KOPER, 6. DECEMBRA 1969 URADNE OBJAVE OBČIN !URSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA^ ST. 22 VSEBINA Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Ilirska Bistrica — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispev-i kih in davkih občanov v občini Ilirska Bistrica — ODLOK o spremembi odloka o najvišjih maloprodajnih cenah in najvišjih maržah v prometu na drobno — Popravek odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Ilirska Bistrica Občina Izola — ODLOK o javnem redu in miru v občini Izola — ODLOK o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta in naselij v občini Izola Sklad za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč — !. JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbenih zemljišč za gradnjo individualnih hiš ? ^ Občina Koper — ODLOK o družbeni materialni pomoči občanom — ODLOK o spremembi odloka o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Koper — ODREDBA o spremembi odredbe o določitvi ravni cen za nekatere proizvode in o določitvi marž v prometu na drobno Obči na Piran — ODLOK o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Piran Občina Posto j n a — SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta industrijska cone v mestu Postojna Občinska volilna komisija v Postojni — POROČILO o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor skupščine občine Postojna dne 9. novembra 1969 Občina Mirska Bistrica Na podlagi 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 72., 73.. 74. in 75. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. novembra sprejela ODLOK O ENOTNEM RAZSEKU IN ENOTNEM NAČINU PRODAJE SVEŽEGA MESA V PRODAJI NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Z namenom, da se zagotovi potrošnikom nakup svežega mesa pod enakimi pogoju in da se omogoči družbena kontrola cen, se uvaja v prodaji na drobno na vsem območju občine Ilirska Bistrica enoten razsek in enoten način prodaje svežega mesa, kot določa ta odlok. 2. člen Sveže goveje, telečje in svinjsko meso se sme prodajati samo: a) kot meso brez kosti, b) kot meso z vraščenimi kostmi. Prepovedana je prodaja svežega mesa, ki je vezana na istočasen nakup kosti, ki se po tem odloku ne smatrajo za vraščene kosti. 3. (len Posebej se prodajajo stranski klavni proizvodi, in sicer: a) drobovina, b) drugi klavni proizvodi, c) kosti. Vsi stranski klavni proizvodi se prodajajo na dosedaj običajen način. 4. člen Sveže goveje meso sc prodaja v naslednjih kosih: a) kot meso brez kosti: pljučna pečenka — očiščena (1,8 %), stegno (23,8 %), pleče (11,4 %), bočnik (4 %), vrat (5,2 %), potrebušina — flam (3 %); b) kot meso z vraščenimi kostmi: zarebrnica — kare (11 %), bržola (13 %), robček (2 %), prša (6,8 %) in rebra (4,5 %); c) kosti, cevaste in ploščate (13,5%); č) drobovina: jezik, pljuča, srce. vranica, jetra, ledvice, vampi; d) drugi klavni proizvodi: glava, smrček, možgani, vime, rep in jedilni loj. V oklepajih navedeni odstotki predstavljajo udeležbo posameznih delov v skupnem znesku zaklane in odrte živali ter služijo za izračun povprečne cene govejega 5. člen Sveže telečje meso se prodaja v naslediti kosih: a) kot meso brez kosti: stegno (23,5%), ?če (6,5 %), bočnik (3.5 %) in potrebušina flam (5,5%); b) kot meso z vraščenimi kostmi: za-brnica — kotleti (21%). rebra in prša !,2 %) in vrat (9.8 %); c) kosti, cevaste in ploščate (18 A*): č) drobovina: jezik, pljuča, srce. jetra, anica, ledvice, rajželjc in priželjc, d) drugi klavni proizvodi: glava, mozga- V oklepajih navedeni odstotki predajajo udeležbo posameznih delov v upnem razseku zaklane in odprte živali r služijo za izračun povprečne cene tc-čjega mesa. 6. člen Sveže svinjsko meso sc prodaja v na-ednjih kosih: a) kot meso brez kosti: stegno (26 ^). cče (14%). bočnik (2%) in potrebušina .flam (6%); „ . ideimi. b) kot meso z vraščenimi ^stmu za -brnica - kare (22%). rebra (14%) m r)^kosti cevaste in ploščate (8%); () drob^na: jezik, pljuča, srce, jetra, ranica, ledvice, želodec; d) drugi klavni proizvodi: glava, možgani, noge, rep, salo ali sveža slanina brez kože. V oklepajih navedeni odstotki predstavljajo udeležbo posameznih delov v skupnem razseku zaklane in odprte živali ter služijo za izračun povprečne cene svinjskega mesa. 7. člen Pred prodajo se morajo s posameznih kosov odstraniti večja nakopičenja loja oz. slanine, vsi okrvavljeni deli mesa in večje žile in kite. . Na željo stranke? se kupljeno meso seseklja v njeni prisotnosti. * 8. člen Določila tega odloka veljajo tudi za industrijsko zavito predpakirano goveje, telečje in svinjsko meso. Vsak zavitek mora vsebovati naslednje podatke: firma proizvajalca, vrsta mesa, kategorija po predpisih JUS za klavno živino, naziv kosa. cena za kg, neto teža, prodajna cena zavitka in datum pakiranja. 9. Člen Na vsakem delu mesa mora biti v pro-ajnem prostoru vidno označena katego-ija po predpisih JUS za klavno živino iko, da je lahko kupec nedvoumno sezna-jen ali gre za meso I., la., II. ali III. kalorije. K), člen Določbe tega odloka ne veljajo za pro-ajo konjskega, ovčjega, jagnječjega, kozli-evega mesa in odojkov. Vse te vrste mesa se prodajajo na do 11. člen Vsaka mesnica mora imeti na vidnem mestu izobešen cenik, v katerem morajo biti označene cene za vse vrste mesa. kvaliteta in kategorija mesa. kosti, drobovine in drugih klavnih proizvodov, ki jih ima mesnica v prodaji in ki so navedem v 4.? 5., 6. n 8. členu tega odloka. 130 St. 22 — 6. decembra 1969 12. člen Razvrstitev klavne živine v posamezne kvalitete pred klanjem oziroma uvrstitev mesa v posamezne kakovostne kategorije opravi organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo v kraju, kjer je klavnica, oziroma v kraju, kjer se pripravlja meso za prodajo. Kontrolo točnosti razseka in kvaliteto svežega mesa v prodaji opravlja organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo v kraju, kjer je meso v prodaji. Izpolnjevanje določil tega odloka v zvezi s temeljnim zakonom o blagovnem prometu nadzoruje organ, pristojen za tržno inšpekcijo. 13. člen Za kršitev določil tega odloka se kaznujejo gospodarske organizacije, ki prodajajo meso na območju občine Ilirska Bistrica, z denarno kaznijo do 3.090 dinarjev, odgovorne osebe v delovnih organizacijah z denarno kaznijo do 300 dinarjev in samostojni mesarji z denarno kaznijo do 300 dinarjev. