Zanimivosti Zeppelin zletel v Ameriko. Te dni je zletel Zeppelin v Ameriko. Seboj je imel tudi civilne potnike in pošto. Amerika seveda sprejema take goste z največjo parado. Poleg tega pa je Amerika kar dva taka zrakoplova naročila. Vsak stane 8 milijonov dolarjev. »Zeppelin« je došel v Ameriki. Nad 100 ur se je vozil zrakoplov »Zeppelin« iz Evrope v Ameriko. Na potu je imel težke boje z viharjem, ki mu je tudi nekaj »reber« polomil. Toda — »iZeppelin« je zdržal. Evropa in Amerika sta zopet bili le 100 ur narazen, čeprav je taka voda vmes. V nedeljo je priplaval zrakoplov nad Newyork. Amerika je navdušeno pozdravljala junake. Poveljnik zrakoplova dr. Eckener je potom radija sporočil, kdaj bo pristal. Potom radija so ga že pozdravili predsednik Združenih držav Coolidge, ki je tudi v Evropo poslal brzbjavno čestitko Nemčiji. Ko je »Zeppelin« plaval nad Washingtonom, je prenehalo vse delo na ulicah, v tovarnah, na železnicah. Pristal je zrakoplov v Lakehurstu, kjer imajo nalašč za takega »gospoda« narejeno hišo. Sprejem pri pristanku je bil naravnost nad vse pričakovanje sijajen. Res amerikanski! Nekateri upajo, da se bo začel sedaj reden promet med Evropo in Ameriko v zraku. Vendar je treba še malo počakati. Pride pa do tega, pride! Mati zadnjega ruskega carja umrla. V Kopenhagenu je umrla mati zadnjega ruskega carja Marija Teodorovna, stara 81 let. Tudi na našem kraljevem dvoru je po njej, ki je bila velika prijateljica in dobrotnica srbskega naroda, desetdnevno žalovanje. »Krasin« — ruski ledolomilec, se je vrnil. »Krasin« je mogočna ladija, ki je prav pogumno šla na pot v Ledeno morje in rešila vsaj nekatere od Nobilove družbe. Zdaj se je »Krasin« vrnil nazaj v Leningrad. Na obrežju ga je pričakovalo do 250 tisoč ljudi. Kmete blčajo y Rusiji. Iz Rige poročajo, da so boljševiki v okolici Urala odredili javno bičanje kmetov v vseh onih vaseh, kjer se kmetje niso pokoravali boljševiškemu nasilju pri odvzemu žita. Vpričo vseh žen in otrok so morali možje skozi vrste vojakov, ki so jih bičali. Ker je to početje zelb vznevbljilb vse ruske kmete, je sbvjetska vlada odredila preiskavb. Z mrtvecem ]e igral. Ta čuden slučaj se je dogodil pretekll teden v Monte Carlu, to je v mestu, kjer se ahajajo najbolj strastni igralci za de- nar. K mlzf se je vsedel nepoznan človek in začel z lastnikom igralnice igrati. Položil je na mizo svoj zadnji denar, kakor se je pozneje izkazalo. Takoj prvič je zadel. In drugič tudi. In še tretjič. Veliko radovednežev se je zbralo okrog mize. Igralec je držal roko na mizi v znamenju, da igra dalje. Z očmi pa je divje in nepremično strmel v igralno kolo. Vsakokrat je zadel. Priigral je že 50.000 frankov. Tedaj ga je pa lastnik igralnice prijel za roko in opazil — da je igral z mrtvecem. Neznanca je najbrže takoj bb početku igranja zadela kap. Zdaj je nastala zanimiva tbžba. Dediči rajnega tožijo lastnika igralnice, da naj onih 50.000 frankov plača. Ta pa trdi, da igra le z živimi in ne z mrtvimi. Sodnik bo težko sodil. 