Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman tcIJA: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., zaiSetrtleta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd,: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semenilke ulice št. 2.
Kazuaulla (inserati) se sprejemajo in velji tristota petit-vrsta: 8 kr.,5e se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrcdniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Iziiaja Tsalt dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 1S3.
V Ljubljani, v četrtek 29. maja 1884.
Letiiili XII.
Govor dr. Biliiiskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja.
(Dalje)
O nasledkih pa, gospoda moja, ki jih ima tako okračenje delavnika za delavca, — kajti raz tega stališča sedaj govorim — ravno tisti pisatelj dalje piše na drugem mestu (bere):
„Postavodajstvo imelo je pa za vse delavce najboljše in najblagovitnejše učinke ravno po vpeljavi jednostnega in okrajšanega delavnika .... daljše proste popoldanske ure ... . ponujajo več časa in priložnosti za razvitek čisto človeških strani in druž-binskega življenja in ravno okrajšani delavnik je edini pripomoček za delavca, da ga povzdigne na višjo stopinjo, ako ga delavec prav porabiti znA. Na veliko srečo sprevidevajo že dandanes delavci in podjetniki vrednost stalnega dela vravnanega po svojem rednem času in pa navad v življenji, ktere iz tega izvirajo itd. (stran 110—111)."
Kako da je pa dolgotrajno delo škodljivo, dokazujejo nam podatki gosp. Euczičke, ki navaja, da je bilo leta 1882, kedar se je mnogo čez čas delalo, pri tukajšnjem (Dunajsliem) bolnem in invali-dovskem društvu 1993 poškodovanj s 35.904 bolez-niškimi dnevi, nasproti 570 slučajem tuberkoloze s 34.622 bolezniškimi dnevi, ktera bolezen je na Du-naji poglavitna. Toraj, kar se tiče dolgega delavnika od delavsko strani, — pustimo ga pri miru; delavec si ga želi, in prav ima, da si ga želi. Sedaj se je pa treba ozreti na zadevo raz podjetnikovega stališča, kjer se čuje glas: »Obrtnija gre pod nič, ona ni vstani nič več z inostranstvom tekmovati, mi bomo vse pod nič spravili". Na to moram naj-poprej odgovoriti, da niso vsi zvedenci podjetniškega stanu v enketi tako mislili.
Tako n. pr. rekel je gosp. Eumburški poslanec, da je normalni delavnik „mogoč in izpeljaven"; g, poslanec Linške trgovinske zbornice: da je normalni
delavnik za veliko obrtnijo znosljiv; gosp. poslanec Pražke trgovinske zbornice bi ne bil prav nič ne-voljen, ako bi se za razne odrastke obrtnije tudi razni normalni delavniki vpeljali — če tudi to po tistem gotovem socijalizmu diši; gosp. poslanec Celovške trgovinske zbornice opomni v svoji knjigi, da bi se za vse odrastke dela nekak maksimum tako dolgo moral jemati, dokler nimamo zanesljivih statističnih dat, in ta bi popolnoma onemogočil 13-urno delo. Da, gospod poslanec IX. okraja, ki je včeraj govoril — in to je ravno najbolj zanimivo — rekel je kakor izvedenec (bere): „Za tovarniško obrt naj bi se vendar postavil normalni delavnik". Ker je ravno neposredno popred omenil, da to za rokodelstvo ni neogibno potrebno, so se mu izvedenci delavskega stanu smejati jeli, na kar je zopet djal, da se on tega drži, da se po tovarnah vpelje normalni delavnik, ker bi se sicer po 15 do 18 ur ondi delalo. Včeraj je pa ravno on kakor poslanec svoje nazore spremenil.
No, gospoda moja, kaj takega se pač pri nas teoretikih primeri, moramo pa tudi zadovoljni biti, ako javni listi po nas padejo kedar smo svoje nazore spremenili, ali pa se vsaj zdi', da smo jih — in nekaj tacega se je tudi že moji malenkosti prigodilo
—	praktiki pa, ki se z nekim zaničevanjem na nas doktrinerje ozirajo, morali bi vendar o tako praktičnih stvareh svoje nazore že vtrjene imeti, če tudi pa je g. poslanec iz Alsergrunda tako govoril ter je vse svoje nazore, ktere je v enketi razvijal, kakor Kronos (Saturn) svoje otroke — seveda le duševne
—	požrl, napravil sem si vendar-le dober progno-stikon iz njegovih izjav; kajti gospdda se bo svetno nanje spominjala — jaz tedaj nisem bil še v visoki zbornici, pač pa sem bral dotične obravnave — da jo pri posvetovanji o prvem poglavji obrtniške postave taisto gospod poslanec IX. okraja jako podpiral. Včeraj pa je rekel, da to ni bilo vse skupaj nič, prvo poglavje bilo je na škodo obrtnije. Sedaj pa je zopet proti postavi in nadjati se smemo, da bo dobra! (Veselost.) Več pomena, kakor včerajšnji
govor gosp. poslanca IX. okraja, ima pa v oziru na vprašanje tekmovanja izjava izvedenca g. Pacherja — ne poslanca — ki se je v enketi tako-le izrekel, (bere):
„Po mojih mislih je čisto napačno pri tekmovanji z inostranstvom sploh ozirati se na razmere, v kterih se nahajamo z lastnimi delavci. Produkcija domače dežele brani se proti oni sosednje dežele z vsemi pripomočki, kar jih ima le na razpolaganje. Kjer zunanje razmere na njo neugodno vplivajo, ima država nalogo, da jih poravnA s potrebno varstveno carino. Kratkovidnost in ravno narobe pa bi bilo, ako bi nas ozir na inostransko konkurenco zapeljal do zatiranja lastnih delavcev, kar bi obrodilo le slab sad na jako kratek čas z vrlo piškavim vspehom, v bodočnost bi pa nezmožnost konkurence še tem večja postala. Pravi nasprotniki poštenih in previdno ravna-jočih podjetnikov so pa le tisti domači konkurenti, ki brez ozira na bodočnost od delavca več zahtevajo, kakor mu je pa na daljši čas vstrajati mogoče. Nasprotniki delavcev so pa pred vsim tisti njihovi tovariši, ki na stroške lastnega zdravja in na škodo svoje družine več delajo, kakor je po postavi dopuščeno."
To tudi onemu jako cenemu oporekanju vso veljavo vzame, ktero se pri vsaki priložnosti čuje, da se mora zadeva mednarodno vravnati. Če je tako, stvar ne bo nikdar vravnana! Saj je znano, da je leta 1881 Švica celo zadevo sprožila, da se je pa nobena vlada ni poprijeti hotla. Seveda, ker taka uravnava sploh ni mogoča.
Leta 1882 so se s tem vprašanjem tudi bavili na kongresu društva za socijalno politiko in pri tej priložnosti opozoril bi g. poslanca iz Opave na to, da je bil ondi ravno profesor Cohn, na kterega se je skliceval, za referenta, in on se je izrekel proti taki mednarodni uravnavi in se sploh ni kazal to-lišnega prijatelja maksimalnega delavnika, kakor ga nam je včeraj g. poslanec iz Opave slikal. Da še več! Na tem kongresu je bil tudi narodno-liberalni dobroznani župan Miguel, in on je rekel, da se na-
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordensicjoldovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. S teki asa.)
(Dalje.)
Poleti leta 1878 so bili mornarji, ki so brodili po arktičnih predelih najbolj srečni od vseh poprejšnjih ter so ta svoja potovanja izvršili tudi vspešno. Koliko je bilo že takih podvzetij propalo, čeravno so se nanje z velikim trudom in velikimi troški pripravili, konečno pa vidimo dve ladije čisto tiho in skromno odriniti proti ledenim obalam Sibirje ter svoj cilj srečno in nenadeno lahko doseči.