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-30/69-4/6 Ilirska Bistrica. 20. XI. 1969 Predsednik Vitomir Dekleva, 1. r. Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/67, 36/67, 5 63, 27/68, 40/63 in 3/69), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) ter 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščine občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. novembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen Prvi odstavek 6. člena odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 4/69) se spremeni in se glasi: -Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se obračunava od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se odmerja prispevek, po stopnji 15 %.<* 2. člen Drugi in tretji odstavek 9. člena odloka se spremenita in se glasita: -Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, lahko za odmero pristojni organ določi manjše pavšalne osnove od najvišjih, v primerih, če zavezanci ne opravljajo storitev poln delovni čas, če je zmanjšana njihova delazmožnost ali zaradi odsotnosti oziroma prenehanja dela za več kot 3 mesece. Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, katerim se prispevna osnova določa po dejanskem osebnem dohodku, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini povprečne predpisane osnove, določi za odmero pristojni upravni organ osnovo prispevka v višini dejansko doseženih dohodkov.« 3. člen Drugi odstavek 28. člena se spremeni tn se glasi: _________"URADNE OBJAVE« _____________ »Občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ilirska Bistrica, morajo priglasiti premoženjske predmete po določbah 73. čl. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 40/68) za dohodke pristojnemu upravnemu organu občine na predpisanem obrazcu najkasneje do 30. novembra tekočega leta« 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969. Št.: 010-4/69-7/1 Ilirska Bistrica, 20. XI. 1969 Predsednik Vitomir Dekleva, I. r. Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33/65 in 36/65) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. novembra 1969 sprejela. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O NAJVIŠJIH MALOPRODAJNIH CENAH IN NAJVIŠJIH MARŽAH V PROMETU NA DROBNO 1. člen Točka c) I. člena odloka o najvišj-% maloprodajnih cenah in najvišjih maržah v prometu na drobno (Uradne objave, št. 6/68 in 16/68) se spremeni in se glasi: »c) sladkor — kristal 2,85 din/kg.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Ilirska Bistrica, 20. XI. 1969 St.: 38-3/69-4/6 Vitomir Dekleva, !. r. POPRAV EK ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V od3oku o prispevkih in davkih občanov v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 4/69) se tretji odstavek 4. člena, podskupina b) pravilno glasi: "Do-lnji Zemon, Ilirska Bistrica, Jasen, Jablanica, Koseze, Kilovče, Mereče, Mala Bukovica, Podstenje. Prem, Ratečevo brdo, Smrjc, Topole, Trnovo in Vrbovo.« SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA Oddelek za občo upravo in družbene službe Občina !zota Na podlagi 102. člena statuta občine Izola in 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67) je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. novembra 1969 sprejela ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI IZOLA I. Splošne določbe 1. člen Dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v tem odloku, na nedovoljen način moti red v mestu in naseljih v občini Izola in mir občanov, ovira izvrševanje pravic organizacij in posameznikov, ogroža varnost prometa in varnost ljudi in premoženja ali kako drugače ovira normalen na- čin življenja, se obravnavajo po določbah tega odloka kot prekrški. Za mestno območje se štejejo po tem odloku vsi trgi, ulice, javne površine, hiše, poslovni in drugi prostori, ki nosijo hišne številke trgov oziroma ulic v Izoli. n. Varstvo reda in miru 2. člen Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti red in mir okolice in sicer: 1. Na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in krajih, kjer se zbira večje število ljudi, nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba; 2. igrati na glasbila in uporabljati zvočne naprave v odprtih in zaprtih gostinskih in drugih javnih prostorih od 22-. do 5. ure, razen v nočnih barih; 3. igrati na glasbila in uporabljati zvočne naprave do 22. ure tako, da moti delo in počitek drugih; 4. motiti mir in počitek občanov z ropotom ali tresljaji strojev in drugimi napravami, če pa gre za neizogibno potrebno gospodarsko dejavnost, je treba skrbeti, da se ropot ali tresljaji z organizacijskimi ali tehničnimi ukrepi čimbolj ublažijo; 5. peti nespodobne ali žaljive pesmi; žaliti dostojanstvo drugih z nespodobnim vedenjem, kazati pornografske slike ah predmete; 6. kvartati ali igrati druge igre v javnih lokalih, če to občutno moti druge ali če tega ne dovoljuje lastnik ali upravitelj lokala, oziroma druga, za lokal odgovorna oseba; 7. motiti javna zborovanja sestanke in druge javne prireditve; 8. zadrževati se, kljub opozorilu, na prireditvenem prostoru, v gostinskem lokalu ali na poslovnem prostoru zunaj gostinske-ga lokala po obratovalnem času; 9. igrati "moro« v gostinskih lokalih in na drugih javnih prostorih; 10. vžigati, oziroma metati po javnih mestih petarde, pasje bombice, druga podobna pirotehnična sredstva in druge predmete; 11. igranje radijskih aparatov in drugih glasbil preko sobne jakosti, to je v taki meri, da moti delo in počitek drugih; 12. dopuščati, da psi v nočnem času z lajanjem ali zavijanjem motijo okolico; 13. kaditi v kinodvoranah, javnih prevoznih sredstvih in v drugih prostorih, kjer je vidno označeno, da je kajenje prepovedano; 14. prodajati izdelke domače obrti in drugo potrošno blago izven tržnih prostorov ter opravljanje drobne obrti izven poslovnega. oziroma določenega prostora (popravljanje dežnikov, loncev in brušenje rezil); 15. trgati cvetice, lomiti grmičevje in teptati po površinah, ki niso določene za hojo po parkih in pokopališčih; uničevati zgradbe in naprave na športnih in otroških igriščih, kopališčih in drugih javnih prostorih; Izjeme od določb 2. točke tega člena dovoljuje upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve po smernicah sveta za splošno upravo in notranje zadeve. 