TOBUBHED AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Wo. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF NEW YORK. H. Y. By Order of the Prcs't, A. B. Burleson, P. M. Ckn. N a j ▼ e t H slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $«.00 ' Za pol leta...............$3.00 J Za New York celo leto... $7.00 t Za inoaemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavce? v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879. ' TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 268. — ŠTEV. 268. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 15, 1921. — TOREK, 15. NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. AMERIŠKI DELEGATI OJUNAČENI - PRELIMINARNI SESTANKI, KI SE VRŠE V WASHING-TONTT, BODO UGLADILI POT ZA FORMALNO RAZPRAVO GLEDE PREDLOGOV TAJNIKA HUGHESA. — NADALJNA SEJA BO DANES. Washington 1). <\, 14. nov. — I>oeiin so sf predstavitolji Japon-»ke in Anglije ie nadalje omejevali na z t-i o reserv:rane komentarje. je amtrička delegacija ze-1.) ojunačena vb led stališča zastopnikov drugih narodov z ozi-rom na predloge ameriškega državnega tajnika Hughesa ter je prepričana. da vsaj ne obstaja možnost absolutnega zavrnenja predloga in via bo t-lednji predstavljal temelj kateregakoli dogovora. katerega bi se sklenile. Mornariški častniki, ki razpravljajo o tem predlogu, izjavljajo. eja konfe-renee glede razo rožen ja je do-kčena na jutršnji danMo je v torek in načelniki različnih delegacij upajo, da bo kmalu mogoče doseči sporazum glede programa postopanja. V namenu da kc uvede vse u-vodne posameznosti, se bosta vršili tekom dneva dve važni seji. — ena zjutraj, ki bo razpravljalo o programu za pogajanja, tikajoča ne razoroženja in druga popoldne, d« se ugotovi postopanje t. ozirora na vprašanja in probleme Daljnega iztoka. London, Anglija, 11 novembra. V« iiko presetu-čenej ter splošno < pazno nagr.cnje, da zadržujejo svoja mnenja, so kazali danes .".jutraj londonski listi v svojih razpravah glede predlogov ameriškega državnega tajnika na konferenci v Washing tonu. Mogoč t* je razumljivo, da s«> smatra načrt pr« več drznim, — pravi Daily Telegraph. — a ideja je tako krasna, da bo vzbu- dila večje navdušenje med onimi. ki strastno hrepene potem, da bi se napotil svet'na pravo pot miru. Konferenca je bila otvorjena s plenjen to in dramatično potezo od strani predsednik? Hardi.iga n tajnika Hughesa. Ni navada Amerike izvršiti stvari .ia polovičarski način, a ob Uj priliki so Združene države presenetile svet z drznostjo, velikopoteznostjo svojih predlogov ter napravile mogočen utis. NA STOTINE ŽIDOV UBITIH. Kičenev, Besarabije, 14. nov. — V nepotrjenih poročilih, ki so dospela semkaj, se glasi, da je bilo postreljenih na stotine židovskih družin pri poskusu, da se izognejo z begom preko meje pričakovanemu spopadu med silami generala Petlure, ukrajin-sk"g£ voditelja ter sovjetskimi četami. Poroča se, da je dala rumunska vlada svojim mejnim stražam na-ločiio, naj n< pusto nikakih beguncev preko meje. Nadalje se najbrž ne bo izvedlo izgona tisočev in tisočev ukrajinskih Zidov, ki so pribe-žali na Rurnnnsko in kojih izgon je odredila vlada, ki pravi, da ima Kumunska že dosti svojih lastnih Židov in da ne potrebuje svežih, importiranih iz Ukrajine. MORNARIŠKI VOJAKI STRAŽI JO POŠTO. Cleveland. O., 14. novembra. — Oddelek petdesetih mornariških vojakov jv bil na«.an jen tukaj, da varuj«.jo pošto pred možnimi r.apadt od stiani banditov. Število teh vojakov bo v teku par dni povečano na 98, je rekel poštni mojster Murphy. CELA DRUŽINA ZGORELA. si z V • ' ».-• , .j- w v /'V* ' , • K If .. ^ s. *..«*>- ■ 'v . -j H^T^S^^K ii*. > EKONOMSKI POLOŽAJ V NEMČIJI DR. RATHENAU JE OBSODIL KRITIKE W7ESBADENSKE POGODBE TER REKEL, DA JE NJIH CILJ RAZVELJAVLJE-NJE POGODBE. — RAZKOL V DEMOKRATIČNI STRANKI. Poroča Ciril Brown. ZNAMENITI POROČEVALCI NA RAZOROŽEVALNI KONFERENCI. Slika nam kaže par znamenitih časnikarskih poročevalcev in por očevalk, ki so se na povabilo predsednika Hardmga vdeležili konf crence. — Z leve na desno: Char Its Hanson Towne, Mary Roberts Rinehard, Charles J. Rosebaald, Mrs. Wallace Irwin, Both Tark ington ir. Wallace Irvin. CLEMENCEAU PISE SRBI NASPROTUJEJO ZNAČILNA SLIKA SVOJ ŽIVOTOPIS SVETU POSLANIKOV MODERNEGA ČASA Pričakuje, da bo završjl delo v Protestna not", bo poslana zavez- Neki natakar ie Ustrelil v Parizu treh letih, a ga bo objavil le, če n-kom. — 30,000 Jugoslovanov , nekega izdelovalca elegantnih mu bo zaključeno delo ugajalo. prodira proti Albaniji. J ženskih oblek. Marcela Ilutina. ki jo obiskal'gitve sveta poslanikov, s /ratero Clemenceau-ja oh priliki proslave|«« je določilo mejo med Jugo-Dueva premirja v Klavnem ina jh-|siavijo in Albanijo. To je sklenil nem stanovanju "Ti zra" v Rue [kabinet na seji. ki si* je vršila Franklin, kjer se ic- zopet nasta-j včeraj. Juposlivija bo poslal« za-lil prejšni ministrski predsednik.;ve/nikom poslanico v tem smislu. V Madison, South Dakota, je pri nekem požaru zgorela cela družina Osvalda Walen, obstoječa iz osmih članov. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah RazpeMJa -Ji 300 kron 400 kion $ 1.25 $ 1.65 bili o tzvriujej« p« litU ccoi, mictljiTO In hltr«. VCeraJ m bile nafte mm skedefo: ia tzptetvje "Kr. poitoi Cekoval nrad" v 1,000 kron.....$ 4.00 5,000 kron ...... $19.50 500 kron ...... $ 2.05 10,000 kron.....$38.00 Glasom narrdbe ministrstvu ta p^t« in brzojav v Jugoslaviji je »edaj Um ukuoTatl zneske potom pošte edinole v dinarjih; ca vnke fttiri krose ko izplačan en dinar; razmerje med dinarjem ia krono ostane toraj neizpremenjeno. Italija te nwrtinn oiemlje: ia Icplainje "Jadranska banka" v 500 Hr .. $22.00 1000 lir____$43.50 50 lir .... $ 2.55 100 lir .... f 4.70 300 lir .... $13.20 Nemška Avstrija: ■■ifiilljl mb zadnja potto In izplačajo "AMitMie Bank1* na DonaJ«. 1,000 nom -avstr. kron $ 0.9» 10,000 nem-avstr. kron $6.00 5,000 nem -av*tr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avKtr. kron $25.00 aloga aaca ni aofofa poditi natančne, cene vnaprej. «ai istep Am kot wmm pnlinl denar doope t roka. "Jadranske Banke" ia njenih podrui-»pfct poro j«. U bodo velike ko-fcl m fta ali m bodo posluževali nalo Denar wmm Je poslali najbolj po po Now York 9aafc Draft. rlsU Money Order, all pa FRANK 8AX8ES STATE BANK, 82 Certlandt St., New York Pariz, Francija, 14. novembra- Belgrad: Jugcslavia, 14. nov. — j Pariz, Francija. 14. novembra. Eelio de Paris jo objavil poročilo j Jugoslavija ne bo sprejela ndlo-i^- Dominik Romeo, dobro znan Berlin, Nemčija. 