To je pa delo profesorja Nordenskjolda, ki je prvi, kakor nam je poznato, pokazal pot skoz Karsko morje, do Jeniseja, kamor je v prošlem letu brodilo že več kupčijskih ladij. 4. julija 1. 1878 zapusti nova ekspedicija luko Gothenburg pod vodstvom Nordenskjoldovim z odločno namero skoz sibirsko morje prodreti v Beringovo morsko ožino. Prva ladija pri tej ekspediciji je bil parobrod „Vega" pod
zapovedništvom poročnika Pallaudera. Parobrod pa je dal napraviti bogati trgovec Dickson iz Gothen-burga. S to ladijo ste se zedinili dve ladiji „Fraser" in „Expres" ter parobrod „Lena", vse to preskrbljeno po ruskem trgovcu Sibriakovem. 31. julija zapusti „Vega" luko tromsoesko z „Leno", ali vihar in nasprotni vetrovi so ladiji oddaljili in še le 26. julija je mogla „Vega" skozi Magero preliv na severnem rtu dalje broditi. Profesor Nordenskjiild pripoveduje o dalnjem potovanju sledeče: „Po težki vožnji vsled hudega vetra in nemirnega morja opazimo ponoči 29. julija Novajo Zemljo. Vreme je postalo zdaj krasno. Mi smo brodili dalje ob pobrežju proti Jugor cesti, kjer smo popoldne 30. julija pri samojedski vasi Habarova vstavili. Ko smo brodili skozi morsko tesnino, srečali smo „Frasera", ki je bil odplul, da nas poišče v slučaju, ko bi bili prisiljeni poiskati zarad vetra drugo luko na zapadni obali vajgačkega otoka mesto habrovske, v kteri smo sklenili, da se vsi vsidramo. „Fraser" in „Expres" sta zapustila že 13. julija Vadso, ter sta se tukaj že 30. julija vstavila. Tudi ti mornarji niso ledu videli. „Lena" še ni prišla, in mi smo bili malo vznemirjeni, kako se bo mogel mali parobrod boriti s silnimi viharji, s kterimi smo se tudi mi na severnem rtu dolgo borili. Tudi na veliki „Vegi" plusne silen morski
val čez palubo ter zdrobi nam zaboj, v kterem smo imeli termometre, steklenice in steklene cevi, ali za čudo, da se od vso tega ni nič pokvarilo. Vendar naš strah je bil neopravičen, kajti 31. julija vsidri se tudi „Lena" poleg drugih naših ladij.
Drugo jutro, 1. avgusta, odrinejo naše ladije dalje iztočno skozi jugorsko morsko cesto proti Kar-skemu morju. Le-to je bilo brez vsacega ledu. Vreme je bilo lepo, veter večidel slab, tako da je moral „Fraser" „Expre8" za seboj vleči in vsled tega se je potovanje malo zakasnilo. Da pa to zamudo po mogočnosti nadomestimo iu ker smo gredoč tudi globočino morsko merili ter z mrežo opraviti imeli, pa se tako še bolj zaustavljali, poslal sem tri sode-leževalce ekspedicije. Dr. Almquista in poročnika Hovgaarda ter Nordquista na ladijo „Leno" z nalogom, da 3 to malo in hitro veslajočo ladijo dalje pohite, ter se v morski ožini, ktera deli beli otok od Jalmala, vsidrijo, tukaj 36 ur ostanejo zarad iztraživanja prirodnih odnošajev in potom dalje brodijo v luko, v kteri smo se zdaj vstavili in ktera je bila že poprej opredeljena za zbirališče vseh ladij. Ostale tri ladije pa so šle svojim potom dalje.
Dolgo je bila podoba, da bodem mogel od tukaj javiti: „Mi smo prišli do Jeniseja, pa nismo nikjer ledu našli. Ali pod širjavno stopno belega otoka
rodno postavodajalstvo ne sme nikdar vjeti dati od mednarodnih določeb, da zmožnost tekmovanja ne zavisi edino le od tovarniških postav, temveč od najemnine, plače in ročnosti pri delu, ia da je jako čudno, da se podjetniki pri vprašanji glede tekmovanja nikdar ne ozirajo na one druge pogoje, temveč vedno le edino na tovarniške postave, ktere so po njihovih mislih škodljive tekmovalni zmožnosti. Nemci sklicujejo se na angleško tekmovanje in naši podjetniki pa, t. j. tisti, ki so proti maksimalnem delavniku, pa na konkurenco z Nemci. Sicer je pa vse, kakor pri nas!
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 29. maja.
Notranje dežele.
O volitvi volilnih mož v Buzetu za deželni »bor isterski povzamemo po ,Edinosti" sledeče, iz kterega je sleparija lahonskih mogotcev po Istri razvidna, kakor na dlani, če tudi jim zna letos popolnoma spodleteli, kljubu zvijačnosti in pre-kanjenosti njihovi. ^Edinost" piše: „Volitve so se napovedale zopet v soboto, na dan kedar se jih naše najunačnejše občine najtežje vdeleže. Potem pa se je glasovalo po starih volilnih listinah, a ne po novih popravljenih; v starih listinah pa so spuščeni skoro vsi naši veljavni možje Buzetskega sodnijskega okraja. — Kedar so zvedeli naši volilci, da se bode volilo po starih listinah, so protestovali, pa se oddaljili in se niso niti vdeležili volitve; volili so potem sami italijanaši, pa naše kukoviee. Pa vse to ne pomaga nič, ker pri volitvah poslancev bode tako in tako, tudi brez Buzetčanov zmaga naša; volitve v Koper-skem političnem okraji so se namreč tako izvršile, da bode gotovo 48 volilcev za naše narodne poslance, kukoviee pa imajo k večem le 32 glasov. Da so stare listine Buzetske za volitev prvotnih volilcev vse pokvarjene, to se vidi najbolj iz tega, da so pri letošnjih občinskih volitvah v Buzetu samem, kder je vendar gnjezdo kukovic, sijajno zmagali v II. in III. razredu naši. Čisto narodni ljudje, in da bo odslej Buzetski občinski zastop in Buzetsko županstvo odločno narodno. — Ees, tega se ni bilo nadjati še tako kmalo in vendar je prišlo, kakor mora priti že marsikaj v Istri, da so le naši rodoljabje pošteni in delavni. Da so prvotne volitve v Pomjanu, Piranu, Miljah, v Dekani tako dobro izpadle, zato se je pred vsem trudila častita duhovščina in nekteri narodni možje, kterim vsem bodi v imenu svete naše stvari izrečena pre-srčna hvala!" — Le tako pogumno naprej! Istra se nam mora na vsak način ohraniti!
Pruske konoplje na Stajarakem že v cvet hite! Graškega župana ni bilo kar nič sram, ko je po tiskanih plakatih, ktere je pa vendar vlada še ob pravem času prepovedala in tako v lastni hiši škandal zabranila, prebivalce glavnega mesta zelenega Štajarja navduševal, da naj okrasijo svoje hiše in stanovanja. „Odičite jih vendar s toliko priljubljenimi nam zastavami naše narodnosti, s srce raz-veseljujočimi črno-rudeče-zlatimi, ki so, ne da bi se ravno na državne meje ozirali, skupni prapor vseh, kterim je nemški jezik matenii jezik in kteri so nemškemu narodu zvestobo obljubili." Adio, povera Avstria! Tvoji navidezni prijatelji te bodo izdali, kakor Judež Sinu
božjega — toda še za menj nego za 30 srebernikov! Bes, pesramna predrznost presega že vse meje!
