#   V zadnjem desetletju je po- stal Eric-Emmanuel Schmitt eden najbolj branih piscev v francoskem jeziku. Po študiju klavirja in doktoratu iz filozo- fije se je posvetil pouèevanju, vendar ga je zaradi velikega uspeha na odru in pri bralcih opustil in se povsem posvetil pisanju. Njegova dela so pre- vedena v veè kot trideset jezi- kov, v veè kot štiridesetih dr- `avah so bile uprizorjene nje- gove drame. Najveèjo naklo- njenost bralcev in vrsto ugled- nih nagrad mu je prinesel Ci- kel nevidnega, znotraj katere- ga je izšel tudi Noetov otrok. V Ciklu nevidnega se Eric- Emmanuel Schmitt dotika vere. In èeprav nam Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana spregovori o sufizmu (is- lamskem spiritualizmu), Os- kar in gospa v ro`natem zreta v svet z oèmi katolikov, Noetov otrok pa je preganjan Jud, nam vse tri zgodbe z enako lahkoto prirastejo k srcu, saj z iskrenimi otroškimi vpraša- nji se`ejo onkraj verskih re- snic do same bo`je ljubezni. Ljubezni, katere najboljši pri- èevalci so odrasli, ki Schmit- tovim otrokom poskušajo Boga pribli`ati. Eric-Eman- nuel Schmitt je zapisal, da so v vsaki religiji vedno mistiki tisti, ki so nam zelo blizu. V njegovih delih so mistiki otro- ci. Otroci, ki postavljajo naj- bolj nezaslišana vprašanja, tr- masto išèejo resnico in in- stinktivno prepoznajo bistvo. Eden teh otrok je Jo`ef, se- demletni sin judovskega kro- jaèa in materin ljubljenèek, ki ga iz kletnega stanovanja v Bruslju pred aretacijo med nacistièno okupacijo reši oèe Pons. Mladi duhovnik v po- de`elskem katoliškem inter- natu med gojenci skriva ju- dovske otroke. Jo`ef dobi po- narejene dokumente, izmiš- ljeno preteklost in katekizem. Ko prviè stopi v katoliško cer- kev, ga ta povsem prevzame. Otrok, ki ga starši niso vodili v sinagogo, med èarobnimi vitra`i in visokimi stebri zaèu- deno èaka, kdaj bo vstopil Bog. Ko pa zadonijo orgle in zadiši po kadilu, bo`jo nav- zoènost omamljen zaèuti v zraku, ki ga obdaja in drhti v soju sveè. Biti Jud sedemlet- nemu otroku nevernih staršev pomeni le, da mora `iveti v la- `i, da je preganjan in odtrgan od dru`ine. Oèaran nad kato- liškim obredjem in podobica- mi Marije — Matere naenkrat zasluti mo`nost za varno in normalno `ivljenje. Zato je besen in razoèaran, ko oèe Pons ne deli njegovega navdu- šenja ob novici, da bi se rad spreobrnil v katolièana. Z otroško radovednostjo in pre- drznostjo se kmalu dokoplje do skrivnosti oèeta Ponsa, ki po svojih moèeh skuša rešiti ne le judovsko ljudstvo, tem- veè tudi njihovo vero in izro- èilo. V ta namen v kripti pod kapelo – svoji “Noetovi barki” – skriva zbirko judovskih mo- litvenikov, svetinj, gramofon- skih plošè s pesmimi v jidišu in zvitke Tore, ki jo študira v noènih urah. Jo`ef postane njegov uèenec, pa tudi zaup- nik. Dnevi v internatu jima minevajo med skopimi obro- ki, zabavnimi in manj zabav- nimi zapleti, strahom pred gestapom in skrivnim uèe- njem judovskih naukov. Uène ure hebrejšèine za za- klenjenimi vrati bistroumni otrok izkoristi za zastavljenje teoloških in filozofskih vpra- šanj. Kdo ima prav, Judje ali kristjani? Zakaj nam na to vprašanje ne odgovori kar Bog sam? Èe si pobo`en in dober èlovek, bo Bog dopustil, da se ti zgodi kaj hudega? Oèe Pons skozi njune pogovore ponov- no odkriva svojo vero, pa tudi nova vprašanja. V svojem / '0/ $' -   '&( &$* DE"+, ( !"