1 !. novembra. Naš indust»"ijalni proevit ne bo doljri trajal, — j i bila jrliwna vsebina sijajnega, dve uri trajajočega govora, katerega je imel dr. Walter Rath.nau, prejšnji rekonštrukcijski m in is tier, na konvenciji demokratične stranke v Bremenu. Tekom svojega analiziranja ekonomskega položaja Nemčije je rekel: — V ospredju ekonomskih razpravljanj stoji padanje marke. Mi moramo imeti absolutno jasen pojem o vzroku tega fenomena ali pojava. Optimistično nabiranje. ki je prevladovalo v ino- emstvu glede naših ekonomskih zmožnosti, sc je izpremenilo. V inozemstvu ne dele več upanja na ekonomsko rekonstrukcijo Nemčije. Katastrofa Gornje Kle->:ije je tudi pripomogla k temu. To je zmaga naših sovražnikov, ki nočejo, da bi se /opot postavili na noge ter prosperirali. — Razpoloženje v inozmestvu je treba oceniti na različen način. — Na daljni element priporoča ue glavnega izzvan j:*, ten. več politiko pasivnega odpora proti re-pararaciji. T.: politika je celo ifabša kot pa prva. Nima namreč dobili strani aktivnosti prve ter \sebuje še večje nevarnosti. Kot pošteni možje moramo reči eno ?tvar: — Dali smo svoj podpis. — seveda ne prostovoljno. — in sedaj ga moramo rešpektirati t«-r z dobro vero izvesti svoje obveznosti. Reparacija ne pomenja 'c enostavne izgube mlaga in denarja. Pomenja namreč nekaj !■ t rasnega, če se ozirajo nanjo mi-ljoni prebivalcev sveta. Mi izjavljamo: — M i bomo pripomogli k zopetnemu zgrajen ju omajan ih držav Evrope. IZGTNIL NA POTI PROTI DOMU. Plymouth, Anglija. 14. nov- — Helena Sabo, ki je stane--;>.la na 118 cesti v Clevelandu, Ohio, je , . , .izginila s parnika Minnekahda Vesepovod je kak parla- tekom potovanja iz New Yorka ment, izvoljen pod uplivora voj- v to pristanišče. Parnik je dospel ne premirja, realnost, s katero včeraj semkaj in /*?.dnji krat jo Čeprav ni kotel po svoji stari navadi dovoliti poročevalcu in-terviewr, je Clemenceau kljub tc-inu prostodušno razpravljal o številnih stvareh in percm?tih. a dalj pri tein izraza svoji želji, naj ostane pogovor neobjavljen. — Kot Karol Pet sem tudi jaz' videl svoj lastni pogreb, — je re- j kel ter se zasmejal. Kljub temu pa izjavlja Hutin,] ia je Clemenceau sedaj neumorno '.aposlen z važnim literarnim delom. v katerem hoče obazložiti obširne izkušnje svojega dolgega življenja. Clemenceau pričakuje, la bo zaposlen s tem delom nadaljna tri leta. Delo bo objavljeno le v slučaju, če ga bo mogel zaključiti na| način, ki bo ugajal njemu same-j mu. V svoji oporoki je napravili Belgrad, .Jugoslav-nov. Včeraj s? j-* vršila kabinetna seja. na kateri je bilo sklenjeno, da Jugoslavija ne more sprejeti predloga poslaniškeca sveta gle-(de meje med Jugoslavijo in Al-1 bani jo. ) Sestavljena je bila tudi ostra protestna nora. ki bo te dni poslana zaveznikom. Tukajšnji diplomat len i krogi pravijo, da jugoslovanske čete ni-sii dosedaj prekoračile pravilne Jugoslovanske meje. ^oslaniški svet je zhpovedal jugoslovanski \ 1adi. naj takoj f>d-pokliče svoje čete iz ozemlja, katerega sq prisodili zavezniki Al-banr-fm. Jugoslovanska pariški izdelovalec ženskih oblek. Vi je imel tudi obzirne trgovske 3veze i Ameriko, je bil ustreljen danes vspričo izvanrednili okoliščin in sicer opoldne v Rue Royale. zelo živahni cesti v srcu mesta. Ravnokar je prišel iz nekega privatnega stanovanja z neko svojo prijateljico, Mme. Jumn v svoj morajo računati najbolj tre«aio.ije vijel njen fc-*at v petek opol-misleči državniki. Ni pričakovati idne. za nas ugodnega preobrata. Naša i Cleveland, O., 14. novembra. — trgovska bilanca je pasivna, kljub i Helena Sabo, ki je izginila s par-ne kateri m ugodnim faktorjem, uika na poti v Anglijo, je osem-Mi importiramo vrednosti pe- '.najstlet stara hči Andreja Sabo, tih ali šestih tisoč miljonov zla- jtukajšnega polirarja. Prišla je v tih mark. Vsleel tega tudi proda- Ameriko pred devetimi meseci k jamo svoj papirnati denar. Mi j^ojim starigem. Družina pravi, . . ii, , ua se ji je omraeil duh, najbrž potrebujemo vsled tega kupcev " " . . J 1 J . i '"»o1 podnebja- Odpotovala je do- za nas papirnati denar, ker ga 'drugače ni mogoče prodati. ve£ strelov, nakar je še samega sebe ustrelil v glavo, Romea so odvedli v bolnico, kjer pa je umrl v par minut po prihodu. Mme. Junin, ki je bila resno poškodovana, so odvedli v neki sanatorij. a policija je prijela morilca, ki je bil še najmanj poškodovan. Rekel je, da je natakar, pa imenu Philibert Beauju ter dostavil : — Jaz sovražim ta družabni red. Sel sem skozi vojno ter prijel nazaj revnejši kot sem bil vlada smatra j kedaj poprej. Le s težavo sem teku enega meseca. posebno klavzulo, v kateri se poslaniški odlok za nepravilen. zmogel v mirnih časih toliko, da fjlasi, da je treba manuskript ; Proti Albaniji je začelo prodi- sem s«* preživel- Brez dela zažgati, če bi umrl predno bi mo- j rati 30.000 jugoslovanskih voja- 'denarja, sem sklenil napraviti ko-gel zaključiti svoje delo. | jiOV Clemenceau je povsem odločno _ izjavil, da ni smatrati njegovega mov na Slovaško pred enim ted- ter je ravno hotel sesti v svoj i"1"8"™5 jnom, v spremstvu svojega brata avtomobil, ko je stopil naprej! To pa Je ravno' knr se Johna, starega štirinajst let. Tu- j neki človek ter oddal na dvojico j ssdaJ- Takega blaga kot je naš cjj stariši se nameravajo vrniti v papirnati denar, ne more še nadalje sprejeti svetovni trg. Katastrofalni padec marke ima svoj vzrok v stavki kupcev proti marki. To je splošna slika svetovnega trga. Ali se bo stvar zasukala na boljše? Upanje je zelo omejeno. SVetovni tagi so >se skrčili. Uničena pa je bila rudi svetovna razdelitev dela.'Ekonomski svet je bil organiziran z dovršeno delitvijo dela med posamezne države. Ena država je proizvajala surovine in druga le te predmete. Ta izmenjalna igra sil pa je bila in i uničena. Po jasniti moramo zaveznikom. da morajo naša plačila v gotovini zavzeti sedež za BANDITI PRI IGRALCIH. dela na noben način za memoare-! Rekel je. da ni nikdar tekom Ča-a so se ostale dni deloma v svojem do- poslovili, so vrnili svojim žrtvam mu v Parizu in deloma v svoji do- žepna ure, katere so jim preje tu- mači provinci Vendee. di odvzeli. iijer Ki.zventiga pa so ban-< * i T t pobrali tudi denar, ki se je I onem času nahajal i»a mizah. S \ PONZI BO OPERIRAN. i MIR Z NEMČIJO PROKLAMI _ - j RAN. Boston, Mass.. 22. novembra, i --' Charles Ponzi, kojega ženijalni ■ Washington, D. C-, 14. n«»v. — finančni načrti, v katerih se je v glavnem posluževal inozemskih valut, so ga poslali v ječo tekom preteklega ieta, je zbolel na ulje-sih v /elodcu ter ga bodo v kratkem operirali. Predsednik Harding je danes popoldne podpisal proklamacijo, v kateri proglaša, da je sklenjen n.ir med Združenimi državami in Nemčijo. Dokument je podpisal ob štirih popoldne. nee svojemu življenju. Sklenil pa sem. da ubijem, predno umr-jem. še nekega drugega. — ne da hi se brigal, kdo je to. samo če bo