Kaj da je nemiki „8chulvereln", pokazal se je v svoji popolni nagoti, brez plašča in brez vsega druzega o priložnosti, ko misli napraviti v Gradcu sedaj ob Binkoštnih praznikih svoj glavni shod. Sedaj si je potegnil krinko raz obraza, ter se je pokazal, da ni druzega nego prava pravcata propaganda za razširjenje, ne nemškega jezika, temveč nemSkih idej, nemške narodnosti. „Schulverein" ni druzega, kakor zavod, ki naj bi vzgojeval grobo-kope za Avstrijo, ki se ima v teku časa kar nati-homa Prusiji priklopiti. Iz tega namena skušajo Prusaki po Štajarskem slovenske kmete z denarjem podkupiti, da bi se peljali ob Binkoštih v Gradec, jyer bo „Schulverein" napravil svoj glavni shod in naj bi ondi beračili za šolski poduk v nemškem jeziku! Prijateljem našim zopet toplo na srce pokla-damo nevedne podučiti, da, ako jih že veseli ob Binkoštih peljati se kam vun iz domačega kraja, naj ne hodijo v Gradec, ondi nimajo kar nič opraviti, pač pa naj ubero pot po krasni Savinjski dolini v prijazno Mozirje, kjer se bo blagoslovila Sokolova zastava! Ondi, rojaki štajarski, je o Binkoštnih praznikih po dokončani službi božji vaš prostor. Tam bote s slovenskim duhom, duhom vernosti in zvestobe do „Cerkve in Države" navdihovani, pa ne z izdajalnim „Schulverin-Berolinskim" duhom mam-Ijeni in zapeljevani.
V Gradci je dr. Hiebler procesijo sv. Eešnjega Telesa proglasil za javno demonstracijo in je v mestnem odboru predlagal, da bi mestni zastop prav storil, ako bi se je no vdeležil društveno, ter bi se tudi ne dal zastopati po svojem županu. Hiebler pravi, da ga je k temu predlogu napotila prepoved vlade, da v Gradcu ne smejo nemškega „Schulvereina" slovesno sprejeti, kar je vlada zabranila, ker je prepovedala nalepljevanje ve-leizdajskih plakatov, ki so se v to svrho tiskali in po voglih nalepljevati jeli. Vzrok vsemu temu je pa po mislih modrega (?) doktorja edino le duhovščina, ktera prosti narod po deželi zapeljuje (da se ne vseda na limance nemškega „Schulvereina") in tako tudi na vlado vpliva. Učenjak ni vedel, kako bi se zamogel dostojno maščevati, zarad tolike predrznosti slovenske kakor tudi nemške duhovšine; mislil je, da izvoli kdo zna kako pomenljivo osveto, ker je šuntal, da bi se magistrat ne vdeležil po celem krščanskem svetu vpeljane krščanske cerkvene slovesnosti, pa je le svoje pritlično mišljenje s tem dokazal, da je posvetne in čisto cerkvene zadeve vse v en lonec zmetal. Pač pa bi radi vedeli, komu naj bode sprevod presv. Sešnjega Telesa demonstracija? V Avstriji ima vsako veroizpovedanje, ktero je od države potrjeno svojo pravo, da sme svoje obrede javno obhajati, krščansko-katoliška vera je pa vrh tega še veroizpovedanje državno, ktero s poznava sam presvitli cesar. Procesije presv. Eešnjega Telesa vdeležuje se tudi Nj. Veličanstvo samo vselej, kedar je na Dunaji; dr. Hieblerji bi bili jako hvaležni, ko bi nas morda podučiti hotel, v kakošnem oziru in komu se smatra slovesnost pri božji službi za demonstracijo, ktere se celo Nj. Veličanstvo s pravo pobožnostjo vdeleži ?! No, če pa ravno hočete. Vam pritrdimo, ta procesija je demonstracija, javna in velikanska, pa ravno zoper take brezverne Pru-sijane, „šulferajnerje" in izdajice v Avstriji, kakor ste Vi, gosp. doktor s pajdaši in Vašim županom na krmilu!
lAnikl Skof Jtudigier je prepovedal cerkveno blagoslovljenje nove zastave „turnarskega" društva v Linškem predmestji Urfahr. Vtemeljil je dotično odbitje s tem, da ima društvo cerkvi neprijazne tendence, ktere bi pa cerkev po blagoslov-Ijenji zastave dotičnemu društvu odobravala in pri-poznala. Ker je slavnost namenjena za Binkoštno nedeljo, sklenili so blagoslovljenje kljubu temu na-
praviti in jo bo menda župan Stadlbauer blagoslovil! No, zakaj ne — kdo se smeje? Kjer je dobil župan oblast poročati, tam lehko dobi tudi oblast blago^avljati!
ČemoviSka univerza se ne bo premestila! Res so nekteri profesorji filozofične fakultete povdar-jali misel, da naj bi se napravila dotična prošnja na državni zbor za preložitev univerze v Brno, toda fakulteta sama se z mislijo ni strinjala in akade-mični senat je izrazil svojo odločno grajo Q«d postopanjem dotičnih profesorjev. Vrh vsega tega je dobil pa tudi deželni predsednik iz najvišjega mesta pooblastilo, če bi se bilo res kaj tako bedastega in nepremišljenega sklenilo, izvršitev dotičnega sklepa ta^ prepovedati.
r_Na Ogerskem je živo postalo,.kakor v mrav-IjisčlTako s palico vanj dregneš! Volitve bodo imeli in zanje agitira kar lazi in hodi. Da tudi uradniki niso ravno poslednji pri tem poslu, si lahko mislimo ; ravno to pa mnogim volilcem ni kar nič po volji in nekteri že mislijo na dotične pritožbe. Iz Honta prišla je deputacija v Budapešt pred cesarja, da se pritoži zarad agitacij uradnih organov. Napad v ^Jaszbereny-ji je dobil že svojega povsem vrednega naslednika. Liberalne stranke kandidat, grof Pod-horsky, popotoval je po svojem volilnem okraji Szalka agitovajoč. Na več krajih sprejeli so ga s kamenjem; tako v Ipoly-Puszti, kjer se je nanj in njegove spremljevalce prava toča vsula. Zastavonosca so potegnili raz konja, več drugih osob so pa hudo telesno poškodovali. Poslanec Cotvos je zopet nekaj govoril na vrtu starega strelišča, kjer se je njegova stranka zbrala, kar se deloma ne bo nikdar spolnilo. Zahteval je namreč, da naj cesar in cesarski dvor več časa vsako leto v Budapeštu biva, ker se s tem domača obrtnija in trgovina pospešuje. Zahteva bi se že dala spol-niti. Dalje je hotel, da naj se za ogerske dežele vstanovi samostojna vojska, dokler se pa to ne zgodi, naj pa za ogerske polke v dosedanji avstro - ogerski armadi vse potrebščine na obleki, obuvalu in orožji le ogerski obrtniki skrbe. Prvi del zahtevanja o ustanovi samostalne ogerske stoječe vojske je gola nesmisel in 36 ne bo nikdar vresničila, dokler se bo Avstrija med velesile prištevati hotela. Kajti kakor ga ona dovoli, raztrga si v tistem trenutku dekret da je velevlast prve vrste in se za jedno uvrsti sama med one države, kterim je še le drugi prostor odločen na svetovnem torišči. Drugi del o preskrblje-vanji vojakov od strani domače obrtnije je pameten in se zna danes ali jutri izpolniti.
