pajo v isoke , poplave v za led ju P iran sk eg a zaliva k a r n a 900 h a zem ljišč, k a r p red s ta v lja 6,4 °/o n jegovega porečja. P og lav itne vzroke poplav , k i so v g lavnem zalivale vse dan je ravnice večjih po tokov m ed A n karanom in Sečo, o d k riv a ta a v to rja v sp lošn ih p o d ­ nebnih , reliefn ih , kam ninsko-zgradben ih in vege tac ijsk ih razm erah K o p r­ skega p rim orja . P ovodn ji pogoju je jo m očni nalivi, h ite r od tok po soraz­ m erno golih in s trm ih pobočjih do lin (k a r je povezano tu d i z m očno e ro ­ zijo p rs ti ob D ragon ji in R ižan i), p rece jšen strm ec po tokov (npr. R ižana), n eu re jen e s tru g e s š tev iln im i zavoji itd . Še danes je za poplave značilno, da so v g lavnem osredotočene n a n ajspodnejše dele dolin, k je r je n avadno tu d i v isoka g ladina, ta ln e vode. A v to rja ugo tav lja ta , da nastopajo n a jv iš ji p re to k i skoraj sočasno s padavinam i, k a r je n eposredna posledica flišnega dela po reč ja (str. 124, 174 in 182). T udi pogostost povodnji je zelo raz lič ­ na. O dvisna je od š tev iln ih k ra je v n ih razmer,^ p redvsem pa od količine padav in v p o v irn ih delih potokov. N ajpogostejše so od pom ladi do zime. Z anje pa je n ad a lje značilno, da so k ra tk o tra jn e , saj p rep la v lja jo zem ljišča le po n ek a j u r, n a k a r se um akne pop lavna voda nazaj v s tru g e po tokov ali kanalov. P osebnost obalnega p red e la so m orske poplave, k i so pogojene s specifičnim i ob likam i obale te r s posebnim i v rem ensk im i situac ijam i (ne nastopajo ob b u r ji) . S kora j vsa n e k d a n ja pop lavna pod ročja so b ila v neposrednem za led ju večjih naselij. Zato je človek že v p re tek lo sti ta svet vk ljučeva l v n a jra z ­ ličnejše oblike svo jih dejavnosti, k i so slonele n a iz rab i n a ra v n ih danosti (np r. soline p r i Sečovljah, ob R ižani in v S em edeli). V le tih 1932— 39 so reg u lira li glavne poplavne po toke v zaled ju K oprskega zaliva. Z obsežnej­ šim i u red itv en im i in vzdrževaln im i deli so n ad a ljev a li še po le tu 1950. R egulacije po tokov v za led ju P iran sk eg a za liva so bile o p rav ljene v g lav­ nem po d ru g i sve tovn i vo jn i, in sicer do le ta 1955. Z n jim i so pridob ili b lizu 500 ha k m e tijsk ih zem ljišč, n a k a te r ih se je u v e ljav ila p ro izvodn ja d ružbenega se k to rja km etijs tv a . P r i tem pa v e lja še posebej poudariti, da se je z regu lacijam i tem eljito sp rem en ila nam em bnost zem ljišča; trav n ik e in zam očv irjene p red e le so p reu red ili v n jive . Ob sred n jih in zg o rn jih de­ lih po tokov je sta lo več m linov v p re tek lo sti; danes m e lje ta le še dva. Š tud iji p r in a ša ta m nogo p od robn ih spoznanj o poplavnem svetu te r n jegovem neposrednem zaled ju . N ap isan i s ta ko rek tn o ; š tev ilna nova spo­ znan ja , k i n am jih ponu ja ta , so p o d p rta bodisi s poznavainjem obsežne li­ te ra tu re in u s trezn ih v irov bodisi z novim i ugotovitvam i, k i so jih p rin esla te re n sk a p roučevan ja . Z ato ne pom en ita sam o novega p risp ev k a k oboga­ titv i loka lne geografije, tem več p rin aša ta pom em bno osvetlitev v tip in značaj povodn ji in p op lavnega sve ta v S lovenskem p rim o rju . M ilan N atek Anton Gosar, The Urban Growth and Spatial Problems of Recreation in Slovenia. W iener G eographische S ch riften 53/54, W ien 1979 s. 10, 1 k a rta . A v to r o p red e lju je tesno m edsebojno povezanost m ed stopn jo u rb an iz a ­ cije in rek reac ijo n a p r im e ru S lovenije. V zporedno z večan jem m estnega p reb iv a ls tv a in n jegove ž iv ljen jske rav n i raste p o treb a po rek reac iji. P o­ stopom a so se izob likovala tr i področja, p rostega časa, in sicer: — rek reac ijsk o področje v bližini več jih u rb a n ih središč, — rek rea c ijsk o področje v alpskem svetu, — obm orsko rek reac ijsk o področje. T udi v rek reac ijsk em za led ju več jih slovensk ih m est lahko opazujem o v idno ra s t štev ila se k u n d arn ih počitn išk ih b ivališč in n a ra šča n je izletov in po tovan j, ki p riteg n e jo različne in f ra s tru k tu rn e ob jek te. K lju b m an jše ­ m u štev ilu so posledice lokacije sek u n d a rn ih počitn išk ih bivališč v iz let­ n iško zan im ivejših slovensk ih p o