3. člen Na območju občine Izola se lahko prt-* rejajo cirkuške predstave in postavljajo razne zabaviščne naprave samo na tistih mestih, ki jih določi pristojni upravni organ. 4. člen Za vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah in gostinskih lokalih je odgo* voren nrr^dit^i. oziroma tisti, ki ga prireditelj zato pooblasti ter upravnik aM 13! ^URADNE OBJAVE« St. 22 — 6. decembra 1969 lastnik gostinskega lokala, oziroma tisti, ki L za lokal odgovoren. Ti so dolžni: ** i. postaviti primerno število rediteljev in storiti vse potrebno, da sc ohrani red in "*"2. poskrbeti, da igranje na glasbila ne ' moti dela in počitka drugih, oziroma da se igranj konča ob določeni uri; 3. poskrbeti, da se odstranijo iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov osebe, ki motijo red in mir ali vzbujajo zgražanje; 4. skrbeti, da se prireditev konča, oziroma da se gostinska lokal zapre v času. ki je določen s predpisi o obratovalnem času ali z dovoljenjem za prireditev , in da se ljudje ne zadržujejo na odprtem poslovnem prostoru po obratovalnem času; 5. skrbeti, da mladoletniki ne obiskujejo njihovih gostinskih ali drugih podobnih lokalov, da se ne udeležujejo zanje prepovedanih javnih plesov, da ne obskujejo filmskih predstav in podobnih prireditev v času, ki ga določa 12. člen tega odloka in da ne kvartajo v javnih prostorih; 6. skrbeti, da se ne igra **mora<< in druge prepovedane igre. H! Varnost prometa 5. člen Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost prometa ali se ovira promet v mestu in naseljih in to: 1. voziti z vozili po mestnih cestah ali njihovem delu, na katerih je pristojni organ prepovedal promet za vsa vozila ali za določeno vrsto vozil; 2. zasesti ulico, pločnik ali trg, izvajat* na njih kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo ulice, pločnika ali trga in drugih komunainin naprav, stresati, spuščati ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali material ali delati karkoli, kar bi poškodovalo ulico, pločnik ali trg ali oviralo, oziroma ogrožalo promet po njih; ^ 3. prekopavati mestne ulice, pločnike ali trge brez dovoljenja pristojnega upravnega organa občine Izo'a ali pooblaščene delovne organizacije, kdor prekoplje ulico, trg ali pločnik mora prekopano ulico, trg ali pločnik spraviti v prejšnje stanje v roku, ki je določen v dovoljenju, sicer stori to pooblaščena delovna organizacija na njegove stroške; 4. ovirati promet n& pločnikih aid drugih javnih prostorih z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov čez čas, ki je nujno potreben, da se ti predmeti odstranijo, ali uporabljati javni prostor za odlaganje kakršnegakoli materiala; 5. puščati za daljši čas (garažirati) motoma vozila, ki so neregistrirana ali neuporabna, na cestah, parkirnih in drugih Javnih prostorih; 6. parkirati motoma vozila na določenih mestih čez čas, ki ga določi pristojni organ; 7. paskirati motorna vozila brez naprave ^a označevanje začetka parkiranja na par-k*rnih prostorih, kjer je parkiranje omeje-*to na določen čas; 3. voziti z motornimi vocali na cestah v mestu z večjo hitrostjo, kot 50 km na uro; . 9 parkirati motoma vozila na pločni-na katerih ni posebnih označb, ki dovoljujejo parkiranje; 10 na cestah strnjenih delov mesta par-mrati tovorna motoma vozila in avtobuse "a mestih, ki niso za to določena; *1- pu&čabi v mestu ročne vozičke, triade in podobna vozila na ulicah in trgih /7 Prislanjati kolesa na stene zgradb, ob _ziožbena oknq ali na druga mesta, ki niso s* to določena; . ^ voziti se s kolesi no nločnikih. se /Malkati. žogabi al* se kako drugače igrati ** ulicah in trgih; 13. voziti karkoli preko cestnih robni-Kov\ če se robniki predhodno ne zavarujejo. Izjeme od določb 1. točke lega člena do-vo.juje pristojni upravni organ občine Izola. 6. člen Prepovedano je organizirati pogrebne m druge sprevode po mestnih ulicah brez dovoljenja pristojnega upravnega organa občine Izola. 7. člen Otroci do 10. leta starosti se ne smejo voziti s kolesom po cestah brez spremstva odraslih. Otroci od 10. do 14. leta starosti se smejo voziti s kolesom, s kolesom s pomožnim ali vgrajenim motorjem samostojno le, če imajo dokaz o opravljenem preizkusu znanja prometnih predpisov, ki ga izda osnovna šola ali AMD. 8. člen Lastnik)! ali najemniki nepremičnin ob cestah in druge odgovorne osebe morajo skrbeti, da se do 7. ure odstrani sneg s hodnikov in pločnikov *n da se posipajo poledeneli hodniki in pločniki. Odstranjevanje snega in posipanje se po potrebi opravi tudi preko dneva. 9. člen Lastniki, upravitelji aid najemniki zemljišč, ki mejijo na cesto, oziroma organizzaci ja, ki vzdržuje ceste, morajo živo mejo ali druge nasade ob cestah redno obrezovati do višine 80 cm, veje obcestnega drevja pa obrezovati tako. da ne segajo nad vozišče izpod 4.20 m. Ce tisti, ki je dolžan živo mejo in druge nasade obrezovati ali obsekati veje obcestnega drevja tega ne stori, izvrši to pooblaščena delovna organizacija na njegove stroške. EV. Varstvo ljudi in premoženja 10. člen Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi in premoženja in sicer: 1. namerno povzročati kakršnokoli manjšo škodo v trgovinah, javnih lokalih, vinogradih, nasadih, na poljih, vrtovih in javnih napravah; 2. opustiti varnostne naprave in vzdrževanje teh naprav pri gradbenih in podobnih delih; 3. poškodovati ah odstraniti sveMobno telo; 4. prenočevati na javnih mestih, v nedograjenih ali zapuščenih stavbah, na senikih in drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika oz. najemnika ter bivanje v zasilno postavljenih objektih; 5. zažigati travo ali grmičevje v sušnih in vetrovnih dneh brez dovoljenja pristojnega upravnega organa občine Izcda in brez nadzorstva članov Gasilskega društva Izola; 6. zažigata odpadke ali kuriti ogenj na odprtem prostoru ali v bližini stavb in metati cigaretne ogorke tam, kjer bi lahko nastal požar in s tem povzročatisqd Sej neprijeten vonj. 7. postavljata ali uporabljati primitivno urejena ah zasilna kurišča in dimne od- odlagati na podstrešja lahko gorljivi terial; 9. zanemarjati vzdrževanje ah op us ta ti travila zgradb, ograj, podpornih zidov drugih podobnih objektov; . 