Tuanje držare.
Vravnava ^rnogorsko-albanske m«ije vleče se že kakor morska kača! Nikjer ne konca in kraja. Da bi pa stvar vendar-le zopet nekoliko podrezal, vprašal je črnogorski zastopnik v Carigradu pri Visoki porti, kaj da je prav za prav z dotično vrav-navo. Minister mu je rekel, da je celo zadevo vojni minister že sultanu predložil, in je edino le od njega odvisna, kdaj da jo podpiše. Srečna se sme vsaka država šteti, ktera s Turčijo nima nič opraviti. Za-vleka najnavadnejih reči je ondi tako v navadi, da se je čuditi, ako se slučajno primeri, da bi se morda kaka malenkost redno in ob pravem času rešila.
Propagando je toraj od brezbožne roke laške vlade določena ji osoda zadela, da je prišla ob vse svoje premoženje, s kterim je širila sv. vero in omiko po krajih sveta, kjer se ljudje še ne zavedajo svojega visokega poklica kakor ljudje, temveč z živino na oni stopinji stoječ žive, kakor jih priganja surova in divja natora njihova. Iz tega vzroka nikoli ne moremo zadosti povdarjati imenitne naloge, ktero si je zavod za razširjanje vere in omike med divjaki po Afriki, Aziji, Ameriki in Avstraliji dal; tem bolj je pa sedaj žalosten položaj v kterem se
propaganda nahaja. Postala dekla, še več, prava sužnjica
e v pravem aške vlade.
pomenu kajti od
preneha naenkrat morska struja in veter popolnoma, tako, da smo mogli slutiti na bližino ledu. In kmalu za tem smo opazili cele predele plavajočega ledu, ki je bil pa vendar tako razdelen in luknjičast, da ni naše ladije nič zavstavljal. Večje težave nam je prouzrokovala gosta megla, ki nas je ovirala, da nismo mogli po motrenju solnca točno položaj ladij v plitvi vodi pri belem otoku opredeliti. Zatoraj se je naša ladija večkrat od pravega pota oddaljila, kar se pri jasnem vremenu ne bi bilo dogodilo. Večkrat smo zgubili naše sodruge izpred oči. Ko smo pa bolj iztočno od belega otoka prišli, bilo je morje zopet popolnoma čisto vsacega ledu.
Hud veter je začel zdaj puhati ter prinesel s seboj mnogo dežja in megle, kar nam je otežčavalo približanje k obali. Zagledali pa smo zemljo 6. avgusta ob treh zjutraj. Ker je bila pa megla preveč gosta, mislil je poročnik Pallauder, da ni varno podati se kar naravnost med mnoge otoke in pečine, ktere obkrožavajo pravo na zemljevidu še ne načrtano luko, nego on se je vsidril v zavetju otoka, ki leži pred luko. Na našo radost smo opazili tudi „Expres" in „Fraser", kako jo sopihata proti nam ter se blizu nas vstavita. Kasneje po dnevi, ko se je megla malo razdelila, pa morje na čolnu izmerilo, prestavijo se
vse tri ladije na drugi prostor med otoki, v prostorno luko, ki je zavarovana od vseh strani pa vendar tudi od mnogih pristopna. Luka je tako izvrstna, da ni treba bolje iskati, se ve, da razun podnebja. Mesto, ktero je 1. 1875 prvikrat dobra pomorska ladija obiskala in pri tej priložnosti Dicksonova luka imenovano bilo, opredeljeno je — kar se more lahko spreviditi — v bodočnosti za glavno tržišče sibirskih proizvodov. Kot luka ima na vsaki način večo prednost pred vsemi ostalimi sidroži ob reki."
Še poprej preden je Nordenskjold to sporočilo oddal, opazil je tudi „Leno", kako se približuje luki. Mornarji vseh ladij so bili tedaj tako srečni, da so se mogli zbrati vsi v eni luki. Ali že drugi dan sta morala biti pripravljena „Fraser" in „Expres", da odplovita po svojem opredelenju gore po reki. 13. oktobra zvečer dobi Bremensko geografično društvo telegram od Sibiriakova, da je parobrod „Lena" 22. septembra srečno v Jakutsk prispel. Po tem se je sodilo, da je Nordeskjoldovo podvzetje vspešno napredovalo, kar je bilo tudi potrjeno po daljnem izvestju, ktero je poslal vodja sam Dicksonu v Gothenburg, kamor je prispela v zadnji polovici meseca novembra. Prof. Nordenskjold piše:
„Po odhodu ladij „Frasera" in „Ei-presa" 9.
avgusta, zaostane „Vega" še en dan v Dicksonovi luki, da je mogel poročnik Bowe narisati to izvrstno luko, ki bode v prihodnosti gotovo še važna. „Vega" in „Lena", (ktera je bila za Jakutsk opredeljena ter ter imela „Vego" pri ustji „Lena" zapustiti) ste odplovili 10. avgusta zjutraj iztočno od ustja Jeniseja proti najbolj zapadnemu otoku kamenskega otočja, ki leži pred ustjem reke Pjasine. Nebo je bilo oblačno, a zrak je imel + 10.4® C., a morje s prva 4- 10" kasneje + 8». Morje neznatno slano. Ledu nismo cel dan videli. Ker je vlekel dober veter od severo-iztoka, mogla je „Vega" z razpetimi jadri dalje broditi. Kasneje po danu se je morje pokrilo z meglo. Ladiji ste morali oprezno ploviti, posebno pri nekih otocih, ki niso bili na zemljevidu naznačeni. Tudi drugi dan je bilo lepo vreme in morje brez ledu. Ali megla je bila postala tako gosta, da sto se morali ladji vstaviti pri nekem malem otočiču, kterih je na tej obali vse polno. Otok obstoji od gnejsa, ki jo posut s sipo, a pokrit z mahom. Morje je bilo tukaj malo slano vsaj na površini, zatoraj tudi ni bilo najti skoraj nobenih morskih alg.
(Daljo prih.)
sedaj za naprej ji ni več mogoče na Laškem tudi le ped zemlje imeti, ker bi tskoj laška vlada po nji segla. Kar je imela, vse ji je pobrala, vrhovnega poglavarja katoliške cerkve je pa potisnila v položaj, (i je splošno znan. Datje je papežu odvzela vsako prosto gibanje pri izvrževanji svojega najplemenite-jega poslanstva božjega, ki se mu je postavila za vrhovno oblast, ktera mu določuje, kaj da sme kupiti, kaj prodati glede cerkvenega posestva. Konečno se je propagandi naročilo, da mora vsako pridobe Ijeno posestvo konvertirati, t. j. po laški državi prodati pustiti, denar pa v laških državnih blagaj-nicah naložiti. Da se to ne bo zgodilo, so sv. oče že skrbeli, ker so določili v inostranstvu mesta in kraje, kjer naj se bodo mili darovi za razširjanje sv. vere in omike med divjaki — zbirali. Mnogo je propaganda zgubila, nada pa je, da ji bodo vsled tega trinoštva dobra in bogoljubna srca še več naklonila.
Verifikacijska komisija v JViSu zavrgla je ne-postavne volitve, naslednjih srbskih radikalcev: Petrovič, Kneževič, Eašič, Kundovic, Sima Popovic in Novak Milosevič. Volitve so bile zavržene z vsemi proti trem glasovom radikalnih članov komisije. Skupščina je sklenila, da razpiše nemudoma nove volitve.