bogat. -— Ko sem šel po Rue Royale. sem videl elegantna dvojico, ko je ravno hoteia stopiti v avtomobil. Potegnil scjm revolver ter pričel streljati na ta dva človeka, katerih ne poznam. Žal mi je, da sem zgrešil samega sebe in da sem še živ. Vsvojem žepu je imel pismo, naslovljeno na državnega pravd-nika. v katerem je izjavil, da namerava izvršiti samomor potem, ko bi sprayil s poti enega bur-žuazijca. KONEC IZKOPO VANJA TRUPEL AMERIŠKIH VOJAKOV. Brest, Francija, 14. novembra. Izkopovanja trupel ameriških vojakov, ki so bili zakopani tukaj tekom vojne, so zaključena. Ar-madna uprava je spravila na štiri trajna pokopališča, katera se je lestanovilo v Franciji, 1080 trupel vojakov, kojih sorodniki niso zahtevali njih prevoza v ždmžene države. PURMANI BODO CENEJŠI. Purmani. katere zavživajo Ame-rikanei na Zahvalni dan, bodo našimi plačili v blagu in službi, baje letos za celih dvajset otistof- ITALIJA JE ZMANJŠALA SVOJO ARMADO. Washington. F;. C.. 14. rtov. — Vodni italjanske vcjaške sekcije, general Vaccari. je rekel danes, tla je Itaiija .i" že zmanjšala svojo armado i:i minimum. Ima le toliko vojakov, kar jih je potrebno za vzdržan je miru. V sedanjem času ima Italija le eno tre-tino one infanterijer ki jo je imela v vojni. V vojni je imela trideset polkov kavalerije. sedaj jih ima pa samo dvanajst. Mi produeiramo blaga v vrednost od 25 do trideset tisoč mi-ijanov zlatih mark. Mogoče celo iahko povečamo te zadnje številke. Vsako reparacijsko plačilo v materijalu ali službi potrebuje sredstev plačila. Vsaka država, ki se loti takega materijalnega plačevanja, mora vrniti svojim državljanom vrednosti. Napihnje-fiost se bo s tem povečala, a to zlol je manjše kot pa kupovati inozemski denar za reparacijska plačila. — Kako stojimo pricipijelno proti repa radijskemu vprašanju? Olovčk bi lahko rekel: — Mi zavračamo in odklanjamo reparacije. — Nato pa moramo staviti proti-vprašanjc: — Kakšne so posledice take odklonitve? Kaj moremo storiti proti takim posledicam? Vsakdo, ki podpira politiko odpora, nam mora tudi povedati, kako hoče izvesti to politiko. Drugč/<\ se poslužuje le fraz mesto politike- To analizo politike aktivnega odpora, katero zasledujejo nemški reakcijonarci, je sprejela konvencija z odobravanjem. Dr. Ra-thenau pa je nadaljeval; kov cenejši kot pa so bili lansko leto. — pravi newyorški department za" trge in tržnice. Preteklega leta je stal Sunt šestdeset centov. a letos bo znašala cena le še 45 centov pro funt. Bomo videli, če bo res. PERZIJA SE HOČE OPROSTITI BOLJŠEVIZMA. Bake, Kavkazija, 14. nov. — Najnovejša poročila, ki so prišla i/ Perzije, pravijo da je perzijska vlada prenehala loviti angleški kapital, nadalje prenehala izigravati Angleže proti Rusom m da želi sed;;j odkritosrčno, da j" bo sovjetska vlada pust il.i pri miru. I\Ioe se nidiaja še vedno v rokah Ziau-Dina, prejšnjega urednika in .socijalista. Polastil se je kontrole vsled akcije neke kaza-Ske divizije, sestoječe v glavnem iz komunistov, ki je vkorakala v Teheran preteklega februarja ter strmoglavila prejno viado. BT ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH. GLAS NARODA, 35. NOV. 3921 "GLAS NARODA" V. L (LUVfcNtAu JAl l. t ••■M and Puoiimo bi IlUtIMC PUBLISHING COMfAMI corporation] t>r«MM LOUH BENEDiK, TruMr« Iz Slovenije. 0 letošnji suši I peni, suhem Lii večinoma brezve- Peter Zgaga •HANK UK)ER, M « of huua«M o* t ha Corporation ano Aodraaaaa «f Above Officio ra; Cc rti.ndi Street, Sc.-ough of Manhattan, Nr.i York City, N. Y. "C m Naroo®» Bro^ » -u H^ fJff!yAlcr. ' if. K tvn'^i tU Val I'r .a ▼»I'scrt mm v -TWvsy; D«-v nii k* ».»anT:^ po Money Or Ar t. tprtnjaV. uriji nfo^iif-r r"'"®". ** a* 3. ti»,11 r Jo bt-.^flifta .tmant, U httr-J- najrt^-no "" »rtom!*«- GLAS nAPOOA K Boroufh ot Minh»tti., Ne»» Yor» M. tilMkenc Corvlandt 2t7< Y, piše dr. Kran Cadei iz Ljubljane ,1ro vnem vremenu. Iz tega sledi, sledeče: Počim pri normalnih j da prinašajo minima deževno in vremenskih razmerah le malokdo; vetrovno vreme, maksima pa na-intenzivnejše zanima za vzroke in sprotno vedro in čisto nebo. Na- potek meteoroloških prikazni. vadno opazujemo na celem konti- Na prvi seji razoroževalne konference v AVashingtonu je predlagal državni tajnik Hughes, naj Združene države. Japonska. Anglija, in Francija skrčijo svojo mornarico. Moj Bog, kako je zagrni elo po listih- To j«, konkreten predlog. To je začetek razorože-vanja, to je mogočen korak k ba. Pooblačilo se je sicer nebo tu po več sto kilometrov od zapada miru. ;in tam za nekaj časa in padlo je proti vzhodu. Kraji, ležeči na pro-j v kratkih urah nekaj dežja,"toda gi teh metereoloških organizmov, poleglo. Pravijo, da bo načrt • hitro so se pojavili vsakokrat moč- imajo torej vedno menjajoče se t,»le tedaj uresničen, če se bodo !. severovzhodni vetrovi, ki v vreme. Večletna natančna vre- velesile sporazumele glede daljno-na jkrajšem času pregnali dež in inenska opazovanja na suhem in Vzhodnega vprašanja. To se pra-1 oblake. Prav posebno trdovratno na morju so pokazala, da je vj. ]\£iru ne more biti. ker še ni-|se pojavlja suša v mesecu okto-jAtlantski ocean prvi povzročitelj smo edini kio bo vz*el največji ;bru. Dnevi brez najmanjšega ob-1 vseh metereoloških pojavov v Ev- kog plena I/datke za oboroževa- \ zbuja letošnja suša vsled svojih nentu Evrcwpa-Azija več minimov 'vedno hujših posledic občno po-jui maksimov, ki ^ v lepem rodu . zorno*4. Že štiri me>ece nam sije.vrste eden ota dragim in se ponui-!n pripeka solnee iz vedrega ne-j kaj o po gotovih potili vsak dan IttgosUmaitBka Ustanovljena 1. 1898 2CatnI Hriiturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. To navdušenje se je pa kmalo GLAS UPIJOCEGA. nje bomo pa nekoliko zmanjšali. Oboroževanja pa ne moremo orne-,uti, če se ne dogovorimo glede laka ^e vi-ste eden za drugim in šejropi. Gorki in zelo mogočni mor-danes {21. okt.) ni nobenega iz-jski tokovi, ki prihajajo iz južiie-gloda. da nastopi konec tej redki j ua vročega segrevajo ne- :n nenavadni meteorološki pri- pre^tano zrak nad morsko gladi- , „ ^ . JtaziH. Večina potokov in studen- no. Ta podane vsled tega »peri-i™** 2ahtev" Pa tud,< ee 1)1 se cev je usahnila, da, eelO nekatere !fi en o lažji in se dviga navzgor, izJ sporazumeli. mora biti vsakdo reke so se popolnoma posušile. Sa-Ipodrivajcč višje zračne plasti na P'fP««an. da smo vsak trenutek va je v svojem dolenjem toku vse strani. Prva posledica dviga-:ia več m est ili tako plitva, da jojnja zraka je ta. da se pri tem pro-3ahk'o prebrede otrok. Na v«eh[cesu zrak ohladi tako, da se vod-planinaii je sneg popolnoma iz - , 4 ... , • i - uit Raz ven iz bonu Ameriških kapitalistov ne bo izpreobmil. Izpre- obrnil jih ne bo t<»1 ik<» časa, dokler se ameriškim delav- Ni vse zlat", ka.