10. odlagati v prodajalnah, skladbah, avnicah ali na dvoriščih odpadni lahko liivi material in embalažo; 11. z brezobzirno vožnjo ah kako drugače škropiti ali umazati ljudi ali pročelja 12. postavljati na okna ali ograje balkonov nezavarovane predmete; 13. puščati živino ali perutnino po tujih nasadih, vinogradih, poljih in vrtovih; 14. v naseljenih krajih ograjevati vrtove in druge površine z bedečo žico, ob cestah izven naselij in krajev pa v razdalji manj kot 2 m od roba ceste; 15. imeti vodnjak, jamo, jašek, odprtino ali vhod pod zemljiško klet nepokrit ali imeti stopnišče ali druge naprave nezavarovane; 16. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih in drugih krajih; 17. streljati z zračno puško a# inačno piš tod o, fračo, iokom ter metati kamenje in druge predmete na javnih mestih ali na krajih, kjer je to lahko nevarno za ljudi in premoženje; 18. pustiti pse brez nadzorstva (šteje se, da je pes brez nadzorstva, če ni v ograjenem prostoru, na verigi ali na vrvici); 19. kopati se ob obali, kjer je označeno, da je kopanje prepovedano ali kopati pse in druge domače živali, kjer se kopajo ljudje; 20. postavljati posode za smeti na ulice ali druge javne prostore izven hiš m poslovnih prostorov. V. Varstvo vzgoje mladoletnikov 11. člen Otroci in mladoletniki do 16. leta starosti sc ne smejo brez potrebe zadrževati v gostinskih in drugih podobnih lokalih. V spremstvu staršev oz. oseb, ki jih nadomeščajo. pa le do 21. ure v zimskem času oz. do 22. ure v poletnem času. Otroci in mladoletniki do 16. leta starosti ne smejo obiskovati plesov v gostinskih lokalih in na drugih javnih krajih. Prav tako ne smejo obiskovati filmskih predstav in drugih podobnih prireditev, ki se končajo po 22. uri. Filmske predstave na prostem in druge letne prireditve smejo obiskovati otroci oz. mladoletniki v starosti od 7. do 16. leta v spremstvu staršev oz. oseb, ki jih nadomeščajo. Otrokom in mladoletnikom do 18. leta starosti je prepovedano kvartanje v javnih lokalih. 12. člen Starši oz. skrbniki morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 16. leta starosti v zimskem času po 21. uri, v poletnem času pa po 22. uri ne pohajkujejo po cestah. Za zin^ki čas po prejšnjem odstavku se šteje čas od 1. oktobra do 31. maja, za poletni čas pa od 1. junija do 30. septembra. VL Kazenske določbe 13. člen Z denarno kaznijo do 300.— dinarjev se kaznpje storilec za prekršek po 1. do 10., 14. in 15. točki 2. člena; po 3. in 4. Členu, po 1., 2.. 3., 4. in 5. točki 5. člena; po 6., 8. in 9. členu; po 1. do 15. in 20. točki 10. člena; po 11. in 12. členu. Z denarno kaznijo do 200— dinarjev se kaznuje storilec za prekršek po 16. in 17. točki 10. člena. Z denarno kaznijo do 100.— dinarjev se kaznuje storilec za prekršek po 11. in 12. točki 2. člena; po 7. členu. 14. člen Z denarno kaznijo 20.—. dinarjev se kaznuje storilec za prekršek po 13. točki 2. člena; po 6. do 13. točki 5. člena; po 18. in 19. točki 10. člena. Pripadniki milice in komunalni redarji lahko izterjajo'denarno kazen iz prejš-niega odstavka takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku. 5t. 22 — 6. decembra 1969 _________________ 15. člen Z denarne kaznijo do 3000.— dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek po 4. točki 2. člena; po 3. in 4. členu; po 2., 3., 4. in 5. točki 5. člena; po 6., 8. in 9. členu; po 1., 5., 6., 7., 8., 9., 10.. 12.. 13.. 14., 15. in 20. točki 10. člena. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo, ki je d-oločena v prvem in tretjem odstavku 13. člena tega odloka. 16. člen Za prekršek po tem odloku, ki ga napravi mladoletnik, ki še ni dopolnil 16 let, se s predpisano denarno kaznijo kaznujejo njegovi starši oz. oseba, ki jih nadomešča, če je prekršek posledica tega, ker niso pazili na mladoletnika. 17. člen Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku poda postaja milice pristojni upravni organ občine Izola ali komunalni inšpektor. VH. Končne določbe 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Izola (Uradni glasnik, št. 13/66 in 15/66). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 22-16/69. Izola, 11. novembra 1969 Predsednik: Jernej Humar, 1. r. t Na podlagi 102. člena statuta občine Izola in 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 25/65 in 15/67), je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. novembra 1969 sprejela: ODLOK O ZUNANJEM VIDEZU IN KOMUNALNI UREDITVI MESTA IN NASELIJ V OBČINI IZOLA !: Splošno 1. člen S tem odlokom se predpisujejo ukrepi, hi naj zagotovijo mestu in naseljem v občini Izola primeren videz in higiensko ureditev. Za mestno območje se štejejo po tem odloku vsi trgi, ulice, javne površine, hiše, poslovni jn drugi prostori, ki nosijo hišne številke trgov, oziroma ulic v Izoli. Zunanji videz zgradb in okolice 2. člen Stanovanjsko podjetje občine Izola, lastniki ali upravitelji stavb morajo skrbeti, da se stavbe, predvsem njihovi deli. ki so vidni z ulice, ceste, trga ali parka, vzdržujejo in obnavljajo redno in da ne kvarijo zunanjega videza kraja. 3. člen Za poseg v fasado stavbe je potrebno dovoljenje upravnega organa, pristojnega za gradbene in urbanistične zadeve. Poseg v fasado predstavlja predvsem: — sprememba odprtin na njej, prebitje novih aJi zazidava že obstoječih; — spremenjena izvedba okenskih polic, balkonov, napuščev. nadstreškov, vencev, polken, vrat in podobno; — sprememba ali izvedba novih okraskov; *UnADNF OBJAVE* — sprememba ali popolna obnova fasadnega prepleska; — nameščanje naprav, napisov, tabel, omaric in podobnega na obstoječo fasado; 4. člen Na izveskih nad mestno ulico, cesto, trgom ali parkom, ni dovoljeno stepati, zračiti ali sušiti perila ali drugih predmetov. 5. člen Na fasadah stavb je prepovedano pisati, risati in lepiti plakate, razen na mestih, ki so za to določena. Prepovedano je kakorkoli zamazati ali poškodovati fasado. Kdor piše, riše, zamaže ali poškoduje fasado, je dolžan povrniti stroške za vzpostavitev fasade v prejšnje stanje. 6. (len x Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve ali komunalni inšpektor lahko odredi podjetju, lastniku ali skrbniku stavbe vzpostavitev fasade v prejšnje stanje ali njeno ureditev, če je fasada hudo zanemarjena. 7. člen Lastnik, upravitelj ali uporabnik stavbe mora poskrbeti, da so hišne tablice, ulični nazivi in drugi podobni javni napisi na stavbi nepoškodovani in čisti in da ne kvarijo videza kraja. Skrbeti rdorajo, da se odstranijo z zidov in ograj nespodobni in neprimerni napisi, gesla in podobno, kar žali posameznika, javno moralo ali zavest občanov. 