#$&E"+     omahovanju se poèuti ne- vrednega Kristusa, v isti sapi pa podvomi v smiselnost krš- èanske zapovedi ljubezni. V oèeh svojega mladega zaupni- ka postane nekakšen Poncij Pilat, zbegani posrednik med Judi in kristjani, poštenjak, ki se ne zna odloèiti. V oèeh ka- toliškega bralca pa dragocen lik, ki nas prisili ponovno raz- misliti osebno vero, pa naj se z njim strinjamo ali ne. U`itek ob branju poveèa vrsta barvitih stranskih likov, od judovskega najstnika Ru- dija, ki varljivi obèutek varno- sti išèe v zavraèanju šole in uèenja, do gospodiène Mar- celle, vaške lekarnarke in za- grizene ateistke, ki skriva do- bro srce. Med ganljivimi in napeti- mi prigodami judovskega deè- ka se znajde tudi “cankarjan- ski” trenutek, ko Jo`ef na mi- movozeèem traktorju uzre svojega oèeta. Leta, ki jih je pre`ivel loèen od staršev, so bila kljub hudemu lepa, vsee- no pa se je v njem nabiral gnev do njiju, ki sta loèitev dopustila. Druga plat obèu- dovanja in idealiziranja oèeta Ponsa se poka`e kot zanièeva- nje šibkosti in nesposobnosti lastnega oèeta. Oèetova ne- navzoènost Jo`efu na neki na- èin ustreza, saj ga je oèe Pons nadomestil in presegel. Zato se ob sreèanju potuhne. Sprva sreèen, da se je oèetu izognil, se svojega dejanja poèasi zaène sramovati in po koncu vojne, v prièakovanju novic o starših, ju spet zaène ljubiti, pod`gan z oèitki vesti. Vendar se zgod- ba ne konèa z nedopovedljivo sreèo ob ponovni zdru`itvi dru`inice. Razoèaran nad spre- menjenim oèetom in nad praznino novega domovanja se Jo`ef še enkrat vrne po nas- vet oèeta Ponsa, ki mu poma- ga, da se sooèi z odgovornost- jo pre`ivelega Juda in sprejme svoje poslanstvo. Petdeset let po vojni Jo`ef kljub strastnemu preuèevanju vere prednikov ni našel tiste bo`je bli`ine, ki jo je sedem- leten zaèutil v pode`elski cerk- vici. Svojo zgodbo konèa s kri- tièno mislijo o mladi judovski dr`avi, ki tej ljubki pripovedi doda peèat aktualnosti, a brez politiène pretenzije. Cikel nevidnega, in znotraj cikla Noetov otrok, je v veè po- gledih osve`ujoèe branje. Da- našnjemu bralcu, ki je prièa sistematiènemu izrivanju re- ligije iz javnega `ivljenja, oholim `alitvam verskih èu- stev in vedno veèji napetosti med pripadniki razliènih re- ligij, ponudi protagoniste, ki se ne boje religij v njihovi raz- liènosti. Konfliktom se izogi- bajo s spoštovanjem te razliè- nosti in s poglabljanjem zna- nja in razumevanja. Ko `eli Jo`ef od njega dokonène in absolutne odgovore, mu oèe Pons odgovori: “Jo`ef, ti bi rad vedel, katera od obeh ver je prava. Nobena! Nobena vera ni prava ne napaèna, vsa- ka ti ponuja le naèin `ivlje- nja”. Kar je na prvi pogled za katoliškega duhovnika prob- lematièen pogled, da liku oèe- ta Ponsa izjemno širino – prav to, kar današnji svet tako nuj- no potrebuje. /&#, % % &