- se sveti —1 vse vino nt*, kar se iskri. V Petrogradu so se vršile voli- \ t ve. Sovjetni voditelji so zmaga-j li z veliko večino. To jasno dokazuje, da je Lenin še vedno na • nestu in na trdnem stališču. Ev- Kadi vrtenja iropa ne bo °zdraVela od SVoje » Glavni odborniki: PredsflCnik: RUDOLF PERDaN, »33 K. 185t4 S t, CteveleDia, a Podpral^ednik; LOUIS BALANT, Pox ll>8, Peart Ave., Lorain, O. TajDik: JOSEPH Fly. iliac. Blagajnik: GEO. L BFOZiCrl, Ely. Mica. Blagajnik neizplačanih ewtula: JOHN HOVEliN, 524 PI 2nd Ave, W. Dulnth, Milm. ydMnd wdrtmSk: Dr. JCS. V. GRAHEK, 843 EL OUo Ft., N.S., Pittsburgh, Pa. NaM iftir; MAX KERŽlf-NIK. Box 8T2- Hock Spring* Wye. MOHOR MLADIČ, 2(303 So. La^ndala Chlcaga, IlL FAAKK SKRABEC, 4821 Wanhingtoo St, Denver, Oslo. IWONARD S LA BOD NIK, Box 480. Ely, Mina. GREGOR J. POREKTA, Box 170, B1h<* Dlamooi Wm*l FRANK ZORICH. 8217 St. Clair Ave., Cleveland, O. . Združevati odDcr: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, IU. PAUUNE ERMENC, 63» — 3rd Street, 1a Salle, IU. JOSIP STERLL, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegaa, IlL - Jednotino madno glasilo: "Gla« Naroda". f Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kaLor tudi Jenarn« poSilJa-tro naj se iHi^iljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pjčilja na predsednika porotnega odbora. Pru-šnje za sprejem novi o Clanc? ln bolniška spričevala naj se i>cšUja n» vrliuvnen« z<3n»Tnika. Jugoslotanska Katoliška Jeilnota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen nristep. Kdor ieli postati član tc organizacije, naj se tglasi tajniku bijižnega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajulka. No?o društvo se lahko vstancvl c 8 član* ali člaricamL vinske kaplji-, zemlje se ta minima pomieejo -e pridelali hmelja skoiaj;prtj-ti Evropi in dalje p<> kontinen- prav kakon* letos. Zdi se, da j tu. prinašajoč . . . x ______ •kosila ono,morske vetrov 1 ekonomske bolezni, doker ne bo j sovjetna Rusija priznana. Trjro-1 vati je treba žnjo ter žnjo tako) kot z vsakim drugriin! Iz Jugoslavije. sebo.j triple vlažnt1 <•«'111 111» bo Utrdila hrbtenica, dokler lie bodo tako llio-lbn letošnja inša ^e prekosila ono'morske veti-f>ve z obilnimi pada-' postopati goeui, da bodo l»risilili kapitaliste k priznanju orgaili- «"d leta 18:M. Nastane vprašanje,' vinami. Brezdvomno je Atlantski! » lanom družine narodov. «*i i<1 11-a.i pravzaprav povroča t<» nenor-jjeean glavni krivec letošnje suše.! m m * na Ko wilt m lazredni lK»j. Njegovo pravilo jt* naslednje: jako pri prost in laliak narin rešuje nalno čen govoriti na ta vprašanja, v koli- istočasno se je j>ojavil i>ad Kvro-| Rl. stranKe. v ---- Industrijo llioranio tako orj^ailizil*ati, da bo llio-jkor JK> šolanjem stanju mete-1 po ill Azijo nič manjši nasprotnik j 7vaji sn dati delavcu za ]»ovj)reello delo plačo, ki mu l)o | »eološke vede^pač mo^H-e. Iz v obliki velikanskega ina-' g|asov. Delovne \irei,,u'ns^^1 lM>,'atkov različnih vre-| ks-ima. Ti dvi mo«otrebščini iu- smejo biti i>redolu'i'. Delavec mora imeti dosti časa i , v . , ... - 'je razvidno, dii trpi za uiisevuo 111 telesno razvedrilo. }.ia Najbrže se delavci ne bodo mojjli tako zlepa spora-:da; ,.,.|o daleč zumeti s podjetniki, koliko naj znaša svota za bahavo jc letos pojavila -nša. l>*po tnkaj-ljrospodstvo dvih zračnih ...... . — No. tudi demokrati in repu- evropski celini:ričiii tvorbi sta nenavatlno stabil- ,, 1:1-; „;. . j •. . i o!:kanci niso ravno mrtvi — se Evropa ni in vztrajni. Vsaka se trdovrat- - , , , , , .,.,- ....."i ... . .... t je oglasil nekdo drugi, — kajti v* \i; L-;.'.;» t-i bil čbm velikem pomanjkanju de-žja.lno drži svojeira teritorija in tre-: , . .f. , , V ;>osestl kl J( 1,11 1 lau i, , . 114 1 • doom so nad en miljon glasov. ,.kseki>tivr<«»-a komiteja tretje iu- v notranji Aziji se.ia l>o nezmernih sil. da se zlomi. '1 lv 1 J" v Moskvi in sc stHlaj ze ne"T\aj .sa aihajala ua Dunaju, ne da bi se bila prijavila policij.i. Na Dunaju vodila "'jugoslovanski ljropagandni oildelek". v katerem ie tudi bivši p kron in ž njimi živel na Vrbskem jezeru zelo potratno. Zadnjir ukradel V. lllitiibacku. ravnatelju iz Zagreba, že 4. okl. javi jenih 4"»o akcij. | ternacijoiuale v M< •kla? — Vašo - K i« j j« .. ; .. ;• • 'azijatskem kontinentu. Popolno-, hodo oslabili gorski tokovi At-j *s,jl " <»ar\ napi'imer je s svojimi tovariši vred zatrdilo . I _ ,,(ltt.ni i , , i i • -i »»»a nasprotno vreme vlada ua antskeira oceana, oslabila bosta! pomu r prepriean, da delavcu popolnoma zadostuje trideset At|antsk.kvi. se j<* mi- rodni poslanci iz Črne gore brez i šlo med drugim tudi znatne denar- razlike -•rank so predložili zastop-I ne svote v tujih valutah v sku[>ni nil:u ministra zunanjih zadev sp»-l vri-ilno^ti 10'» miljonov kr< n. Tudi meiiii o. v kateri zahtevajo v Smemo ja ! pri Markovi«;u je našla policija nu r-rno^-orskega prebivalstva, da aznih valut v znesku nad eil mi-ivl ida »■'1«">",'>' isje senzacijonalno j Komunist iciia prvi za nabavo vseh življenskili potrebščin in njegovim de-l,',ldll° ff»»M>odari narava z drag«.- če odgovoriti. Verjetno je. da bo;vest. >iz-nana «kIiiosuo • Vcem ostane dovolj časa za razvedritev. i';rno mo5n? ,Xa *rA strani ra/'s5V :rajala SI,5a ,la!i,;asa' n«vadn«a -fen-v-ju-p1^'"^11" .. . . . . i !.ie z neprekosljivo .potratnostjo ker je november celo v normalnih se je vr»zil mladi Rockefeller. Si Ker se delavci m delodajalci ne morejo sporazu- svoje daroWf drugMl pa skopari letih najbolj ,suli u^.. Vendar!-f„rvjeni-sc W vozda tudi ubo-| Velika razstrelb rlede teh kapitalnih vprašanj, katera SO temelj vseh ;n dela človeku neizmerno škodo, nresenečenja niso izključena. Dol- „a dvanajstletna deklica, ki jej l/' . ]y,>ro"'i ?tev lni'd izkoriščevalci in izkoriščanimi, vsled In pri tetn mora gledati vi o ve k y im suhim dobam sledi rado dol- i^van redno lepo pela.'Dvakrat je, l»a tudi vsa jiriporočila dobrohotnega angleškega s prekrižan im i rokami proji nobuT gotJ-aj.no deževno vreme. Zato mo>aia zapeti neko pesem, nakar' en ! i j« .n kron. Donm-va se. ila je ta ]ionn-'i'i v ,--! ni bila nobenem slučaju n<' muic \ prašanju Skadra (v \i ' "in •»misiu. ke»- sicer bo ostn-•ajo. da je nastal !o i>> vprašanje ve Ino o tovarne/izzivalo nove komplikacije na ! - - 1 - - - - Majdam'* .pri Solimi požar. Ker Balkanu. je l>ilo v skladišču mnogo eksplo-' ; z'vnih snovi, so se dogodile veli- Češki list c albanskem vprašanju. ; ke detonacije, žškoda je ogromna. Praški "Cas" se bavi v uvodni-i jku s sporom med. Jugoslavijo in 'Albanijo, o katerem pravi, da se i'ta le pesek v morje, agovarja zavarovanje materiialne eksistence de željno pričakujoč potrebnega dež- nam utegne prinesti letošnja zima ja ali pa tudi ne. Človek danda- obilno padavin v obliki dežja in ji je dal Rockefeller deset ccn- *ov. Časopisje : naj da dotički svetuje deklici, dime" v ko vati v . . . , , , nes še vedno ne more kljub silne- snega. Januar in februar pa nam . . . posebno pa varstva proti brezposelnosti; soudeležbo;Jim impredku v tehniki niti naj-ibosta poleg obilnega snega prine- 1 avca pri uravnavi delovnih pogojev; delavec naj bi nianjč vplivati na potek vremena.jsla še p/av hud mraz. ! r!al° ter nosi za vratom :ii"l direktne interese pri dobičku industrije, v kateri je V tem ozira smo popolnoma izro- To ba'e P°,uenia vlv i Kako ščitijo obrtne oblasti delav-l O revnem očetu, ki mora de zaposljen. ]lii milost in nemilost Podjetniki Združenih držav in gnjimi vred tudi pod- mfinskim bo?