8. člen Lastniki ali uporabniki poslovnih prostorov in stavb morajo poskrbeti, da se pred poslovnim prostorom, oziroma stavbo in na funkcionalnem zemljišču, ki postom, oziroma stavbi pripada, uredijo primerni prostori za puščanje koles, motornih koles in motornih vozil. Parkirišče iz prejšnjega odstavka, ki ni v splošni rabi mora vzdrževati uporabnik poslovnih prostorov, oziroma stavbe. 9. člen Trgovine obrti, agencijska in druga podjetja morajo imeti estetsko urejena izložbena okna. ki jih morajo redno čistiti. V izložbenih oknih ni dovoljeno oglaševati v tujem imenu ali na tuj račun, ker tako oglaševanje meri na neposredno ali na posredno gospodarsko korist. Izložbena okna ne smejo bita zakrita, razen v času, ko se jih ureja. Če se izložbeno okno zavaruje proti soncu, je treba zavarovanje izvesti tako, da se ne preprečuje vpogleda vanj. 10. Člen Na mesthem in na urbanistično urejenem območju morajo biti izložbena okna v nočnem času razsvetljena. Osvetlitev ne sme škodovati okolici ali prometnim znakom. Osvetlitev ne sme bleščati in ne sme motiti mimoidočih. Izvor svetlobe mora biti podrejen ureditvi izložbenega okna in predmetov, ki so v njem razstavljeni, predvsem v pogledu barv. 11. člen V mestu morajo imeti vse stavbe zbiralne žlebove za odtok meteorne vode; žlebovi moia jo biti speljani v mestno kanalizacijo. Žlebove je dolžan namestiti lastnik. upravitelj ali uporabnik stavbe. Ce zavezanci ne ravnajo po prvem odstavku, lahko upravni organ, pristojen za komunalne zadeve odredi, da to stori na njihov račun kdo drug. Zavezanec, ki se ne ravna v skladu z določili prvega odstavka tega člena mora povrniti komunalni organizaciji škodo, ki je nastala na tlaku in drugih mestnih po- 132 vršinah, zaradi neurejenega odtoka meteorne vode, 12. člen Pred gradbenim posegom v mestni tlak ali drugo podobno javno površino mora in- * vesti tor povabiti tudi druge zainteresirane organizacije ali posameznike, da prijavijo svoje investicijske programe v določeno mestno površino. Ivestitor je dolžan v sporazumu z drugimi organizacijami in posamezniki uskladiti svoj poseg. Posegi vseh morajo biti strokovno omejeni na najmanjši, za delo nujno potrebni čas. Ta čas mora biti določen z gradbenim dovoljenjem ali drugim aktom upravnega organa, ki gradbeno do-voJjenje nadomešča. Sporazum po prvem odstavku mora biti pismen. Predložiti ga je treba prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja. 13. člen ^ ^ Brez dovoljenja upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve je prepovedano postavljati drvarnice, barake, garaže aJi druge objekte. Ce kdo postavi objekt v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka, ga mora odstraniti v določenem roku n^ pismen poziv pristojnega organa. Če tega ne stori, ga odstrani na njegove stroške določena delovna organizacija. 14. člen ^ Razpadajoče objekte morajo lastniki, upravitelji ali uporabniki na lastne stroške porušiti ali obnoviti tako, da ne kazijo videza kraja. 15. člen Okolica stavb mora biti urejena v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom o zazidavi, kjer tega ni, določi ureditev okol- ^ ja v mestu upravni organ', pristojen za komunalne zadeve, v naseljih pa svet krajevne skupnosti. 16. člen Lastnik, upravitelj ali uporabnik stavbe mora urediti tudi funkcionalne površine stavbe. Na funkcionalnih površinah je prepovedano rediti živali, odlagati ali skladiščiti material, kuriti, opravljati obrt ali drugo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja 17. člen Vrtovi v mestu morajo biti obdedani in zasejani. Obzidja vrtov lahko segajo 80 cm v višino, višja obzidja so dovoljena le, če je to v skl&lu z arhitekturo okolice adì če je višji zid potreben zaradi varnosti objekta. Upravni organ, pristojen 3a komunalne zadeve, lahko prepove zasaditev določenih kultur v vrtovih na mestnem območju. 18. člen Lastniki, upravitelji ali uporabniki stavb morajo vzdrževati površino ob njih< predvsem pa: — morajo vzdrževati in Čistiti dovozne poti in dohode do stavb in dvorišč ter čistiti pločnik pred stavbo; — morajo redno kositi travo in obrezovati grmičevje in drevje na zemljišču, ki stavbi pripada, oziroma populiti divje rastočo travo; — ne smejo kopičiti ali dopustiti drugemu kopičenje kakršnegakoli materiala ob zidovih stavbe. Splošna higienska ureditev 19. člen Na podeželju je treba sanirati okolico stanovanjskih stavb. V bližini stanovanj- ^URADNE OBJAVE« stati objektov in posameznih stanovanj ter vodopreskrbnih o-bjektov je prepovedano imeti gnojišča in smetišča. Gnojišča je treba urediti v nepropust-nih prostorih, iz gnojnih jam ne sme pronicati gnojnica na dvorišča, na javno cesto, obcestne jarke ali na zemljišče, na kate-rem stoji vodnjak, oziroma vodni izvirek. 20. člen Na podeželju morajo imeti stranišča vodotesne in zaprte greznice. Ce je greznična jama povezana z drenažo, mora biti /Ivo- P"*""* 21. Men Izven mestnega območja se smejo smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov odlagati na lastna odlagališča, ki' morajo biti urejena in vzdrževana tako, da ne motijo okolice, da„ne kazijo videza kraja in da niso za okolico izvor smradu in okužbe. Svet krajevne skupnosti lahko določi za posamezno naselje skupno odlagališče smeti, ki mora biti urejeno v skladu s določilom prvega odstavka. Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve ali komunalni inšpektor lahko prepove odlagališča smeti in določi drugo odlagališče, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka. Javna razsvetljava 29. člen Na mestnem območju morajo biti ulice, coste, trg! in parki razsvetljeni od mraka do svita. Javna razsvetljava moia biti zadostna za varno hojo in varen promet. 30. člen Naprave za javno razsvetljavo je prepovedano uporabljati v zasebne ali druge nejavne namene; te naprave je prepovedano zamazati, poškodovati ali uničiti. 31. člen Delovne organizacije, zasebni gostinci, samostojni obrtniki in drugi, ki poslujejo v večernih in nočnih urah, morajo imeti firmo in svoje nazive osvetljene. Splošpa jasvetljenost poslovnega prostora moia biti 180 luxov (380 luxov). Splošna osvetljenost prodajnih in izložbenih prostorov, izložb in razstav mora biti najmanj 350 luxov (700 luxov). Splošna osvetljenost vhodov in izhodov v poslovne prostore mora biti najmanj 30 luxov <50 luxov). Osvetlitev javnih stopnic, hodnikov in pasaž mora biti najmanj 50 luxov (80 luxov). Vrednost, izražena v oklepaju, velja za fluorescenčno razsvetljavo. 