11, 11, 11, 11. Zanimiv in skrivnosten je ta naslbv. Pomeni pa neko novo organizacijo, ki se je pred kratkim osnovala v Ameriki. Ta organizacija hoče izvesti, da bi 11. XI. ob 11. uri pri začetku 11. leta po svetovni vojski po celem svetu dve minuti vse delo stalo in bi naj ljudje mislili le na to, kako nekaj groznega je bila svetovna vojna. Namen organizacije je ,da bi vsi narodi sveta sodelovali v tem, da ne pride več do krvavih vojsk. Organizacija se bo obrnila na vse narode in države, da naj sodelujejo pri tem. Skladišče smodnika zletelo v zrak. Zadnji čas v Italiji zelo pogost pojav. Pretekli teden se je to zopet zgodilo v Castagnole pri Trevisu. Šest vojakbv je našlo smrt pri tej eksploziji, ki se je slišala do 40 km daleč. Potrcs v Tnrčijl. V neki turški pokrajini je bil pretekli teden zelo hud potres. 17 vasi se je zrušilo popolnoma. V zraku skupaj trčila. Je sicer dosti prostora v zraku, pa sta vsejedno skupaj trčila dva zrakoplova nad New-Yorkom. Pet oseb je bilo mrtvih, ki so zgoreli v padajočih letalih, ker se je pri trčenju vnela zaloga ben cina. Hiše brez oken bodo začeli zidati — v Ameriki. Zrak in luč bodo dovajali posebni aparati. Hiše bodo straŠno visoke, preko 600 metrov. Bodo pa baje dosti ceneje kot sedanje. Pri nas ostanemo še pri starem in bodo nove hiše še vedno imele okna. Največji zvon na svetu je »Car Kolokol« v Moskvi. Zvon je tako velik, da se more skriti v njegovi notranjosti cela godba. Zvon leži na tleh in ima veliko odprtino, skozi katero odrasel človek komod vstopi v zvon. Žive baklje. V Indiji, v mestu Rangoon, je počila cev pri petrolejskem skladišču. Petrolej se je razlil in ljudi je bilo naenkrat vse polno, da so si dobili petrbleja. Tbda naenkrat se je petrolej vnel. Plamen je objel ljudi. Bili so kot žive baklje. 48 oseb je zgorelo, na stotine pa je opečenih. 15 njetnikov zgorelo. V severoamerikanskem mestu Ohio je nastal v kaznilnici požar, V ječah najhujSih zločincev, kjer so isti bili priklenjeni, so gasilci pozabill na 15 ujetnlkov, ki so živi zgoreli. Zmaj — 20.000 kg težek — je živel svoj čas v ozemlju Mongolije. Sedaj so skopali njegovo okostje. Sama čeljust je bila 2 m široka. Praga — mesto podirajočih se hiš. Komaj se je polegla razburjenost zaradi zrušitve sedemnadstropne hiše, že je nenadoma vso Prago razburila vest, da se je neka nova štirinadstropna, že izgotovljena hiša podrla. Res je bilo. Samo smrtnih slučajev sedaj ni bilo, kar je zasluga nekega policista, ki je pravočasno opazil, da se hiša nagiba, in je ljudi zbudil, ko je bilo ponoči, da so si rešili vsaj golo živ ljenje. Hiša se je zrušila popolnoma. Vzrok teh nesreč je v tem, ker so zidne opeke za nič! Zakaj tramvaj štrajka. Za otvoritev kmetijske razstave ob 8001etnici mesta Graza so socijalisti vprizorili — štrajk na tramvajih. Vsi štrajkujoči so bili odpuščeni, v par dneh je bil zopet reden promet. Šaljiv Gračan je dejal, da so zato štrajkali, ker se obhaja 8001etnica Graza in pred 800 leti še ni bilo tramvaja. 