°von1' ki ^» neizpros- ni in vsled k tea-a ske pravice. ■ klico vzdrževati. I Popravrla proge BeogTad-Ljub- 'AiDanijo, <; Katerem pravi, Ijana. U-.rednjfwropski položaj ne sme Iz Beograda se poroča: Mini- smatrat1 za tragičnega. I*pa, da jo oblačiti in 'ster saffbračaja bo takoj, kakor bo Jugoslavija odbila vse alban- lz Celja poročajo: Pri tvrdiki, obuvati, ni v listih nobene besede.'hitro bo podpisano državno poso-^ke napade. Slučaj Albanije m"-i. se natančneje bavi s proble-',vo Jesaia trgovina, sklepa« * * * jjilo, zahteval kredit za položitev kako so škodljiva za evropski mir e jo boje, kajti delavec zamore ediliole l lotom orgailiza-u^ su-e pa vendar opazi, da sr',llilo^iva go«pa čater z delavci! _ Ali je vaš mož srečen z va-1 novih pragov na progi Beograd-, "d p H;- sporna vprašanja. Italija cije odločevati O delovnih pogojih. 'narava vendar tudi pri vremen-i po«odbe za 10urno delo; kot nad-|lni; j Zagreb-Ljubljana. mera iznebili j>redsodkov glede Vsak kapitalist sovraži organizacijo, ki je tako "ne- ski-h prikaznih strogo drži svojih ure ** Potemtakem smatrajo one j Seveda je. Naj le enkrat po-! j nanslavisti-ne nevamosti ter mo- spailietna", da se lie pokori željam kapitalistov, ampak jeklenih zakonov in ni misliti, dajl,ro' ko se dela Crez 10 nr na daal ! skusi biti nesrečen z menoj. Železniška zveza z morjem ,ra uvidet.., da j- kooperacija v intciVsoiii .hd-ivskVo-., bo' enkrat magari «a Irenutek od-P^1 S(' (loh' Pri ^ tv*dkl • * • • I ^ Beograd^ ponmtfrz KVr je njem m lastnem interesu mogoča. int< H solil delavskega (j l svf>. ^ ^ ^ ^ lpo 12 dw „ ur ^evno! En tak torej vzrok letoaiie plašne suše? dokument kultu-ne sramote m ka-Znano je, da igra pri vseh ™Jl>»talistične protizakonite preda-z- slnži z vsemi svojimi sredstvi razreda. Mir, ki ga je predlagal gospod Rowntree, je le gnjil kompromis med delodajalci in delavci. To je le premirje, v katerem bosta obe stranki poskušali z bra tj svojo moč. * •higoslavija noč-, veznikov. Na tisoče in tisoče ju-i /.liano je, da igra pri vseh vre- i"'"goslovanskih vojakov je bilo po- T1? ' menskih prikaznih zračni pritisk "^1 ^ ^ ^ Lnih proti Albancem. Kaj si bol™ ,V glavno ulogo. Ce stoji živo srebro P^lonla Inšpekciji dela ' boliSem s »ar al (P°trebne P^Prav v barometru visoko, imamo lepo Celju v nujno uradovanje. Ker 'I1"- Z -radnjo s<> Jugoslavia irredenta. I vreme, pri nizkih legali je pa de- "dela" ui St0rila svo- ^nskun^asmxf že v no in vetrovno! R^gmiimo ^ dolžnoHti takoj, je Lsta ovadba j Albanska fronta je zavarovana pred seboj poljubno vremem&o Položila okrajnemu glavarstvu,» puškami :n topo% karto evropskega kontinenta i Na v {>1ju- Xa okrajnem glavarstvu karti opazimo n. pr. na Angle- ^ ^ g- komisar dr. Haein izjavil, škem velik okoliš ni?rkega zračue- la <»geuj ni pnxli'l »kozi' Brezposelnost in stavka v Trstu.jToliko Požar pri "Piccolu1 . strop v tiskamo in uredništvo Stubilim nt<» San Mareo in San 4Piceola'\ 1'radno zatrjuje, odarsko važnost, ako bi eija prepovedi le pretveza, ki naj g'ja. šla nova jadranska proga po do- zakriva politične motive. Tudi ta 11 in i Drine in Tare v Kotor. J prepoved je v zvezi z velikopotez- Fatty Arbuckle je pred sodi-| Primorsko gradjevinsko dru- no akcijo naših neprijatel jev remu tvrdka dokumente zadržu-Člo- najbrže oproščen, ker j št v o je dobilo koncesijo xa podali- svrho upropaSčenja jugoslovanske j ciTiematofrrafsko iirral-i sanje Liške železnice preko Kni- valute. Po poročilu jugoslovanske ti-go- J brez -la in v bedi. Vsled t ep a je ker zagovarja kapitaliste. L.ist je1 vetro\rnem vremenu. Srednie-ev-71a-i ^ '»dvetnikii. ropska poročila pa govore o le-!vek- ^ateremn je tvrdka 300 kron lakoj po za tvori t vi obeh lad.iene 30. sept. zjutraj je izbruhnil po^ar v poslopju proslulega lista 44II Pireolo * * v proatArih trgovske "Cooperative Giuliane*'. Zgorelo je vse, gasilci ao pogasili da bi nas zadušili! Vrag naj jih!^^- namenjene v zaščito delav-f dnese, odkoder jih je prinesel!" eev?! odrekajo v nuinih in po-Seveda so bile le ženske, ki so ta-jtrebnih ^Uičajih kampeteneo! ko kričale, a bil jih je pobi trg mnenja, da če "Inšpekcije pred šentjakobsko cerkvijo in kri- .000. Nato jc pričel Černjak prospektirati v kriemcncu ter v teku par let zaslužil in izdal velike svote denarja. Leta 1901 se je vrnil v svoje karpat-ske gore ter odnesel s seboj 20 tisoč dolarjev da bo lah k za prostost karpatskih Rusov. To se mu ni posrečilo in leta 1903 je bil zopet New Yorku, a brez £20,000. Odšel je zopet v Alasko ter pričel zopet s svojim starim življenjem. Zaslužil je dosti denarja ,a ga tudi izdal, a medtem \edno upal. da bo lahko še storil velike stvari za prostost svojih Vsh to zveni ko* » pij ali pa 'antastičen dovtip. Pravijo, da so vade!i \ Vonkersu na zlato. — n * le na zlato, temveč tudi na sre-Ito, iridij in platin, (Iridi; je zel » redka kovina, srebrno-bele barve. ki j«* sorodna platino. J rid i, se ne razkroji niti v takozvani "kraljevi vodi", najmočne m kislini, ki razkroji vse druge koyi-ue. Iridij rabijo sedaj v glavnem /a ojačenje aje dosti za celo stoletje kopanja in te skale bodo baje dale gorostasno skupno svoto osmih tisoč nilj.n r v zid tu. te ri to opij. potem je neka čarovniška pijača, karu je zvari! starn Merli ). Ljudje, ki so prizadeti pri tem. pa ne sanjajo ter kažejo r; ]H»r< «ile l"nite<»sl< m /. novim lovom na zlato, kadili ter pripovedovali svojo I>ovei»t. * * Nekesja popoldne v poletju preteklega letu je stopil neki slabo »blečen človek v ero ;-nih čednih iesenih poslopij, ki stoje v intervalih ob gorenjem I roadwayu ter vabijo s pomočjo velikih plakatov, motoriste, uaj vstopijo t^r kupijo posestva in zemljišča v Tarrytown, Dobbs J\riy in Yonkersu. Ta mož je bil Vazi^i j Černjak. neki Rus. t'ivd ;»a i* bil <>»;' nekega Snilivana i/. Youkersa. i 'ernjak je .stopil k mladiču ob pisalni mizi ter ga vprašal v dobri angleščini z evropskim