k ra jin ah te r v b ližin i več jih m est v idne tu d i v zunan jem u izgledu pok ra jine . P oveču je se tu d i n jih o v širši tu r is tič ­ n i pom en, saj se j ih vse večje štev ilo o d d a ja tu ristom . P odrobne jše so op red e ljen a tu d i iz le tn iška p o tovan ja . A v to r je izvedel 1022 an k e t v š tir ih večjih slovenskih m estih . (L jub ljana , M aribor, K ran j, M urska S obo ta). Z anim iva in h k ra ti p ričak o v an a je av to rjev a ugotovitev , da je pogostost izletov (zlasti ob koncu ted n a) v tesn i zvezi z velikostjo m esta. V po v p reč ju se do b ra tre t j in a m estn ih p reb iva lcev ob koncu tedna o dprav i n a iz let v rek rea c ijsk a pod ročja , ki so od sta lnega b iva lišča odda­ lje n a m anj ko t 50 km . V ečina se na iz let odprav i zarad i b iv an ja v narav i, n e k a te ri ob isku jejo k u ltu rn e spom enike, d rug i pa se o d p rav ijo na obisk k sorodnikom . V edno večje štev ilo se jih odloča za ak tivno rek reac ijo , to re j za sprehode, čo ln arjen je te r zd ru žu je jo p rije tn o s koristn im . R azpravi je p riložena p reg led n a k a r ta rek reac ijsk ih in tu r is tičn ih p o d ­ ročij S lovenije. S estavek p red s ta v lja sicer zgoščen, a celovit p rik az raz­ v o ja in p o g lav itn ih sm eri rek rea c ije v S loveniji, m an jša pozornost pa je n am en jen a o b rav n av i n a ra v n ih potez, k i trudi vp liva jo na sm er in ob liko r e k re ­ acije. A v to r p rav ilno ugo tav lja j da bo po trebno d rugače ov red n o titi obmestnai področja, k i se v vedno večji m eri v k lju ču je jo v rek reacijo . Posebno po­ zornost p a bo po trebno nam en iti odnosu m ed posledicam i rek rea c ije in nar rav o v a rstv en im i zah tevam i. R ezu lta ti an k e te kažejo, da se na izlete v n a ­ rav o o d p rav lja vedno večje štev ilo m eščanov, n jih o v odnos do človekovega okolja pa je v ečk ra t po trošn išk i. P riču joči p rispevek je v sekakor dobro­ došla in k o ris tn a in fo rm ac ija tu jim geografom , ki jih zan im ajo v p raša n ja rek rea c ije in n je n e posledice. D ušan P lu t Iz ostale jugoslovanske geografske in sorodne književnosti Dr. Branislav Bukurov, Banat i Srem. M atica S rpska. Novi Sad 1978, str. 141. Š tev iln im svojim delom s področja V ojvodine je n jen daleč najbo lj p loden p roučevalec B ran is lav B u k u r o v dodal novo, m onografsko zastav ­ lje n i geografsk i p reg led Bačke. B anata in Srem a. S voje am bicije in zasno­ vo je av to r obrazložil v uvodu. Delo naj bi izšlo k o t sestavn i del m ono­ g ra fije SR S rb ije , k i p a žal ni b ila u resn ičena. Ta geografsk i p reg led , ki im a nam en kom pleksno p red sta v iti reg ijo širšem u k ro g u za in te resiran ih , je m etodološko podoben p redhodn im av to r­ jev im štud ijam . M očno izstopa av to rjev a sp re tn o st kom pleksnega in ja sn e ­ ga reg ionalnogeografskega p rikazovan ja , k a r je velike v red n o sti za upo ­ rabn ike . Zasnova je p rav z ap rav k lasično reg io n a ln a z vsem i poglavji, ki so dokaj en akov redno obdelana. Razen n ek a j sp lošn ih skic tu d i n i nobene k arte , tab e le ali d iag ram a. Podobno kot v štev iln ih reg ionalnogeografsk ih š tu d ijah je tu d i v te j gospodarstvu odm erjenega m alo p rosto ra , čep rav je tu k a j k m e tijs tv o in z n jim povezani p roblem i izstopajoč pojav, pa tu d i d ruge gospodarske panoge so se m očno razv ile kot d e jav n ik reg ionalnega razvo ja , z n jim i v zvezi pa tud i u rb an a središča. Še posebej bi p riš la p rav p o d ro b n e jša p red s ta v ite v d ružbenega sek to rja k m e tijs tv a in problem ov d ru žb en ih k m e tijsk ih ob ratov kot posebno zanim iv in v geografskem po­ gledu p rev lad u jo č pojav . Z anim ivo je. da tak šn ih raz p ra v tu d i ne najdem o v seznam u lite ra tu re . B u kurov je V ojvodino p red stav il ločeno po tre h n jen ih , n a splošno sicer dokaj en ak ih p o k ra jin ah , m ed k a terim i pa so štev ilne b istvene raz­ like, tako v fizičnem okolju kot tu d i v socio-ekonom ski s tru k tu r i. Za n ji­ hovo pod ro b n ejše spoznavan je in za ja snost p red s tav itv e je to še posebej pozitivno. Ni p a podana p rim e rja v a m ed trem i reg ijam i. Ta bi bila , ne g lede na le ta 1968 izšlo M onografijo V ojvodine, še zlasti d ragocena, celo