V Belgiji so imeli nove volitve deželnih so-vetnikov. Skoraj polovici službovajočih potekel je čas, na kterega so bili voljeni in treba je bilo novih volitev. Kolikor so si pri tem poslu liberalci tudi prizadevali, da bi bili do zmage dospeli s svojimi kandidati, se jim vendar-le ni hotelo posrečiti. Zmagali so konservativci. Edino v Luksemburgu se jim je posrečilo povspeti se do večine, povsod drugod pa, kakor v Antverpnu, v Namuri zgubili so vse CToje sedeže; ondi namreč so bili že poprej v manj-^ni. Celo v Brabantu zgubili so sedem sedežev in je liberalna večina vsled tega jako oslabljena. Vlada, ki je seveda tudi liberalna, je v velikih skrbeh zarad bodočih volitev za postavodajalstvo dne 10. junija. .. Na Francoskem so anarhisti zopet nekoliko vriša napravili. Obhajali so nek krvav spomin na bivšo komuno in se je iz tega namena blizo 10.000 ljudi, samega razdirajočega življa na pokopališče valilo. Vzeli so saboj rudeče in črne zastave, ktere so na pokopališči razvili. Obiskali so grobe vseh padlih ali silovito usmrtenih kofliunardov; na skupni grob so položili na stotine venčevl. Vsak govornik Xe sklenil z besedami: ^Živila komuna! Živila osveta! Živila socijalna prekucija!" • Za javno varnost so stali blizo mirodvora vojaki z otožjeto v roci, in tudi redarjev je bilo silno veljko ondi, ki se pa niso vtikali v zadeve anarhistov. . Stvar se je konečno mirno svršila in anarhisti so šli zadovoljni domu, da jim je bilo mogoče zopet enkrat si težko srce polajšati.	! . ! !
Izvirni dopisi.
Iz Mariborske okolice, 28. maja. {„Bauern-verein" za Mariborsko okolico,) ki se je preteklo nedeljo v Mariboru prelevil iz Spielfeldskega „Bauern-vereina", bode menda pri nas ravno tako životaril, kakor do zdaj v Spielfeldu, če kde po dovršenih volitvah v deželni zbor celo konca ne vzame. Tako vsaj lahko sodimo po prvem bombastično naznanjenem in od nemškutarjev z velikim" upanjem pričakovanem zboru, ki se je vršil 25. t. m. v hotelu „Stadt "VVien", pa se je neki prav revno obnesel. Vkljub velikemu prizadevanju Mariborstih „schul-vereinerjev", vkljub ugodnemu'času in vremenu in vkljub drugim ugodnim okoliščinam, postavim sklep razstave domače perutnine, h kteri je "bila. od vseh strani vožnina po železnici znižana, se je k zboru komaj okoli 140 ljudi sešlo, in med tem ni bila polovica kmetov, ampak večina .je. bila, mestjanov iz Maribora, nekaj iz Slov. Bistrice, tržani od, sv. Lenarta in sv. Lovrenca v Puščavi, in le manjši del so bili večjidel od prej imenovanih- pripeljani kmetski ljudje.	.......
Pa kaj bi tudi kmetje v tem zboru počeli? Kmetje v Mariborski okolici so Slovenci, tu pa so govorili le nemški in sicer ljudje, ki ne poznajo ne našega kmeta, no njegovega jezika, ne njegovih potreb. Zboru je predsedoval predsednik bivšega Spielfeldskega „Bauernvereina«, oskrbnik Spielfeldske graj-žčine, govornika pa sta bila poznana „prijatelja" Slovencev, prof. Anton Nagele in dr. Auserer, oba nemška Tirolca, ki sta se k nam preselila in bi rada, da bi se zavoljo njih vsi štajarski Slovenci morali nemščino učiti, ker onadva slovenski ne razumita. Zavoljo tega sta onadva najhujša pospeševalca nemškega „Schulvereina", najmarljivejša dopisovalca liberalnih nemških listov zoper Slovence in največja agitatorja Slovencem protivne nemško-liberalne stranke. Vsled tega pač no moremo vrjeti, da bi njuna skrb za blagor slovenskega kmeta bila odkritosrčna. Sicer pa se pripoveduje, da sta tokrat govorila mirniše, kakor drugekrati in zato se je zborovanje prav mirno
in hitro dovršilo. Pred sklepom je predsednik opo-loril navzoče na bližnje volitve v deželni zbor, — to je brž ko ne bil glavni namen zborovanja — ter se je sestavil komite, ki ima skrbeti, da se bodoče volitve v njihovem smislu izvršijo. Naposled se je potrdil poprejšnji Spielfeldski odbor, kteremu se je še pridjalo nekoliko „gospodov" iz Slov. Bistrice in od sv. Lovrenca v Puščavi. Tako, tedaj imamo novi „Bauernverein Umgebung Marburg", ki bo pri bodočih volitvah v deželni zbor gotovo nekoliko zmešnjave delal med kmetskimi volilci, sicer pa bo menda njegovo delovanje kakor do zdaj brez vsega pomena.
DomaČe novice.
{SMepe današnje seje odbora kranjske hranil niče) o nemški šoli in zidanji hiš za delavce je vladni zastopnik ovrgel ter rekel, da se mora vse poprej ministerstvu predložiti, preden se zamore čez take svote sklepati. Kaj več prihodnjič.
{Vabilo k izletu „ Sokola" v Mokirje) na Bin-koštno nedeljo 1. junija t. 1., kjer se vdeleži slav-nosti blagoslovljenja zastave jjratskega društva »Savinjskega Sokola". Eed: Sokolovci zbirajo se v soboto v dan 31. maja t. 1. do 11.' ure v noči v Ljubljanski čitalnični restavraciji ter odidejo točno ob Val2. skupno se zastavo na kolodvor južne železnice, od koder se odpeljejo ob 12. uri 5 minut s poštnim vlakom v Celje. Priti je v polni društveni opravi s plaidom ali vrhovno suknjo v jermen povito. Gledati je posebno na lično obleko ter strogo paziti na splošni red in na posamezne naredbe odbora, rediteljev ali predtelovadcev. Kdor želi ostati delj nego dva dni v Mozirji, vzame naj seboj tudi civilno opravo, da se preobleče, ker drugače ni dovoljeno ostati mu čez ta čas tam; ali kje drugje. Program slavnosti razposlal se je ^e med društvenike in ostane nespremenjen. S poštnim vlakom ob jed-nem dojde deputacija Tržaškega ;„Sokola" in v Zidanem mostu snidemo se z Zagrebškim ^Sokolom", da se zajedno popeljemo v Celje. . Odhod iz Celja na vozeh ob pol 5. uri zjutraj. V Žavci skupni zajutrk v gostilni g. Hausenbihlerja. V ponedeljek ob 12. uri opoludne odhod iz Mozirja v Celje, od koder se ob pol 6. uri zvečer odpeljemo z mešanim vlakom v Ljubljano.
Bratje Sokoli! Dolžnost naša je, da se navedene slavnosti vdeležimo društvu in sami sebi na čast polnoštevilno. V prav obilo vdeležbo vabi tedaj najuljudneje	Sokolov odbor.
V Ljubljani, v dan 27. maja 1884. 1.