naglasom, če ima zemljišč naprodaj. Mladi mož. po imenu MeVev. ni b»l posebno očaran. Ni se mu namreč zdelo. da iii mogel biti t;; surov* človek, oči v idil o inozemcc. dober kn-ih«- Vljudnost pa je z» lo jKttrebi i. čednost v tem postu in McVey je na ve«le! več zemljišč, m<\l katerimi je bila tudi Schv.enkova farma Ta farma je oi sta jala i/ kaaieuitcga obronka ob griču, katerega ni bilo mogoče prodati nikomui in kojega cena. naravnost čudo med zemljiškimi agenti. •• pri! ližno odgovarjala sredstvom člo-\eua, k'.t je bil ( Vi njak Rus j" hotel pregledati ta zemljišča in j rojakov. To je dotal skozi pet- Razne vesti. V Nemčiji odpravljen osemurni delavni čas. J z Berlina poročajo: Oseniimii delavni dan, katerega so mnogi smatrali kot enega največjih uspehov revolucije, ne lx» mogel več vsi. najbolj pa naši zasužnjeni bratje v Priniorju. Vatikan je proti ustanovitvi madžarske škofije na Slovaškem Skoraj neverjetno in vendar se dolgo ostati v veljavi. Velike to- > papež izjavil proti nameri ma-varne "Lunawerke" v bližini me-jdžarskih i redout i sto v. Pač pa na-sta Ualle, v katerih je zaposlenojmorava ustanoviti Vatikan na nad 20.000 delavcev, je zopet Uve-, Si"vaškem vikarijate, ki naj bi jih •len poslovni teden 56 ur. Kakor, y-striji, stol naroda načela, na katerih edi- Graška t vomica vagonov je do-'1'0 more biti zgrajena taodema j Bilo je nekairTskri^nostno .daje bila obenem s simmerinško tvor-!™*™- L,st 0ltu'n Masarvkov iz- L sl, N [ ske naročilo za dobavo vagonov v,1* P«tom ^ ™ P^Uik-1 „ova žena je izjavi, da o ^ vrednosti sto miljooiovavstr. kron.^ * ter pravi:: tozko-ah m. mo w . . i a Ko orovon moder m lzobrazeai' . . Ltv^-.vnJl- 70umn uz ^ i niti «%vora. Zato so pričeli takoj Šievilo civilnih zakonov na Du- hl « iav-U(imiti da ie z afer 7Ve_: ni( j nala tudi nasa vlada po Masarv- !*amiT1- aa z aItl" N /At/A nJ( ' ikovem vzgledu. ? ' ?ov prijatelj, pisatelj in drama- Leta 1914. je bilo na Dunaju ci-j T t di albanskemu Parizu. predsedniku Izid volitev na Švedskem. Končni rezultat volitev za parlament na Švedskem jc sledeči : soeijaldemokrnti so dobili (»40 j 'i;-.oč jrlosov. !>:i ma.idatov (prej 7:3': konser\ ativci 454 tisoč glasov in 62 mandatov (prej 71 ) : liberalci tisoč glasov in 41 mandatov (prej 4S) ; kmečka zveza 17s.*» tisoč glasev in 21 mandatov i prej 29) ; komunisti in so-cijalisti levičarji skupaj 7 man darov (prej 2). Žrtev morfija. V Londonu je umrl znani zdrav p.ik bakteriolog William Allen, i, Kašelj m V tem ktnem času vlada kdbei) in prehiad pri odrastiih in pri otrocih, čs sc zanemari, se razvijejc iz nje-komplikacije, ki se lahko r.evar n3. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa's Cold and Crip Tablet« (Severjevih Ta-blelov zoper prehlad in gripo). Gena 50 centov.— Hitro odpomoč proti kašlju dabite, če vfamete gevora's Cough Balsam (Severjev Balzam zoper kaše'j). Pomirjuje razdraženost. omehča zločevanjo. ustavi kašeij. ;,ovzroča iiglje c ".lanje in pomaga priredi povrniti normalne stanje. Verje steklenice 5G centov, manje 26c. Pn lekarjih. iurg. Sevmur. Ta je namreč dalj vilno poročenih 342 paixiv, 1. 1918.| Dimuik kot skiadišče orožja in (časa stanoval pri Allenu, čeprav je padlo to število na 266. Ze na-' municije. ! je bilo njegovo stanovanj«? v bli- slednjega leta pa je to število na- Mllikaževa na Slovaškem jav-j/.ini. Kaj je dovedlo velikega uče- rast o na 1303 a lain je doseglo,ljajo v Prflgf>; N>k; ^ Amerik ' , |aka. d;, je imel v višek 186:r Od teli v P«teklem ln£li slovaJc je v ainmtku vanju pisatelja. č.gar komad letu civlIilo poročenih, je bilo 960 ^ skladi^e oro£ja in mu.' brez Kon fesi j ona!-' ]vidlo števil'« knji«r. ki H-;«zprav-ijaj«» o j)ravnih vprsišaujih. umet nosti. glasbi in gledališčih nara-Jtlo pa je število teoloških. —-zdravniških, filozofskih. pripovednih in *rgovsk«i". knjig. Število strogo b-poslovnih e. ni jasno. Pri raztelešen ju Al- UGODNO NALOŽI DENAR. ; 1 '1C J tri <>izpo\ eui, s,fanjU Gotovo ^ sUnh tam j lenovega trupla se je izkazalo, da >kdor kupi krasno vilo na Jeseni- 41 Židov. 86 katolikov se je Po™-|mad^ki ir(<]entistij da bi ga čilo z Židinjami m 12 s protestant- ,allk(> iy>orabili v siUeaju vstaje o k ing ami; od brezkonfesijonaleev|]>roti 6ešk(>slovaSki republiki. S1<). ° -JV ^ je p0(p0r^il0 33 s protestant-j.. 7a.i.V(. .^l;«:;; ariev obenem z unaniem • • - Z^ . i / -• ,, rdI 1 ^11 takoj policiji, ^ upanjem. ,.mjami 2S z brezkoutesijoiialka- ki •, 1]VAf>.n -ct,TO cfnril \t-likf stvari • . . - • - 1 'e 11 ea,a OOSirilO prtMSKaVO. inKO -Tor11 STA an UH Jn 4 § katoliknijanu. ikiujamiL Cene živini v Rumuniji padle. Xadar ljub mož slko prve žene. Ali stne iaožu v navzočnosti Zaradi velikanskega ponianjka-, druge žene ugajati slika prve? 11 ja transportnih sredstev so cene S tem vprašanjem se bavi sedaj čikaško sodišče. Neka žena je r.amreč tožila svojega moža. da j- jako neokusno hvaliti lepoto MeVey ga je odvedel z avt» mobilom na različna inesta. kjer mu je ia/ka/al vse. kiir je liotel videti. Med temi zemljišči jc bila tudi z granitom |*o>cjajiw Se*iwenkova farma. Bila pa je 'ravno ta kanie-Mtii farma, ki je obrnila nase pozornost Vaznij C'ernjaka. Dolgo «i-.i je hodil |m» grič« vju tir pregledoval skale. Koneeno pa je rek« I, da se bo vrnil naslednjega dne. Pozno nasledM.iega dne |x»]x»l'in" je prišel mali čokati Rus zopet v ur»yl zemljiškega uumia. n>.ar-č s seboj \oliko \ ..jo eiilo n.t tla. rek« l. j,- ogledal Seh\v< nkovo farmo, da je j karpatskimi Rusi v Ameriki. Sto zadovoljen / noj ii hoče plačati aio. Potegnil je iz svojega žepa J pil je v stik r. najbolj odličnimi .IvajM't dolarjev ler jui |>olo/.il na mizo. | karpatskimi Rusi v New Yorku Na presenečeno -zjavo iciulj bitega agenta, da ni svota dvaj-J ter pričel prirejati sestank<1. « till d"Iarjev uikak d< nar. s kat r;m bi .si človek lahko kupil i>o- — To je bilo živahno in raz-|c .d zadnjega izk;tza narasti a za 4.205.346 mark. je imel v sebi veliko množino kokaina in morfija. Allen je moral biti že dolgo časa velik kokaino-man in for'inist. li; med tem. ko je angleški svet v napetostjo spremljal njegovo znanstveno delovanje, je dr. All 'ii uporabljal cah na Gorenjskem i obmejna postaja v Italijo in Nemško Avstrijo). 10 sob. električna razsvetljava, kopalna soba. vodovod. /.inisU vrt. Vila se 'abko tudi pueuredi v kavarno. Cena 7.(K!0 dolarjev. Oalje s** proda pri Ptuju posestvo i/, vinograda morfij in kokain, da si razburjaj30 j°bov- •{) johov (najvišji brni pridelek t:>jK>0 litrov^. 