22. člen Prepovedano je odlaganje smeti in odpadkov ter drugega materiala izven odlagališč, predvsem pa ob ceste in v obcestne jarke. Gnoj in gnojnico je treba prevažati v zaprtih posodah, oziroma v tako pripravljenih vozilih, da ne onemogočajo razliv ali raztres ter razširjanje smradu. Gnoja se ne sme odlagati na cesto ali njeno neposredno bližino. Prepovedano je z gnojnico zalivati rastlinske kulture. 23. člen Na mestnem območju je prepovedano čistiti greznice in odvažati fekalije v času od 6. do 22. ure. Praviloma se na mestnem območju lahko čistijo greznice od 1. oktobra do 31. marca. 24. člen Prepovedano je pranje motornih vozil na cestah, ul icah, trgih, n& pločnikih in pri javnih izlivkah. 25. člen Organizacije in občani so doilžjij s stalni-mi posegi zatirati mrčes in glodaJce na površinah, ki jih uporabljajo al uživajo. 26. člen Organizacije, ki upravljajo ali omogočajo večja skladiščenja prehrambenega blaga morajo svoje ukrepe zoper mrčes in glo-dalce opravljati organizirano in s sodobnimi sredstvi. Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko organizaciji odredi ukrep Ryer mrčes in glodal ce na površinah, ki Jih organizacija upravlja ali uživa. Ce organizacija ukrepa ne izvede, ga izvede po odredbi kdo drug na njene stroške. 27. člen Mrhovino je treba obvezno zakopati na 3a to odrejenem mestu ali sežgati po navo-thhh veterinarskega inšpektorja. Mrhovino se sme prevažati v zaprtem vozu, izjemoma odprtem vozilu, če je primemo po- ? 28. člen ^vali, ki so poginile od okužbe ali pa od °e neugotovljenega izvora bolezni, je treba emudoma priglasiti veterinarski inšpek-'Jt ki obredi način ravnanja z njimi. Prepovedano je poginule živali pustiti cz3varovanc pred mrčesom, glodale! ali orugtmi živalmi. ^ 32. člen Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve ali komunalni inšpektor lahko odredi posameznemu zavezancu, da osvetli določen prostor, ki ga upravlja ali uporablja. . 33. člen Na podeželju morajo biti naselja v nočnem času osvetljena. Javno razsvetljavo v naseljih je treba namestiti vsaj ob glavni prometni poti. Varstvo spomenikov 34. člen Kulturne, zgodovinske in druge spomenike je prepovedano prelepiti, popisati, umazati, poškodovati, uničiti, prestavljati ter si jih prilaščati. 35. člen Občani so dolžni preprečevati zlorabo spomenikov in prijavljati komunalnemu inšpektorju ali postaji milice kakršnokoli zlorabo. 36. člen Okolica spomenikov mora biti urejena, uredi jo upravljalec ali oskrbnik spomenika. 37. člen Spomenike revolucije in spomenike padlim v NOV upravljajo in vzdržujejo v mestu upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v naseljih pa krajevne skupnosti. Večji in važnejši spomeniki iz prejšnjega odstavka morajo imeti urejene dostope, konzole za zastave in nočno razsvetljavo. 38. člen Dostop do spomenika je praviloma prost. Prepovedano je omejevati rabo itn pomen posameznega spomenika, razen po odredbi pristojnega organa. Spomenikov se ne sme zakrivati z novogradnjo ali pa na drug način. Posamezni gradbeni objekti morajo biti v primerni oddaljenosti od spomenikov. Oddaljenost in druge pogoje varstva spomenika določi pristojni zavod za varstvo spomenikov v sporazumu z upravnim organom, pristojnim za gradbene in urbanistične zadeve. Plakatiranje, postavljanje reklamnih teles in reklamna servisna služba 39. člen Plakatiranje je na mestnem območju dovoljeno zunaj poslopij samo na plakat- St. 22 — 6. decembra 1969 nih deskah, kioskih in v reklamnih omaricah, ki so postavljene v ta namen. 40. člen Plakatne deske, kioski in omarice so lahko stalne ali začasne. 41. člen Plakatiranje po 39. členu tega odloka sme opravljati samo pooblaščena delovna organizacija. 42. člen Plakatiranje na začasnih lesenih ograjah, v zaprtih prostorih, v ograjenih prostorih, razstaviščih in začasnih prireditvenih prostorih je prosto. 43. člen Plakatne deske, kioske in omarice lahko postavlja samo pooblaščena delovna organizacija po predhodnem soglasju komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Izola. 44. člen Reklamne table in druga reklamna telesa, razen reklamnih teles, ki jih delovne organizacije postavljajo na svojih osnovnih sredstvih za reklamiranje svojih proizvodov, lahko postavlja samo pooblaščena delovna organizacija po predhodnem soglasju komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Izola. Po določbi prvega odstavka tega člena sc postavljajo reklamna telesa na celotnem območju občine Izola, vključno tudi morje, razen v pasu ob javnih cestah, v katerem je po veljavnih predpisih pristojno postavljati napise in druge znake Cestno podjetje Koper. 45. člen Pooblaščena delovna organizacija zaračuna za postavitev reklamnega telesa odškodnino po merilih, ki jih določita sporazumno svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Izola in delovna organizacija. Odškodnina se lahko določi v letnem znesku. Pooblaščena delovna organizacija zaračuna odškodnino tudi za plakatiranje. Odškodnino se zaračunava po kvadratnem metru površine na enoto časovnega obdobja. Višino odškodnine po kvadratnem metru površine določita vsakoletno sporazumno svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Izda in pooblaščena delovna organizacija. 46. člen . Plakati in reklamna telesa morajo biti estetsko izdelani, ne smejo kvariti videza pokrajine, ne motiti narodnostnega, verskega ali moralnega čuta. Ce je na plakatu ali na reklamnem telesu napisano besedilo, mora biti te-to v slovenskem jeziku, lahko pa je tudi še v drugih jezikih. Na dvojezičnem območju občine Izola mora biti napisano besedilo tudi v italjanskem jeziku. Izobešanje zastav 47. člen Ob državnih praznikih in drugih svečanostih se izobesijo zastave. 48. člen Državna zastava, republiška zastava, zastave narodnosti in zastave družbenih organizacij, ki se izobešajo, ne smejo bit3 raztrgane, zamazane, neprimerne itn poškodovane. 