{Na krasno zastavo — krasen trak!) Zastava Savinskega ^Sokola", ki se bo ob Binkoštih v Mozirji slovesno blagoslovila, dobila bo xazun včeraj v našem listu med domačimi novicami omenjenega traka, še tri druge se zlatom krasno- vezane od Š1;ajarskih Slovenk poklonjene trakove.- Vezljale- so jih pod vodstvom gospe prof. Kunstekove gospice Josipina in^Alojzija Oučekova, Lizika Mflnsterjeva in Ema Planinšekova. Na prvem traku je: -„Ptujske Slovenke Savinjskemu Sokolu".. Drugi ima ve-zljanje: „Narodna čitalnica v Ptuji Savinjskemu Sokolu". Tretji trak pa pravi, da ga je: ^Slovensko pevsko društvo vP-tuji Savinjskemu Sokolu" poklonilo. Trakovi so razstavljeni danes, v petek in soboto v Ptuji na splošni ogled.
{Učiteljska konferenca za Ljubljansko mesto) je bila danes v mestni dvorani ter trajala od 8. do 11. ure. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika, viteza L. Gariboldi-ja, o raznih šolskih zadevah mestnih šol: o šolski disciplini, rednosti, vspešnem poduče-vanji itd. se je glasilo jako ugodno in dela čast Ljubljanskemu učiteljstvu. Važna je bila druga točka v sporedu: ktere premembe naj se v učnem načrtu za petrazredne ljudske šole v prihodnji deželni učiteljski konferenci nasvetujejo. G. A. Žumer, ki je o tem poročal, je stavil dobro premišljene na dotične šolske postave in ministerske ukaze se opirajoče nasvete in predloge ter jih prav spretno vtemeljeval: kako potrebno je, vsaj nekoliko skrajšati v viših razredih šolski poduk, ker po tri ure zdržema trajajoče sedenje pač ne more za mladino zdravo biti, kratko razvedrilo pred tretjo uro pa v smislu postave tu še mogoče ni, ker so celo srednje šole v tem oziru na boljšem, kakor višje ljudske; ker se domače učenje in izdelovanje nalog onemogoči; ker revniši starši otroke okrog poldneva doma potrebujejo itd. Da so nemščina začne učiti še le v tretjem razredu, o tem ni več razgovora, ker je reč po si. ministerstvu do-
ločena ; le razdelitev učnih ur je treba še dovršiti v tem dvojnem obziru, da se v prvih, dveh razredih le v domačem jeziku podučuje in v viših razredih število učnih ur skrajša kolikor mogoče, da se pri tem kar nič ne krati smoter, ki ga ima ljudska šola zlasti z ozirom na tukajšnje okoliščine doseči. Tudi g. Bele je kazaje na druge deželo, kjer se dvojni jezik govori pa z drugim jezikom ne pričenja precej učenje, dobro razložil, kakor spreten učitelj, po pametni metodi po tej razdelitvi lože in vspešniše za-željen namen deseže. Pri dotičnih volitvah seje dosedanjim gospodom spet zaupanje skazalo.
{Dnevni red seje trgovinske in obrtniške zbornice za Kranjsko), ktera bode v petek, 30. maja, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o delovanji. 3. Poročilo člana državno-železničnega sveta g. K. Luckmanna o zadnjih obravnavah državno-železničnega sveta na Dunaji. 4. Poročilo o vprašanji, ali bi ne bilo dobro izdati ukaz, s kterim bi se vsem, kteri imajo po postavi, izdani dne 23. junija 1881 le pravico z žganimi opojnimi tekočinami tržiti, prepovedalo imeti v svojih prodajalnicah žgane opojne pijače v odprtih posodah in ne zapečatnih steklinicaL 5. Poročilo o vprašanji, ali se sme tudi od mlinarjev tirjati, da izkažejo sposobnost za pekovsko obrt, če hočejo črni kruh peči. 6. Poročilo o prošnji mestne občine Ea-doljica za dovolitev živinskih somnjev. 7. Poročilo o prošnji farne občine Prežganje za tri somnje. 8. Poročilo o 8 prošnjah, da bi prositeljem ne bilo treba predložiti dokazov sposobnosti za nastop obrti. 9. Posamezni nasveti.
{Vojaška godba) domačega pešpolka baron Kuhn svira danes popoludne od 6. do 7. ure pod Tivolr po naslednjem sporedu: 1. Koračnica. 2. Ouvertura iz opere „Marta" — Flotow. 3. ^Dunajska kri" valček — J. Strauss. 4. „11 Masnadieri" — Verdi. 5. „Pozdrav v slovo" polka fran9. — Melusin. 6. „Tako bojazljive niso" polka brza iz operete „Noč v Benetkah" — J. Strauss.
{Nova mera,) nekako podobna našemu staremu maselcu, bode zanaprej cimentirana in vpeljana. Vzela bo ®/io litra, tedaj zelo tretjino litra.
{Našega rojaka profesorja g. dr. Glaserja) v Krakovem doletela je velika čast. Naučni minister ponudil mu je dovršitev sanskritskega slovarja, kterega je češki učenjak Vaniček v Pragi izdelaval, pa ga ni dodelati zamogei, ker ga je letos meseca febru-varija preselila bela smrt na oni svet. Dr. Glaser je sprejel ponudbo in se je neki že v Prago preselil, kjer se bo učenjaškega dela poprijel. Castitamo iz celega srca!
Razne reci.
—	v Loki ob Savi na Štajarskem je za župnika prezentiran č. g. Jožef Sorglechner.
—	Hitro potovanje. Preteklo nedeljo so v Mariboru zjutraj o 9. uri izpustili golobe z listi, ki so prišli na Dunaj ob 1. uri in 14 min.; tedaj v 4V4 uri iz Maribora na Dunaj! Še nekoliko hitrejši, kakor naglič.
—	Na Hrvaškem in v Slavoniji so na- . šteli 1234 ljudskih šol s 1776 učiteljskimi močmi. Stale so šole 960.388 gld. Od 181.488 za šole godnih otrok jih je obiskovalo 104.912. V šolo ni prišlo 76.576 otrok, torej 42o/». Ponavljavne šole bi imelo obiskovati 24.785 otrok, pa 5420 jih je puduk popolnoma zanemarilo. Meščanskih šol je tam 17 (10 deških in 7 dekliških) ki stanejo na leto 95.588 gld. V nekdanji vojaški Granici je 17 nemških šol.
—	Krasne in cene podobe je sklenilo izdajati društvo „Cassineum" v Donauw6rth-u na Bavarskem, ker je prepričano, da se bodo katoliški spisi in listi toliko rajše prebirali, kolikor več lepih slik bo tolmačilo tvarino in krasilo knjigo. Ta misel je hvale vredna, pa tudi pomisleka. Vodstvo omenjenega društva bo rado odgovorilo na vprašanja.
—	Kinč cesarice Marije Ane. Časopis „La Venezia" pripoveduje: Po odstopu cesarja Ferdinanda je obiskala presvitla njegova žena vsako leto svoje posestvo Galiera. Samo po sebi se razume, da so duhovniki in reveži komaj čakali njenega prihoda, in so jo kar obsuli s prošnjami. Tako pripoveduje vodja pošte v mestu Treviso, kteremu je poštni urad v Galieri podrejen, da je leta 1861 čez 8000 tacih prošenj naštel. Naslov se je navadno glasil: „Alla Sigjiora Marija Ana a Galliera" (Gospa Marija Ana v Gallieri.) Nekdaj je obiskal cesarico cerkven dostojanstvenik iz bližnje okolice ter jo je prosil za večji znesek, da bi so moglo sezidati duhovsko semenišče. Cesarica je dala prinesti prclatu svoj kinč in ga prašala, koliko vrednosti mu on prisodi. Prelat je cenil kinč. na nekoliko sto tisoč lir. „Se motite", odvrne mu presvitla gospa, „ta kinč ni pravi. Dala
sem ga narediti, da bi moj mož ne zvedel, da sem pravi kinč zastavila iu s tem denarjem ustanovila v Gallieri hiralnico za udove. Iz tega spoznate, da nimam ravno odveč denarja."
