fundort übrigens falsch eingezeichnet. 3. Saponaria ocymoides L. Für den Fredel-Pass wurde diese Pflanze schon im Jahre 1843 von S e n d t n e r und P a p p e r i t z nachgewiesen, wie das die im TSM erliegenden Belege beweisen. Mit der Entdeckung (1967) dieser Art an mehreren Stellen zwischen den Dörfern Log pod Mangartom und Strmec (jugo- slawische Seite des Predel-Passes) ist diese Art für die Flora Jugoslawiens ge- sichert. In -der Übersicht werden die bekannten Fundorte der Julischen Alpen wiedergegeben. 4. Euphorbia kerneri Huter. Diese Art erreicht auf dem neuen Fundort Most na Nadiži eben noch das jugoslawische Gebiet und die Südostgrenze ihrer Ver- breitung. Weiter südöstlich wird sie durch die nahe verwandte E. triflora Sch., N. & K. ersetzt ( P o l d i n i unveröff.). Die Verbreitung von E. kernen in den Juli- schen Alpen ist aus der Fundortszusammenstellung ersichtlich. 5. Crepis terglouensis (Hacq.) Kerner. Die Art kommt auch in den West- julischen Alpen vor (Jof Fuart); in ihrem östlichen Teil, wo sie ihren Locus clas- sicus hat, wurden noch einige neuen Fundorte entdeckt. Die Übersicht der Ver- breitung in den Julischen Alpen wird gegeben. 6. Leontodon montanus Lamk. Ergänzend zu M a y e r (1958: 22) sei mitgeteilt, dass die Art auf ihren westjulischen Fundorten Jof Fuart ( M a r c h e s e t t i 1879: 188) und Jof di Montasio ( C r i c h i u t t i 1907: 6, 1922: 3) bestätigt wurde. Aus- serdem wird auf die Entdeckung dieser Art in der Kanin-Gruppe durch S e n d t - n e r im Jahre 1841 aufmerksam gemacht und ein neuer Fundort in der Škrlatica- Gruppe (Na Gruntu) mitgeteilt. 7. Car ex curvula All. Der einzige bisher bekannte Fundort der Krummsegge in den Julischen Alpen wurde in der Skrlatica-Gruppe (Vrh Križa) entdeckt. Sie gedeiht in der Assoziation Potentilla dubia-Homogyne discolor Aich. 33. Die Be- stimmung der gesammelten Belege führte zu C. curvula subsp. curvula. 8. Car ex frigida All. Zwei neue Fundorte dieser Segge wurden am Malo Polje und beim 3. Triglav-See entdeckt. LITERATURA: G o h r s , A. 1953—54. Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Fedd. Repert. 56. G o h r s , A. 1963. Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes mit besonderer Berücksichtigung von Friaul, den Julischen und Karnischen Alpen. Fedd. Repert. 68. G r i c h i u t t i , G. 1906. Elenco di plante raccolte per la prima volta in Valle di Raccolana e nel gruppo del monte Ganin con cenno sulla distribuzione delle piante arboree. Att. Accad. Ven.-Trent.-Istr., Gl. Scienz. nat., fis. mat. 3. Separatum. G r i c h i u t t i , G. 1907. Florula della Valle di Raccolana e del gruppo del monte Ganin. In Alto 18. G r i c h i u t t i , G. 1922. Nuove piante del Friuli. In Alto 33. Separatum. Č e r n i c , D., P o l d i n i , L. & W r a b e r , T. 1966. Erborizzazioni nelle Prealpi Giulie del Torre. Boll. Soc. Adriat. Sei. Trieste 54. Separatum. F o r n a c i a r i , G. 1955. Aspetti della vegetazione nella zona circostante la cascata di Moggio. Atti del F Gonvegno Friulano di Scienze naturali Udine, 4—5 settembre 1955. F o r n a c i a r i , G. 1959. Escursione della Sezione Triveneta della Societä Bo- tanica Italiana, ad alcune stazioni di piante microterme ed endemiche della re- gione Friulana. N. Giorn. Bot. Ital. 66. G l i o m e n , H. 1938. Carex curvula All. ssp. Rosae Gilom. (Kalk-Krummsegge). Ber. Geobot. Forschungsinst. Rübel in Zürich 1937. Go r t an i , L. & M. 1906. Flora friulana 2. Udine. G r a f , [R.] 1854, Ueber Spiraea decumhens Koch. ÖBW 4. G r a f , S. 1839. Bericht über einige im Jahre 1833 in die krainischen Hoch- gebirge unternommenen botanischen Ausflüge von Dr. Sigmund Graf. Beitr. z. Naturgesch., Landwirth. u. Topographie d. Herzogth. Krain 5. H a c q u e t , B. 1782. Plantae alpinae Garniolicae. Viennae. H e n d r y c h , R. 1964. Thesium L. Flora Europaea 1. H e n d r y c h , R. 1966. A brief study on Thesium rostratum. Acta Univ. GaroL, Biologica 2. H o r v a t , I. 1952. Prilog poznavanju raširenja nekih planinskih biljaka u jugoistočnoj Evropi. Godišnj. Biol. Inst. Sarajevo 5. H u t e r , R. 1887. Gorrespondenz. ÖBZ 37. K e r n e r , A. 1874. Über einige Pflanzen der Venetianer Alpen. ÖBZ 24. L o n a , C. 1952. La Flora delle Alpi Giulie nell'Orto botanico alpino »Juiiana« di Alberto Bois de Chesne. Att. Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 18. M a r c h e s e t t i , C. 1879. Una passeggiata alle Alpi Carniche. Boll. SOG. Adriat Sei. Nat. Trieste 4. M a y e r , E. 1952. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. S AZU, razr. prir. med. vede, dela 5, Inšt. bioL 3. M a y e r , E. 1958. Doprinos k poznavanju flore Zahodnih Julijskih Alp. S AZU, razr. prir. vede, Razprave 4. P a C h e r , D. 1882, 1886. Systematische Aufzählung der in Kärnten wildwachsen- den Gefässpflanzen. Jahrb. naturhist. Landes-Mus. Kämt. 15, 18. P a c h e r , D. 1895. Systematische Aufzählung... II. Nachtrag. Jahrb. natur- hist. Landes-Mus. Kärnten 23. P a m p a n i n i , R. 1922. Le »Spiraea lancifolia« Hoffmannsegg e »dectimbens« Koch. N. Giorn. Bot. ItaL, n. s. 29. Separatum. P a m p a n i n i , R. 1958. La Flora del Cadore. P a u l i n , A. 1904. Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 3. P o s p i c h a l , E. 1897. Flora des österreichischen Küstenlandes 1. S c h u n c k , S. 1877. Botanische Notizen über die Umgebung des Kanalthaies in Kärnten. ÖBZ 27. W e i n e r t , E. 1965. Thesium rostratum Mert. et Koch. In: M eu s e 1, H., J ä g e r , E. & W e i n e r t , E., Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora. Jena. W r a b e r , T. 1967 (»1966«). Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (II). Varstvo narave 5. W u l f e n , F. X. 1858. Flora norica phanerogama. TONE WRABER, asistent; Inštitut za biologijo Univerze, Ljubljana, Aškerčeva 12