49. člen Zastave drugih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega organa občine Izola ali na splošen poziv. Št. 22 — P decembra 1969 50. člen Zastave j c treba odstraniti, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Odstraniti je treba tudi morebitne transparente, priložnostne napise in okraske. Javni napisi 51. člen Javni napisi na dvojezičnem območju občine Izola morajo biti napisani v slovenskem in italijanskem jeziku. Dvojezični morajo biti tudi razglasi na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi ali naznanila državnih organov, družbeno političnih in delovnih organizacij. 52. člen Obstoječe javne napise je treba uskladita z določili tega odloka. 53. člen Delovne organizacije, samostojne obrtne delavnice, zasebni gcstinci in svobodni poklici morajo izobesiti svoj naziv ali firmo tako, kot je vpisana v register. Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, oziroma komunalni inšpektor lahko odredi posamezni osebi iz prejšnjega odstavka, da uskladi naziv ali firmo z določili tega odloka. Reja in varstvo živali 54. člen Na mestnem območju je prepovedana ysaka gospodarska reja živali in reja nevarnih živali. 55. člen V naseljih je treba živalim onemogočiti klatenje in samooskrbovanje s hrano, kakor tudi. da pokončujejo druge živali, njihov zarod, krmišča in podobno. Rejec ali lastnik živali sta odgovorna za škodo, ki bi jo živali povzročile po prejšnjem odstavku. 56. čletl Prepovedano je živali dražvtn, mučiti ali poškodovati. Brez dovoljenja sc ne sme živali uporabljati za predstave. Kdor nastavlja strupe, mora o torn obvestiti sosesko in jo poučiti o morebitnih posledicah za živali. Strup se lahko nastavi na mestih, ki niso prosto dostopna domačim živalim. 57 člen Na mestnem območju goji pooblaščena organizacija golobe, okrasne parkovne živali in ribe v zaprtih vodah. Prepovedano je uničevati in poškodoval živali iz prejšnjega odstavka, oziroma naprave, ki tem živalim služijo. Občanom je prepovedano krmiti ribe v zaprtih vodah. druge živali se lahko krmi le s primemo hrano. 58 člen Bivali na potepu in živali, ki povzročajo škodo, polovi pooblaščena delovna organizacija. ki z javnim pozivom povabi rejce, oziroma lastnike naj živali v roku petih dni prevzamejo. Po preteku tega roka pooblaščena delovna organizacija živali nroda ali pokonča. Stroški za lov. poziv in pokončanje gredo v breme lastnika hi vati. Kazenske določbe 59. člen Z denarno kaznijo od 30— do 300 — dinariev se kaznuje za prekršek: 1 kdor spreminja fasado brez dovoljenja (3. člen); " tr^or ne vzdržuje izložbenih oken v primerni estetski obliki ali teh oken redno ne čisti <9. člen — prvi odstavek); *UPADNE OBJAVE* 3. kdor ne osvetli izložbenih oken v nočnem času (10. člen — prvi odstavek); 4. kdor ne uskladi svojega gradbenega posega v urejeno mestno površino z drugimi interesenti, oziroma gradbene dejavnosti ne dokonča v odrejenem času (12. člen); 5. kdor postavi objekt brez dovoljenja upravnega organa, pristojnega Ha komunalne zadeve (13. člen); 6. kdor na funkcionalnih površinah redi živali, odlaga ali skladišči material, kuri, opravlja obrt ah drugo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja (16. člen — drugi odstavek); 7. kdor ne vzdržuje na funkcionalnih površinah dovoznih poti. redno ne kcai trave in ne obrezuje grmičevja in žive meje (18. člen); 8. kdor prevaža gnoj in gnojnico tako, da se razliva ali raztresa ter razširja smrad (22. člen — drugi odstavek); 9. kdor čisti greznico v mestnem območju v nedovoljenem času (23. člen); 10. kdor prevaža v odprtih vozilih ali pusti nezakopano mrhovino, kosti, kože in podobno (27. člen); 11. kdor uporablja v zasebne ali druge nejavne namene ali poškoduje, oziroma uniči objekte javne razsvetljave (30. člen); 12. kdor spomenike prelepi, popiše, umaže, poškoduje, prestavlja, si jih prilašča ali uporablja (34. člen); 13. kdor sam plakatira v nasprotju z 39.. 41. in 42. členom odloka; 14. kdor sam postavlja reklamna telesa. plakatne deske in reklamne omarice v nasprotju s 44. členom; 15 kdor na dvojezičnem območju občine Izola namešča javne napise, obvešča in daje naznanila javnosti brez istočasne uporabe slovenskega in italijanskega jezika (46. in 51. člen); 16. kdor pri reklami uporablja plakate in druga reklamna telesa neprimernega izglcda in izdelave ali take vsebine, da motijo narodnostni, verski ali moralni čut (46. člen); 17. kdor rta mestnem območju redi živali v gospodarske namene ali nevarne živali (54. člen). Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 300.— do 3000.— dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena. 60. člen Z denarno kaznijo v znesku 20.— dinarjev se kaznuje za prekršek: - 1. kdor stepa, zrači in suši perilo ah druge predmete na izveskih na javni prostor (4. člen); 2. kdor na mestih, ki niso za to določena, na fasadah zgradb piše, riše ali kakorkoli zamaže ah poškoduje (5. člen); 3. kdor v izložbenem oknu oglašuje v tujem imenu in na tuj račun, če to meri na gospodarsko korist <9 člen — drugi odstavek); 4 kdor ne čisti dovoznih poti< dohodov in pločnika, ne populi divje rastoče trave ob zidov, h ali kooiči. ozi t'orna dopusti drugemu količenje kakršnega koli materiala ob zidovih stavb, oziroma na funkcionalni površini (18. člen); 5. kdor z gnojnico zaliva rastlinske kulture (22. č-len — tretji odstavek); 6. kdor pere motorno vozilo na cesti, ulici. trgu. pločniku in pri javnih izlivkah (24. člen); kdor izobeša zamazane, raztrgane, nep^meme in poškdovane zastave (48. členi; 8. kdor v naseljih dopušča, da se živali klatijo, same oskrbujejo s hrano, pokon-čujejo druge živali, njihov zarod, krmišča in nodobno (55. č'en — prvi odstavek' 9. kdor brez dovoljenja unornblja živali za predstave (56. člen — prvi odstavek). 134 61. člen Komunalni inšpektorji, komunalni redarji in delavci milice lahko takoj na mestu izterjajo denarno kazen za kršitve določb 60. člena od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku. 62. člen Kdor v določenem roku ne izvrši odrejenih ukrepov upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve po tem odloku, sc kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 50.— do 300.— dinarjev. Pravna oseba se kaznuje za prekršek po pfvem odstavku tega člena z denarno kaznijo od 500.— do 3000.— dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena. 63. člen Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku poda upravni organ, pristojen za komunalne zadeve ali komunalni inšpektor skupščine občine Izola oziroma organi milice. 64. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 352-1/69. Izola, 11. novembra 1969. Predsednik Jernej Humar, 1. r. SKLAD ZA PRIPRAVO IN KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Na podlagi 18. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in 4. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Izola (Uradne objave, št. 11/67), sklad za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč občine Izola ) . i < RAZPISUJE I. JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbenih zemljišč za gradnjo individualnih hiš. Javni natečaj bo dne 17. decembra 1969 ob 17. uri v prostorih uprave skupščine občine Izola v Verdijevi ulici št. 1., soba št. 4. Oddajajo se naslednja stavbna zem- ljišča: gradb. pare. Št. m* a — 2034 525 b — 2035 400 c — 7036 650 č — '937 630 d — J038 600 e — 2039 440 f — 2040 500 g — 2041 450 vse v Izoli ob Dantejevi ulici, h — gradbena parcela št. 1124/10 — 150 m* — ob starem zidovju v Izoli. ^ — gradbena parcela čt. — 350 m* — ob Kajuhovi ulici v Izoli. Izklicni prispevek za komunalno opremljanje in odškodnina za zemljišče znaša: dinarjev — parcela pod a) 45.200 — — parcela pod b) 39.200.— — parcela pod c) 51.200.— — parceta pod č) 50.200 — — parcela pod d) 48.800.— — parcela pod e) 41.100.— — parcela pod f) 44.000 — — parcela pod g) 41.600.— — parcela pod h) 15 000.— — parrel a pod n 33 000 — Izklicani prispevek mora investitor nakazati v roku 8 rini po prejemu odločbe o dodelitvi zemljišča. 135 URADNE OBJAVE* Gradbene parcele, ki so predmet natečaja so zazidljive pod naslednjimi pogoji: ^ objekti morajo biti dvoetažni; — bruto zazidalna površina sme znaša-ti od 90 do 100m-; — investitor mora pnceti z gradnjo v letu 1970 in dokončati gradnjo vsaj v letu 1971. . Interesenti za razpisana zemljišča se morajo na dan natečaja udeležiti licitacije in predložiti dokazilo o položeni varščini v znesku 3000.— din. Varščina se položi pri oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine IzoLa. Občina Koper Na podlagi 30. in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. novembra 1969 sprejela ODLOK 0 DRUŽBENI MATERIALNI POMOČI OBČANOM t Splošne določbe 1. člen Občanom, ki zaradi mladoletnosti, invalidnosti, starosti, bolezni ln drugih vzrokov niso sposobni za pridobitno delo in so brez sredstev za preživljanje, zagotavlja občina Koper družbeno materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: družbena pomoč) v mejah razpoložljivih sredstev, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta odlok. 2. člen Pravico do družbene pomoči imajo občani s stalnim bivanjem na območju občine Koper. 3. člen Pravico do družbene pomoči imajo občani, ki za pridobitno delo niso zmožni, ki M zdravstveno, vzgojno ali socialno ogroženi in nimajo lastnih sredstev in zakonitih zavezancev, ki bi bili po zakonu ali pogodbi dolžni in materialno sposobni skrbeti zanje. 4. člen Osebam, ki imajo premoženje, pa ga niso sposobne uporabljati za svoje preživljanje, se lahko da stalna družbena pomoč samo pod pogojem, da pristanejo na zem-Ijiško-knjižno zavarovanje v korist občine do višine izplačanih zneskov pomoči, ali pa da prenesejo premoženje v korist občine. 5. člen Znesek najvišje družbene pomoči določi svet za zdravstvo in socialno varstvo na Podlagi vsakoletne višine sredstev, ki se s proračunom občine določijo za družbeno pomoč občanom. 6. člen Oblike družbene pomoči so: ! denarna pomoč, 2. plačevanje varstva v zavodih, rejnin in dnevnega varstva, 3. plačevanje stroškov zdravljenja, zdravstvenih storitev in zdravstvenih pripomočkov. V posebnih primerih sc lahko družbena Pomoč daje v naravi. II. Denarne pomoči ^ 7. člen Denarna pomoč se daje občanom, če njihovega socialnega problema nj mogoče re-na drug način. Denarne pomoči so: — stalne, — začasne in — enkratne. 8. člen Stalno denarno pomoč lahko dobijo občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega odloka, pa jim ni mogoče pomagati z drugimi oblikami družbene pomoči. Do stalne denarne pomoči imajo zlasti pravico občani, ki so za pridobitno delo trajno nesposobni in občani, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje in ni pričakovati, da se bo njihov socialni položaj bistveno izboljšal. 9 člen Začasno denarno pomoč lahko dobijo občani, kj so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih vzrokov začasno v težkem socialnem položaju, pričakuje pa se, da bodo te okoliščine prenehale. Začasno denarno pomoč dobijo tudi osebe, ki so odpuščene s prestajanja kazni ter nimajo sredstev za preživljanje in ne morejo takoj dobiti zaposlitve. Osebe iz prejšnjega odstavka lahko prejemajo denarno pomoč največ tri mesece. 10. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi elementarnih nesreč ali drugih vzrokov trenutno socialno ogrožena Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi uživalcem stalne ali začasne denarne pomoči za nabavo ozimnice. Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi osebam, ki začasno prebivajo na območju občine, če so v takem materialnem položaju, ki narekuje dodelitev enkratne denarne pomoči. Denarno pomoč iz prejšnjega odstavka se dodeli materam z otroki, mladoletnim osebam in starim ter invalidnim osebam za povratek v kraj bivanja; izjemoma pa tudi drugim osebam v posebno upravičenih primerih. 11. člen Odločba o denarni pomoči se praviloma glasi na uživalca ali njegovega zakonitega zastopnika V primerih, ko se ugotovi ali se upravičeno domneva, da uživalec ne bo koristno uporabi! denarne pomoči, se denarna pomoč dodeli osebi, ki bo skrbela, da bo pomoč pravilno uporabijena. \ 12. člen Enkrat letno se opravi revizija denar-nih pomoči. Revizijo opravi posebna komisija sveta za zdravstvo in socialno varstvo občinske skupščine. Poročilo o reviziji se predloži v obravnavo svetu za zdravstvo ih socialno varstvo občinske skupščine. Ill.Varstvo v zavodih in tujih družinah 13. člen Oskrba v zavodih se nudi občanom te-^j, če jim glede na njihove socialne, dravstvene in druge razmere ni mogoče mditi druge oblike družbene pomoči. 14. člen Za odrasle nepreskrbljene osebe, ki so K) odločbi skrbstvenega organa oddane v avod ali tujo družino, se plača oskrbnina ' višini oskrbnega dne ali v višini zneska, Li je določena v pogodbi. Oskrbovanci, ki imajo lastne re