100.000 ljudl štrajka na Poljskem v mestu Lodz, v tovarnah za sukno. Ker je za zimo blago že razprodano, bo štrajk malo škodoval trgovini, — pač pa delavcem. Še cigani lmajo svoj časopis. Na komando ga imajo. Povelje je dal prosvetni komisar v Rusiji. Cigani govore svoj poseben jezik in ga sedaj tudi pišejo s cirilico. Časopis poziva svoje somišljenike cigane, naj opustijo neredno življenje in potovanje iz kraja v kraj. Konji so — pismeni. Ravnatelj živinozdravniške visoke šole v Stockholmu, profesor Benerholm, je napisal neko knjigo o konjih. Med drugim popisuje, kako konj zna čitati — misli svojega gospodarja. Torej jc pismen! Ali res je, da Ima konj zelo dober spomin. Na lovtt znoreli. V Severni Afriki so se štirje lovci odpeljali z avtomobilom v puščavo na lov. Ker jih pa dolgo ni bilo nazaj, so njihovi sorodniki poslali nekega pogumnega moža z zrakoplovom, naj jih poišče. Iskal jih je več dni. Konečno pa je opazil sredi puščave, da so tam ob skali ljudje. Spustil se je k njim. Bili so lovci. Toda zbežali so pred njim — vsi so znoreli od strahu in pomanjkanja. Avto in vlak sta trčila pretekli tetek na progi Zagreb—Sombor. Avtobus je imel 14 oseb, vozil je z največjo brzino, tudi mali vlak je bil v pol nem diru. Lokomotrva malega vlaka se je prevrnila na eno stran, avtobus s potniki pa na drugo stran. Tudi trije vagoni vlaka so skočili s tira. Čudno pa to: nobene smrtne nesreče, le samo dve osebi sta lahko ranjeni. Vse zalgral in igralnico zažgal. V Budimpešti je neki trgovec Griinzweig pri igri za denar vse zaigral. Jezen zaradi izgube je polil mlze z bencinom in zažgal. Ogenj so kmalu pogasili, trgovca pa so — ohladili v ječi! Berači v lastnih avtomobilihl To je seveda le v Ameriki mogoče. In tam tudi je tako. Marsikateri dobi kak star avtomobil v dar, drugi pa ga kupi za mal denar, ker je tam v Ameriki starih avtomobilov zelo veliko. Potem se berači vozijo iz kraja v kraj in beračijo za hrano in za — bencin. Pravijo, da je teh beračev na avtomobilih toliko, da so že prava nadloga. Zaklad dvigajo. Pa ne tako kakor so ga naši dedje znali, ponoči na — križpotih v risih. Iz dna morja ga dvigajo Holandci. Ob njihovem otoku se je pred leti potopila angleška ladija, ki je vozila za 100 milijonov zlatega denarja. Nekaj tega denarja so že dobili. Ostanek je še 10 metrov globoko v pesku zakopan. Seve bodo dvignili celi zaklad! Oljnata vojska se je začela med Anglijo in Rusijo. Boj se vrši ne z oljem, ampak za olje. Angleške velike tvrdke, ki prodajajo olje, bencin, petrolej itd., so se združile in hočejo izriniti rusko olje iz Evrope. Rusija pa je nasprotno vrgla ceno navzdol in zdaj se je ta oljnata vojska prenesla na politično polje. Svoje lastne ladio-postaje so imeli razprežene po Avstriji socijalisti. Pri zadnjem pohodu v Dunajsko No( vo mesto pa so to po nakljuCju izdali in vlada je ukinila to — državo v državi. Sedemnadstropna nova hiša se je zrnšila. V Pragi so te dni dozidavali novo sedemnadstropno hišo. Nenadoma pa se je zrušila do temelja. Le en lesen stolp je ostal nedotaknjen. Razvaline so pokopale pod seboj vse delavstvo. Nesreča je vzbudila vsesplošno žalost. Svoje življenje je izgubilo nad 60 delavcev, poleg tega pa večje število potnikov, ki so se ta čas nahajali na ulicah, kjer se je zidala nova palača. Reševalna dela so zaradi tesnega prostora zelo otežkočena. Iz kleti so potegnili nekaj sicer nepoškodovanih, toda od strahu -znorelih delavcev! Strahovit pokolj na Kitajskem. V deželi Kon-Fu so mohamedanci podivjali in se spravili na pokolj nad soprebivalci. Vzrok je baje lakota. Po dosedanjih poročilih, ki pa morajo biti pretirana, je poklanih na zavraten in živinski način do 200 tisoč ljudi. 