Telegrami.
Dunaj, 28. maja. Obravnava proti Scbaff-hauserju in Ondri, ki sta bila obdolžena deleža pri umoru policijskega koneipista Hlu-beka, je končana. Schaflfhauser je obsojen na dve leti hude ječe zaradi dajanja potuhe, ker iz zlobnosti ni umora zabranil, Ondra je prost. Državni pravdnik in zagovornik se l30sta oba pritožila.
Rim, 28. maja. Vatikan je pruski vladi namesto kardinala Ledoohovskega predlagal tri škofe za njegove naslednike, izmed kterih naj si enega izbere in sicer: Oybikowskega, Likowskega in Eadziwilla. Pruski vladi pa ni nobeden všeč in je vse tri odbila.
Kahira, 28. maja. Dongolški guverner brzojavi, da je upornike popolnoma potolkel. Po upornih okrajih je zopet mir napravljen. Ustaši so se podali in so celo rekli, da so pripravljeni višji davek plačevati. Telegra-flčna poročila majorja Kitchenerja v Koroškem to potrjujejo._
Tujci.
28. maja.
Pri Maliči: Dr. pl. Pozzi, z Diinaja. — L6wy in Bliih, kupč. potovalca, z Dunaja. — Herman Latzko, vinski kupec, s sinom, iz Budapešta. — Bern. Griinhut, tovarnar, iz Gradca.
—	Janez Langer, knpč. potovalee, iz Holienseibersdorfa.
Pri Slonu: Alojzij Courrant, rentir, iz Pariza. — Josip Brada«, zemljemerec, z Dunaja. — Anton Barina, kupe. potovalee, iz Benetk. — Jan. Panigliaro, kupč, lesa, iz Trsta. — Dr. Amand Eack, s soprogo, iz Maribora. — Pavel Miler, župnik, iz Mitroviee. — Avgust Majr, e. k. vpok. stotnik, iz Podklostra.
Pri Južnem kolodvonu: Avgust, Muller, tovarnar, s soprogo, iz Prage. — Josip Lerič, zlatar, z družino, iz Tirolov.
—	Adrijan Kriimpehen, e. k. zemljemerec, iz Vorarlberga.
AvsMjsliem cesarji: Josip Kaldarar, zasebnik, z Dunaja. — Martin Mezner, zasebnik, iz Kranja.
Umrli so:
26. maja. Miklavž Hribar, delavec zdaj kaznjenec, 31 let, ulice na Grad št. 12, jetika. — Jožef Stenzel, hišni posestnik, 78 let. Rožne ulice št. 25, oslabljenje v starosti.
V bolnišnici:
25. maja. Anton Kocmur, delavec, 38 let, vsled slučajne poškodbe.
]>nna|ska borza.
28. maja.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 50 kr
Sreberna „ „ „ „ • 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
. . 4% • • •
„ papirna renta	. . .88
Kreditne akcije . . . .160 gld.	311
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	114
„ avstr.-ogerske banke . . .	859	„	—	„
Liinderbanke.....106	„	40	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	572	„	—	„
„ državne železnice ....	317	„25
Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	221	„	25
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124,,	10	„
4% ., „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	172	„	—	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	172	„	-	„
Kreditne srečke . . . • 100 „	176	„	50	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	50	„
Endolfove srečke . . . . 10 „	19	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108 „	40	„
„ Ferdinandove sev. „ . .	107	„	25	„
54'štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
London.......122	„	30	„
Srebro.......—	„	—	n
Ces. cekini.......5	„	75	„
Francoski napolesnd......9	„	69	„
Nemške marke......59	„	75	„
Zahvala.
Podpisani izreka prisrčno zahvalo v imenu Zgor-nje-Berniške soseske, slavnemu „Graškemu zavarovalnemu društvu zoper ogenj", za poslanih nam 30 gld., ki smo jih prejeli, v priznanje kot hrabri gasilci ognja, za novo ročno brizgalnico.
Na Zgornjem Berniku, 26. maja 1884.
Josip Jenko.
80	gl. 50
81	„ 35 101 „ 95
95 „ 90 122 „ 70 92 „ 15 90 75 75
Poll-tura
(1) za
molil'
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare raobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
L. Epsteiii, Wien, VI., Getreidemarkt 17.
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
Postaj e
Dunaj . . . Miirzzuschlag . Gradae . . . Maribor . . Celje .... Laski Trg . . Rimske Toplice Zidani Most . Ljubljana . . Postojna , , Nabrežina . . Trst ....
Odhod
Prihod
Jadrui vlak
7--10-29 12-28 1-49 315
3'51
5-12
6-30 8-16 8-42
zvečer »
po noči )) n
zjutraj
Brzovlak
7 —	zjutraj
10-27	„
1-—	popold,
2-27	„
3-55	„
4-11	„ 4-22	„ 4-45	„
6-14	zvečer
7-56	„ 9-39	„
10. 5	..
PoStnl vlak
9-20 2. 5 6-10 8-20 10-80 10-46
10-58
11-40 1-30 3-37
5-54
6-30
zvečer po noči zjutraj ti
dopold.
popold.
zvečer
1-30 popold. 5-30 „ 9 30 zvečer 11-41 po noči
1-50	„
2-	9	. 2-22
2-50	„
5-45	zjutraj
7-54	„
10-14	dopold.
10-50	„
Mešaui vlak
5-55	zjutraj 10-50 dopold.
2-32 popold.
6--	„ 6-23 „ 6-40 zvečer 711 „
10-20 „ 1.58 po noči
5-40	zjutraj
6-30	„
Osobni vlak
6-— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj. Prih.
■ 'M.

Postaje
Trst . . . Nabrežina . . Postojna . . Ljubljana . . Zidani Most . Rimske Toplice Laški Trg . . Celje . . . Maribor . , . Gradec . . . Miirzzuschlag . Dunaj . . .
Odhod
Prihod
Jadrnl vlak
8-30	zvečer
9-19	„ 10-51 „
12- 7 po noči 1-24 „
1-59	po noči
3-29	„
4-55	zjutraj 6.57 „
10-- „
Brzovlak
7-— zjutraj 7-33 „ 9-31 dopold. 11' 2 „ 12-50 popold. 1- 2 „ 113 „
1-30	„
2-57	„ 4-29 „ 7--
10--
zveeer
Poštni vlak
10-— dopold. 10-51 „ 1-21 popold.
3-	7 „
4-59	„ 511 „
5-22	„
5-42	„ 7-58 zvečer
10-25 „ 1-47 po noči
6-—	zjutraj
6-30	zvečer
7-17	„ 9-51	„
12-20	po noči
2-22	„
2-35	„
2-47	„
3-	8	„ 5-55	zjutraj
8-20	„ 11-46	dopold.
4-	3	popold.
MeSaui vlak
7-45	zvečer «•28 „ 1-44 po noči 5-25 zjutraj
8-15	„ 8-83 „
8-50	„
9-19	dopold. 12-55 popold.
4-40 „ 10 — zv. Prih.
Osebni vlak
5-45 popold. 8-12 zvečer 8-29 „
8-44	„
9-	5 zv. Prih.
Vožnji red cesarjevih Rudolfove železnice.
Iz IJuhljane v Beljak.	Iz BeljaJea v Ljubljano.