18. oktobra 1928. SLOVENSKI GOSPODAR Stran 9. Trgovskega učenca, pridnega, močnega, poštenih staršev, 3 primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovina mešanega blaga v ljutomerskem okraju. Ponudbe pod: »Trgovski učenec« na upravo lista. 1270 &0u&ll&«3t*ZkŁU%d&tV9V -tii ^* (r r.-...Jt,.....i^A,lljji.a»i*--* Dobro Je naredil. Med vojsko so prišli vojaki v neko kmetsko hišo. Feldvvebel je bahavo vstopil v sobo in vrgel sabljo na mizo: »Zdaj sem jaz tu gospodar!« — Kmetič se je ponižno poklonil, šel iz hiše in se kmalu vrnil z gnojnimi vilami ter jih položil na mizo. — »Kaj to pomeni?«, se je zadrl feldwebel. — Kmetič: »Mislil sem, če boste s tako velikim nožem rezali, da potrebujete temu primerne vilice!« PrezgodaJI Dva soseda sta bila hudo sprta in sta se sovražila. Pa je hotel gospod župnik, da ju spravi, posebno ker je eden ležal na smrt bolan. NauCil ju je besede, s katerimi bosta zopet začela razgovor. Zdravi sosed je vstopil in vprašal, kakor mu je župnik naročil: »Ali hudo trpiš?« — Drugi je odgovoril: »Prave peklen ske muke imam!« — »že zdaj?« se je začudil zdravi kmet, ki ga je v hipu zopet prevzelo sovraštvo, da je moral župnik zopet posredovati. Potrebna operacija! Zelo surov upravitelj nekega veleposestva se je ponesrečil in so mu odrezali nogo. Ko je prišel domov, je vprašal hlapca: »Kaj pravijo ljudje o moji hudi nesreči?« — Hlapec: »Pravijo, da so vam nogo prenizko odrezali!« — Upravitelj: »Kje bi jo pa morali?« — Hlapec: »Pod vratom!« Dobro je povedal. Na vlaku je neki žlobodrasti agent ponujal svojo politično modrost zavednemu našemu kmetu. Ko je kake pol ure govoril in se mučil, je dejal: »Ali vas morda 3 svojim govorjenjem nadlegujem?« — Kmet: O prav nič, lahko govorite dalje, saj vas itak ne poslušam!« Edo zna bolje lagati. Trije hlapci in nekdanji vojaki so prišli vkup in so se zmenili, da bodo tekmovali, kdo bo bolj lagal. Ko so vse vojaške laži pogreli, so prišli na gospodarske. — Eden je dejal: »Ti, moja gospodinja ima tako suhe svinje, da moraš dve skupaj dati, da senco vržejo!« — In drugi hlapec je dejal: »Moja gospodinja ima še bolj suhe! Zadnjič je morala dekla vsem svinjam vozel na repu napraviti, da niso skozi špranje ven všle!« — Tretji pa je rekel: »To še nič ni! Moja gospodinja pa ima na mesto svinjakov kar goveje čreve in svinje v njih. Kadar so toliko debele, da se črevo napne, pa kar zašpali in prodaja svinjske klobase!« To ni nI5 čudnega! Dva kmeta sta šla gledat v zverinjak zanimivo živa lico, katere oče je bil pes, mati pa mačka. Eden se je silno Cudil, drugi pa je rekel: »To ni nič čudnega! Jaz sem poznal mlinarja, ki je imel sina dimnikarja!« Pioda se srednje posestvo. Lovrec Franc, Zagorci St. 18, p. Juršinci. 11227788  Dobro idoča pekarlja takoj na prodaj. Ogla« site se pri vodstvu posojllnice v Mali Nedalji. 1202 &rcm 1*.