Osobni vlttlci
.	it. 8018	It. 8012	St. 8016 št. 2020
Foataje	ponoči	ijutrej	dopoldne iTCČer
Ljubljana j. k.....1215	7 —	1140 7-—
Ljubljana E. k..........1219	7- 4	1145 7- 6
Vižmarje......1229	7-] 3	11-55 718
Medvode......12 41	7 24	12- 7 7 32
Loka................12-56	738	12-21 752
Kranj..............1-12	753	1238 8 13
Podnart............1-30	811	12-56 845
Radovljica............148	8-28	1 13 9- 9
Lesce..............1-55	837	124 916
Javornik............2 16	856	146
Jesenice............2-27	9- 7	1 57
Dovje..............2-47	925	2-18
Kranjska gora ....	316	9 52	2-48
Eateče-Weissenfels . . .	3-31	10- 6	3-3
Trbiž..............3-48	10-22	3-20
Beljak j. k............5--	11-51	4 51
zjutraj	dopoldne popoldne
Osobni vlAki
~ .r, .. •	St- 2017	Št' 2019 št. 2015	št. 2011
po noči	zjutraj dopoldne	popoldne
Beljak j. k. . . . , .	10-50	10-26	5 10
Trbiž..............12-40	11-42	625
Eateec-Weissenfels . . .	150	11 59	646
Kranjska gora ....	125	1213	7- 2
Dovje..............1-56	12-38	7-29
Jesenice............223	. 12-58	752
Javornik............2 30	1- 5	7 59
Lesee..............257	624 1-26	8-21
Radovljica............3-3	630 131	8-26
Podnart..............329	653 149	847
Kranj..............3-50	7 15 2-5	9; 4
Loka ..............4-12	739 220	920
Medvode............429	7-58 2-33	934
Vižmarje............4-42	812 244	946
Ljubljana E. k..........4 53	8 23 2-52	9 55
Ljubljana j. k..........5—	8 30 2-56	10.-
zjutraj	zjutraj popoldne ZTOČcr
Druge železnii^ne z\
št. Peter—Relca.
ijntraj ijutraj	ivečer
Št. Peter.......Odhod 7- 5 9-20	9 40
popold.	po nocL
Reka........Dohod 8-55 1231	1213
zjatraj popoldno zvečer
Reka........Odhod 545 4 30	8 15
zTGČer
št. Peter . ......Dohod 8-12 7-56	10-20
»ivaSo,—I»iiy.
zjntraj zjutraj popoldno zTOČer
Divača.....Odhod 7-33 9 15 4-52	857
dopoldne popoldne zTCČer	po noči
Pulj......Dohod 11- 1-15 9-46	12-10
zjutraj zjutraj popold.	popold.
PuIj......Odhod 5-- 7-05 12-22	450
dopoldne	zvečer
Divača.....Dohod 815 1146 4-26	822
Nabrežina—Grorica.
zjutraj zjutraj dopoldne zvečer	zvečer
Nabrežina . Odhod 4 - 8- 9 10- 8 5 48	10--
Gorica . . . Dohod 6 40 9- 4 1123 6 59	1137
zjutraj zjutraj popoldne zvečer	zvečer
Gorica . . . Odhod 5-- 9 24 4-45 8- 9	10 30
Nabrežina . Dohod 6-41 10-41 652 9-8	—
eze na Slovenskem.
Zidani Most—Zagi-el».
zjutraj zjutraj popoldne zvečer
Zidani most .... Odhod 4- 5 4-40 12 55	5 15
Zagreb......Dohod 6-33 912 4-	7-42
zjutraj popoldne zreČer	zvečer
Zagreb......Odhod 8- 8 1 15 6 40	10-10
dopoldne
Zidani Most .... Dohod 10 59 4 20 1120	1- 4 IPrag-crslco—Kaniža.
zjutraj zjutraj	zvečer
Pragersko.......Odhod 3-35 9-35	810
popoldne
Kaniža........Dohod 617 1-15	11-35
popoldne zvečer	^utraj
Kaniža........Odhod 245 1120	5-20
Pragersko.......Dohod 6-12 1-28	8- 7
Maribor—Celovec.
popoldne zjutraj	po noči
Maribor.......Odhod 3 - 9-15	2- 5
zvečer popoldno	zjutraj
Celovec........Dohod 7-35 152	529
popoldne zjutraj	zvečer
Celovec........Odhod 1-55 8- 5	11-40
popoldne	po noči
Maribor .......Dohod 5-58 12 19	8-—
Iz T^ubljane: v Novomesto (Eudolfovo) ob 6. uri zjutraj in dojde ob 3-10 m. popoldne tja. Nazaj grede se odpelje zjutraj ob 5 in dojde ob 2 popoldne v Ljubljano; — v Kočevje ob 630 zjutraj in do^jde ob 3-20 popoldne. Vrača se ob 10 dopoltoe in pride v Ljubljano ob 6 20 zvečer; — v Kamnik ob 3 popoldne in dospe ob 5 popoldne. Vrne so ob 6 zjutraj in je ob 9-5 dopoldne že v Ljubljani; — v Polhov Gradec vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 2 popoldne in je tam ob 5 popoldne. Nazaj ob 6 zjutraj in pride točno ob 9 v Ljubljano.	.. , _ oa
Jz Novega mesta (Rudolfovega): v Litijo ob 5-dO popoldne in pride tja ob polnoči. Nazaj grede zjutraj ob in dojde v Rudolfovo ob 11 dopoldne; — v Krško ob 1-30 popoldne, kamor pride ob 5 55 zvečer.
J» Kranja: v Trži« ob 9 zjutraj in jo ondi ob 10-45. Vrne se ob 10 35 dopoldne in pride v Kranj ob 12 20 popold.; — v Cerklje ob 3 popoldne in dosp^ ob 5 popoldne. Nazaj gredč se odpelje iz Cerkljan ob 5 20 zjutraj in je ob 710 v Kranji; — kJezerupo Kokriški dolini ob 845 zjutraj in jo tam ob 1-35 popoldne. Odide ob 3-15 popoldne in je v Kranji ob 7-35 zvečer.	,
Jz Lesec na Bled ob 916 dopoldne in je ondi ob 10
I^o^tne zveze.
Obrne ob 12-45 popoldne in jo ob 1-30 že zopet v
dopoldne. Lcscah.
Jz JjOlce v Poljansko dolino ob 930 dopoldne in pride v G oren j o vas ob 1145 dopoldne. Odpelje se nazaj ob 5 popoldne in je ob 7 zvečer v Loki.
Jz Jiorovnice na Vrhniko ob 7 zjutraj in pride ob
8-15	dopoldne. Odpelje se ob 8 zvečer in je v Borovnici ob
9-15	zvečer.
Jz Ijogatca v Idrijo ob 8 zjutraj in je ondi ob 12-20 popoldne. Jz Idrije nazaj ob 8 zjutraj in pride tje ob 12-20 opoldne.
Jz JtalmUa: v Kočevje ob 4 zjutraj in se pripelje ob 12-15 popoldne. Obrne ob 9 zvečer in pride zjutraj ob 5 30 v Rakek; — v Lož ob 9 zjutraj in dospe ob 1115 dopoldne nazaj ob 5-45 popoldne in.je v Rakeku ob 8 zvečer; - v Planino ob 8 zjutraj in je ondi ob 9 dopoldne. Nazaj gre ob 6 30 zvečer in pride v Rakek ob 7 30 zvečer.
Jz Postojne na Vipavo in Gorico ob 8-20 zjutraj in jo v Vipavi ob 1145 in v Gorici ob 3 35 popoldno. Iz Go-ri(!e ob 12 30 popoldne in pride v Vipavo ob 4-35 popoldne v Postojno pa ob 8 30 zvečer.