ŠLOVENSKI GOSPODAH 18. oktobra 1928Ze za Din 350kupite fine štofa8to moške obleke is za Din tRnlepe dešk* obleke v manufakturni in konfekcijsk. trgovini Ivan Mlastnak 1155  CCttlljjee,,  EErraalljjaa  PPeettrraa  ccoossttaa  SStt..  1155  IM9 Velika izbira usnjatih sukenjl Naznanilo preselitve --_'¦.8 tem naznanjam svojim cenj. stran*'¦;.:¦kam, da »em preselil svojo brivnico iz _Ł • Slovenske ulice št. 2 v' Slovensko ulico št. 12 "' tarprosim, da me tudi v naprej počastijo ¦^ s «enj. possti. Z odličnim spoštovanjem 12(54 Anton Zahradnik CIEILOVA KNJIZNICA OBSIGA SLEDSCE ZVEZKE: _, Dr. Karl Capudtr: lfala driava. (Raiprodano.) % Dr. Laopold Lanard: JvgMlaraask- PiamtaL Dia 7.—. 8. Dr. Laopold Ltnard: SUvaaska iaaa t dabi aa- r»da«ga praporada. Din 10.—. <. M«J atrla la ___a| iapaik. Din 4.—. i. G. J. WtayU Melotll.: G.adlatorji, I. d«l Din I.—. «. G. J. Whyt« MaloilU: Gladiatorjl, II. dal D 10.—. 1, H. G. Wtlla: Za*dba • aaTidaam Uavaka. Dia 7.—. I. B. Orcry: DaUea, I. d«l broi. Din 16.—, vazan Din 30.—, II. d«l broš. Din 25.—, vazan Din 40.—, III. d«l broi. Din 32.—, vezan Din 44.—. [ I. A. Conan Doyl»: V llbljikl pnščarl. Din 12.—, r 10. Arnold Bannttt: 1U pokopaa. Din t.—. f 11. Illanio Camelli: Ixp«T«dl aoaialis.a. Din 16.—. < 1JL __.. R. Borroughs: Diaafla, I. d«l Oin 18.—, II. dal Din 14.—. i 13. Elsa La&nik: inml, iami Drara . . . Din 5.—. '¦; li. Matija LjubSa: Stevaaska garlca. (Razprodano.) 15. Krckmann-Chatrian: Zgedba napolaoaskaga T«- Jaka. Din 12.—. lf. Antonio Fogazzaro: Mall »vat aailh »čatoT. Din 28. t 17. Anton Kosi: Iz etraikih nit. Din 8.—. Ł 18. Dr. J. Jtraj: Kadar iei« CTato. (Razprodano.) F 10. J. F Cooptr: Zadnjl Mohikanae. Din 11.—. 20. Paral Kalltr: Dom. Broš. Oin 22.—, vazan Din 35.—. i 21. Gabrial Majon: Zg«d«Tiaa Harlkara. Din 20.—. tt H. R. Savag«: fnvblttT k»eza i>amila. (Še ni isila.) 23. Kasimir Pr_.«rwa-T«tmaj«r: Rakovnjačl lzpod Tatra ln drvga psvaitl. Broš. Din 16.—, vezan, Din 28.—. r 24. Artbur Sills: •mrtaa past. Din 9.—. f 25. Anton Kosi: Iz •traiklk ut, II. d«l Din 16.—. I. \.Pri »Zephiru« lovec se ogreva, ki prijetno mu toploto seva, zato zapomni dober si nasvet:Nabavi si Zephir, da te ogrejespet. Izdeluj« ZEPHIR TVORNICA PEČI SUBOTICA Pozor pred slabimi ponaredbami. Na zahtevo brezplačen popis. 1260 CENENO ČEŠKO PERJE! 1 kg slvega opuljenega perja 70 Dln, napol-belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din ln 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine proato, proti povietju, od 300 Din naprej, poitnine prosto. Vzorec eaS stonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame - nazaj. Naročila samo na Benadikt Sachsal, Lobez it. 1( pri Plznu, Čeikoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo izčeškoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. «iHiiniuui_auBuiiniiiHiiifl_iiiii_iffi__oiini_i MALAOZNANILA Izjava. Podpisana Antonija Beijak, posestnica v Galušaku, priznavam in obžalujem, da sem žalila Marijo Puh, posestniško hči v Slavšini, ter s« ji zahvaljujem za odstop od lasebne obtožbe. Antonija Bezjak 8. r.« 1252 Kiasno posestvo v izmeri 8 oralov, enonadstropna hiša, 20 minut od pesta Ptuja. Ponudbe n«. naslov: Šegula, Mestni vrh, Ptuj. 1261 Zdravniška penziia! Zavod dr. Pečnika. Prvorazredno zdravišče za bol ne, posebno pljučne. Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Užaaea kmetskih staršev, zdravega in krepkega, z najmanj 6 razredi osnov. šole, sprajme E. Zdoliek, trgovina z meSanim blagom, Sv. Jurij ob južni itl. Pogoj: Sposobnost i| vaselja do trgovin*. 1251 M. Geršak & Co. LJ«klJ«_M_, Prtina wU Titofn tm. Najbolji« prclsknicna vr- st« sadja, priznane in pri poročene od y»«h strokovnjakov, pravilno vzgojene, 4 do 31«tn«, kakor tudi vingr. capike s« dobijo v vinograd8ki in sadjarski šoli Franjo Mlinarič, Hrastovsko t. p. Ludbreg ovlašt. po kr. min. 1257 Jabottnll- in hru.kovih pešk vačjo množino kupim: Gabriel Koren, St. Ilj, Velenja. 1258 Lap zaslviak nudlmo pro dajalcem in eastopnikom pri prodajanju n»obhodno pc.rabnega predmeta na deleli. Ponudb« pod: »Rova«, Maribor, poštni predal 2. 1262 Bakareo, sub« gob«, fižol vst vrst«, krompir in vse jMljska pridalk« kupuje; — lamenju}« bučnic« in Bolnčnic« za bučno olje: trgOYi__a Fr. Sančar, Mala N.d.lja in Ljutom«. 1245 Kabajt« ault, svaže, ne soljeno in n« iarko, kupi po najboljii ceni Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg 15 in priporoča ob •nem: cement, razno ieleznino, po cinkano pločevino, Specerijo, osobito fini čaj, priat no domačo slivovko in rum, malinov.c; 1193 VVoomlkl za nagramozanje cceesste Sv. Peter—Ložane se ttakkoj sprejmejo, nadalje tudi zidarji in t«žaki. — Vpraša s« pri stavbenem podjetju U. Newsimbeni v Martboru, Vrtna 12. 1222 2M Dln stanejo pletetia oblek« iz fina voln« v pletarni Vezjak, Vatrinjska ulica 17, Marlbor. 1217 Č«vl]artkl stroj Singer — cilinderstroj — se poceni proda: Maribor, Pobrežka cesta 9. 1271 Oskrbnik s 4 delavskimi močmi se išče. Vpraša se pri Drago Kopič, Maribor, Aleksandrova 77. 1255 UčenM pridnib, poštenih starSer b« spr«jm« v trgovino b mešanim blafom y Cadramu. 1253 8pre|mem mizarskega uČenca. Keuc Marko, Zalnarkova 1, Sv. Lenart v Slov. gor. 1228 Prldne, pošteno in krepko deklo, pravo kmečko korenino, 25 do 35 let staro, ki ima veselje do živlne (svinj), sprejme takoj: Uprava kn.-ik. posestev Betnava pri Mariboru. 1238 Učanec ss sprejme. A. Zahradnik, Maribor, Sloven ska ulica 12. 1263 Učeneo s primerno izobrazbo, sprajme takoj I. Prešern, trgovina z mešanim blagcm, Maribor. Hlapec za konje, samec, mlad in močen, se sprejtne s popolno oskrbo in plačo pri špedicijl A. Reis man, Vojašniška ulica 6, Marlbor. 1267 Vinskl todl, dobro ohranjeni, se prodajo. Naslov pove upmva lista. 1272 Lapo posastvo, 26 oralov, tik šole in farne cerkve, se poceni proda. Pojasnila daje Drev, gostilna, Kočno, Laporje. 1265 Motor 1). HPi kuplongo, pripraven za montirati na vsako kolo, v brezhibnem stanju, se proda za 1400 Din: Milko škerlec, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1273 V nedeljo, dne 28. oktobra t. 1. se bo prodalo na Jav« nl dtažbi na Strnisču zopet nekaj barak. PHčetek ob enl url popoldne pri gradu. 1268 Zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega se podpisana rodbina najprisrčneje zahvaljuj« prč. duhovičinl za častno spremstvo in v srce segajoči govor, pevcem za ganljivo petje, darovalcem cvetja in vsem ostalim za tem povodom nam izraženo sočutje, Bog plati! Paška vas, 16. oktobra 1028. 1277 Rodbina Josip Mlhelae.