4 vini "rarje. '2 go- živce. Katastrofa jc bila zato neizogibna. Malo večja doza in zaspal je za ve^lno. Žalostno jc. ako se ta inanija iprve žene in naglašati. kako se j ioti iajika. ki se ne zaveda dale-ldll 'mu dopade njena slika. On lah- i kosežnosti SVojega čina. Ako p« ko. nosi sliko v uri ali kjerkoli n kamenih* farme 'er vzel vkled *«"_ra onih dvajsetih dolarjev. Nekaj časa pozneje j«* knpd ' ernjak Schwenkovo farmo za gotov d«-nar in v teku par naslednjih mesecev je \ojun \pr. sevan/'-m, mi.no d ibib nobenega primernega odgovora. 1 bom Sel prospektirat. < e hi ne bile «.či Val zija tako svetlo-modre in č. mi mu ne bil lasten i # » • iako pnkupljiv smeli, bi s*- njih začudenje gotovo izpremenilo v j sumnje. * (Konec prihodnjič.) Nekega «»pohln-. likom prcte'-le spomladi, je prišel (,'crnjak k >ullivanovim, očetu in sinu. ter jin::i rekel, da se hoče posvetovati 7 njima gle«le neke zelo varw zadeve. Stari Sullivan '.e odgo\oril. v »dni glede te moje rule. — Pri tem jo "»e postavil na mizo. - Cud ti i ste so tudi, zakaj kupujem to kaine-niti zemljo. Sedaj, k; smo uravnali svoje zadeve med Seboj, vam hočem povedati, kaj je na celi tej rt vari. Po par nadaljn-h besedah pojasnila je stresel na mizo vsebino cule, — kup papirjev ter par kosov skal. — Zadtl sem bogato, — i hoče, ne sme pa je imeti pred očmi. Tako se pritožuje ga. Mary, soproga Barowskega radi telesne poškodbe. Ko je mož hvalil r-vojo ločeno ženo, j» Mary v jezi izkopala fotografiji oči. Mož j ji je pri tem izpodrnaknil stol. na katerem je stala, nakar je padla na tla. Barowskega so ta- . ,„ , . , 11"oj zaprli in mora \rliu tega pla Budapesti Hirlap poroča, da1, , , , . „ , , . . v . ,, jeati globo .,') dolarjev. Zakaj se je madžarski jnančn. odbor sklc-J -e lo-n ako svoj{) p,.v<) ženo ta_ n.l staviti vladi na razpolago za 2 k<| ]jubi ft.i;a am,M.ikanski sod. :n pol miljaixle novih bankovcev, j Vpra^a Po poročilu 'Daily Telegraph a Cepljenje ra otoku Hati. Dosedaj na otoku Haiti še niso poznali cepljenja. Ker pa so osepnice b't^»s zavzele velikanske dimenzije, so r hlasii odredi- nati^ka stroj za bankovce v Varšavi dnevno 7(X) miljonov inuljskili mark. Množina bankovcev v prometu v Poljski sc ceni že na 150 mil jard. se loti učenjaka, ki si lahko na-i bavi strup«* in tudi ve. kak učinek imajo, potem j«' to neoprost-1 jivo. Militarizem v Belgiji. V Belgiji se je začel volilni boj. Na neketn '•olilneiii shodu j«' go-••oril tudi vojni minister Devcze kot kandidat liberalne stranke, i biral je zelo militaristične >tiu-; ne in rekel, ia mora imeti Belgija armado. !ii ne bo sposobna samo za hrambo, ampak tudi za | zmago. Zahteva soeijalnih delno- j kratov. da s<- skrči vojaška služ-i ena doba n i šest mesecev, je ne- | sprejemljiva. Nemški listi -poročajo iz Mo-i le prisilno cepljenje otrok. — skve, da je sovjetska vlada izdala Kdor bi se pr< tivil. bo kaznovan v promet bankovce po 1, 5 in 10|z zaporom šestih dni. Vrh tega miljonov rubljev. Če bo šlo po tej j je odrejeno, da bodo morali v poti naprej, bodo imeli Rusi kma-j slučaju, da bi epidemija ne prelil miljardske bankovce. No. saj nehala, cepiti tud: vsi odrastli že poljska marka je malokaj v realna, rus.ki rirbelj pa še uiauj. Eksplozija ročnih granat na Dunaju. Polk alpskih lovcev št. 7, ki je bil zaradi burškega vprašanja prestavljen na Dunaj, je za 12. oktobra dopoldne napovedal vajo na vojaškem strelišču. V ta namen je bilo polku nakazanih v ar-zenalu 300 ročnih granat, ki uaj bf .se prepeljale z municijskrm vozom državne brambe na strela-Voznik je hotel peljati z vo-tzom no glavnem drevoredu Pra- . . . " jtra- m ffa je hotel policijski Kosi t»kale so .bdi Jzor« i rude m listi «o r.t edstavljali poročila j stražnik zavrniti, ker je prepove--Assay urada. Stari in mladi Rulbvan sta pregledala listine ^er sta dano voziti s tovornimi vozovi po komaj vrjela svojim oč«m :vovestjo ter pekazal. da ima smisel za humor in tudi precej nadarjenosti za pripovedovanje. ški revident in njegova žena. Leta 1917. nekega gorkega jo skale člov.-ku pot in tam se je F.pomladanKk*'ga dne. ne je zbrala družba Huma na enem onih osamljenih mest v Central Par-Jyi r New Yorku, Jtjer zastavlja- vrsila važna politična 6eja. — vsaj po mnenju Rusov. Seja fpa je. bila pomembna ir značilna za »saj enega med temi Hu§i in §i- sla vi je. Direktni promet mad Avstrijo in Italijo. Dne 1. novembra t. 1. je stopila v veljavo nova tarifa za «direJatmi i>romctlja|9e med Vvstrijo in Italijo preJco Jugo- Rusiia je dovolila potovanje v inozemstvo. Ruska sovjetska vlada je izdala uaredbo. da smejo Rusi zoipet potovati v inozemstvo s posebnimi potnimi listi. Pristojbina za potni list znaša 300,000 rubljev. Svetovno znani ruski basist Ša-ljapin je po sedmih letih prejšnji mesec prispel zopet v I»ndon. Pi^i njegov Jvorak je bil k nekemu krojaču, pri katerem si je naročil za 300 funtov sterlingov oblek. Nekemu novinarju je izjavil, da je srečen kakor malo d^te, da je zopet v Londonu. Povedal je. da so umetniki sedaj v Rusiji bolje (pla- in tako je tudi otok Ilaiti uvrščen v vrsto kulturnih držav, ki preprečujejo epidemijo z najmodernejšimi sredstvi. Ooc : ske volitve v Berlinu. Dne 16. oktobra so se v Berlinu vršile občinske volitve. Večinski socijalisti. ki so imeli do-f.lej absolutno -večino, so |>rišli nasproti ostalim strankam v manjšino. Oddanih je bilo 842 tisoč uesc''■».ialističnih in 815 tisoč socijalističnih glasov; večina nesocijalističnih mandatov bi šlela 115 glasov nasproti 110 socialističnim. Po vsej priliki pa centrum in demokrati ne bodo hoteli V zvezo z nemškimi naci-jonalci in ne bo bržkone tudi v berlinskem mestnem zastopu siv »da i^'ii IliŠi. vr liki sada ni jak na jvišji 40,< )00 litrov >iidi-i nnst). tra vniki u >/.d itd. ("ena ] (),'.>( HI (l-l irjev. »ojnsniln daje: Dr. W. s, 1 ilAVillt. -1 «'s«*iiiee n renj>i! eni. •lu«ri> \ •ia. (15-ie- -11 BOLGARSKI KRVN I ČAJ milj«.>'i jih r;-i> i l.l < :lj. 1.1 ' H i — 6t 1;• nijo \n •■ nI i 1. v z • f.K'J'» S-1 VIOi'tpt i.rfdiio Kre'1 ■>iitai?t p- h: tv:it i. slabemu žel MI-.U. 1^'ii :t in ni 19. jc bilo v Nemčiji tiskanih 20.1'J-i knjij.-. Lansko leto pa je to število naraslo na —-lI2.34:"> izdaj. Zanimivo je, da je GROZDJE! GROZDJE! PO ZNIŽANI CENI Grško, nale jnKirfV $6.50 Malaga. Fige «n hoks i .VI funtov. velike jii«.Kl.* $3.25 t-.-i s., ^r, funtov, •te) letoSnjc 15c, funt. 1. .k po 1 t< . Hint. Češplje $2.50 l>«.ksa 'JK funtov. Brinje 10c. funt, na delifli |o 8c. V. nurt)'ilom. pošlji ti- 52."" t. vr-.uk«> l»ol; so. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue. New Ycrk. N. Y. čani kakor prej Pred 30. leti je ustavila koalicija središča, se- v Kazanju zaslužil 20 rabljev me-srečno, kar je približno odgovarjalo enemu angleškemu funtu. Sedaj dobiva v Petrogradu za en nastop 500,000 rublje v, kar tudi sedaj ni več kot en »jigležki funt. Razmere se tosej zanj v 30. letih niso izpremenile. Saljanin je priredil v Londonu 4 koncerte, katerih čisti dobiček pripade fondu '-a pomoč gladili Rusi.,., ^aljapln je pred kratkim prispel v Ameriko in tudi v newyorski Metropolitan operi je priredil koncerte- Čudna italjanski pravičnost. V Rimu se je vršil kongres za mednarodno pravo. Kongres je otvoril zunanji minister Delia Torretta s pozdravnim nagovorom, v katerem je izustil pravo italjansko krilat »eo, da vodi Lta-I j an s ko polit rk o geslo "po pra- l i stoječa iz centruma. demokratov. nemške ljudske stranke in večinskih socijaKstov. LORD CECIL O DOGODKIH NA ALBANSKI KEJL Eobert Cecil je izjavil v spodnji zbornici, da se e po informacijah zunanjega urada dogodil spopad med jugoslovanskimi in albanskimi četami na ozemlju, ki ji o ga jugoslovanske čete okupirale na podlagi pobojev premirja, oziroma na albanski moji.. Defenitivni sporazum se pričaku je na konfeienci poslanikov in potem bo mogoče zahtevati od jugoslovanske, kakor tudi od albanske vlade, fra odpokličeta svoje čete na določeno mejo. — Povodom l>ivanja ministrskega predsedniku Paaiča v Parizu, se mu je sporočila neobhodna po- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA a Beograd, Celje. Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJi-bTJana, Maribor, Metkovlč, Sarajevo, ITALIJA Trst, Opatija, Zadar. Split, Sibenlk, Zagreb. NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj. vičuosti in miru". Kakšna je ta treba, da se vzdrži mir na alban-italjanska pravičnost, vemo dobio ^ki meji. SUčcn svet §e je dal tu- ^ IZVRŠUJEMO hitro in poeeni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nonški AvatcijL IZDAJAMO čeke v kronah, lirah ta dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski bon ki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobro4ne in železniške vozno liste na vse kraje in' za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da r« izplačajo t napoleonih ali angleških žterKngih, ako ni na razpolago američkik dolarjev t i late. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4Te obresti. Oddelek vlog smo vstanoviii nanovo na ieljo mnogih rojakov tirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih In jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem p if. mu vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se z glasi te glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu nafie banke v prvem nadstropju brez ozira m to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali h.vojo mater in ki jr ob istem času govoril o pravem sinu. obtoženem umora? Že preje je čula skrivnostne pripombe med Noelom m zdravnikom. V kakšno hišo je prišla .' Pričela se ji bati in tudi vest ji je očitala. A' r.e dela greha Sklenila je povedati vse du-havniku. ko se bo viri'. _ Ne, — je rokel Nor!, — m. Tabaret. Albert nima javnega •nmfnja za seboj. Vedeti m«,rate namreč, da smo mi v Franciji povsem drugačni ljudje. Kadar je kak ubog vrig aretiran, mogoče popolnoma po nedolžnem ter obtožen velikega zločina, pričnemo metati kamenje vanj. Vse svoje sočutje pa prihranimo za onega, ki je brez dvoma kri\ec m ki pride preti poroto. Dokler se pravica obotavlja, "smo na strani kazenskega sodn.ka in proti jetniku. V trenuteku, ko pa pravica objavi, da je mo> zločienc, se vsi zavzemamo za lo. da se ga oprosti To je javno mneje. Vedite pa. da me to le malo briga. -1 iz zaničujem javno mnenje v toliki meri. da nočem biti zagovornik Alberta, če ne bo med tem časom že ir.pu-šeen kiir jki trdno upam. Da. vse to sem povedal svojemu očetu, grofu ('ommarinu. Jaz bom njegov zagovornik in jaz ga bom rešiL Stari mož hi najrajš" padel Noelu krog vratu, ilotel mu je •-i.,'-i: — Midva ga bo\ a reši'a — a se je zadržal. Ali »a ne bo odvetnik napačno razumel, če vse prizna ! Sklenil pa je razkriti vse, če bi postalo jn»trebno in če bi bili interesi Alberta še bolj ogroženi. Za enkrat pa se ie zedovolji*. s tem, da je z živahnimi besedami odobril sklep svojega mladega prijatelja. Bravo, dete moje, — je r< kel. — vi imate srce na pravem mestu. Kal sem se. d;: vas bo bogastvo in čin omamilo. Oprostite mi Ostali ste tak kot ste b li. Tedaj je Noel prvikrat zapazil oči usmiljenke. ki so blestele \ temi. žareče od »-adovednosti. 7. enim samim pogledom je opozoril starega moža na usmiljeuko ter rekel: Videl sem ga ;n vso je urejeno v mojo največjo zadovolj-nost. Vse vam bom povedi' bolj podrobno, ko nova bolj sama. Poleg te postelje pa se m- ne rdi primerno govoriti o svoji sreči. Tabaret s,. moral zadovol/iti s tem odgovorom in to obljubo. Ker j<* spoznal, da ne bo mi"" 1 večer« ničesar ve" izvedel, je »ckel. :nrueen radi trotovih oprav k« »v. katere je ."mol preko dneva. Noel ga ni silil, naj ostane. Rekel je, da čaka :ia brata madame Geidv, po katerega je že večkrat poslal, ne da bi «_ra bilo mogoče najti. />lo bi >il v zadregi v navzočnosti tega 1 rata madame tien'v ter sploh ne ve. !;ako naj se obnaša. Ali naj nit pove vse* To bi e povečala njegovo žalost. Na drugi strani pa ga je molk prisilil igrat i težavno ulogo. Stari mož mu je sve-'-»val, riaj inob-i ter prihrani pojasnilo za poznejši čas. KakŠ«-n fin <".♦■<*• ko j" ta Noe!. — si je mislil oče Tabaret, ko j«- prišel v svoje star-o vanje Ni ga bilo doma že štiri in dvajset ur in moral jih je vsled lega nekaj slišati. Meneta je bila prav posebno slabe volje. Rekla je inllo.-no. enkrat za vselej, da si bo poiskal t novo službo, če ne I »o Tabaret izprenn-nil načina svojega življenja. 'Mala je pokonci celo noč, v strašnem strahu, ter prisluškovala vsak emu najmanjšemu šumu. kajti domnevala je, da bodo ta .ili oni trenutek prinesli njenega gospodarja domov na nosilnicah, /avratno umorjenega. V e li hiš' je vladalo veliko vznemirjenje. (J os p« »ti G e rt lv je r.abila jKvedr*!, da ni cele zadrege povzročil niti oče Tabaret. niti Noel. t. en ve" neki pariški stražnik, ki ji je obljubil, da jo bo vzel. katerega pa ni bilo od nikoder več. * Tabaret je molčal iu ko se i«> ploha izlila, jo je spodil iz so-b« ter zaklenil vrata sa s.i?. Pričel j« izdeloviti nov bojni načrt. Hitro je analiziral položaj. Ali se je moti: v svojih raz is kava njih? Ali so bile njegove kalkulacije varljive.' Ne. Pričel y- r pozitivnim dejstvom, umorom. Razkril je posameznosti in lastnosti morilca, a ta ri bil jetnik, katerega je držal preiskovalni sodnik v svojih rokah. Tabaret je bil zaveden na stran. !.<> je pokazal na Alberta kot povzročitelja zločina. Vidiš, — .si j» mislil. — i:am nas povedejo ustaljena mnenja, kadar jim bedasto sebtimo kot kažipotom ob cesti. Prepuščen i-voji lastni inspiraciji sem ta slučaj zelo globoko zasledoval. Ni->ein zaupal nobenemu slučaju. Formula:— Išči človeka, kateremu je zločin koristil. -- je prav tako pogosto absurdna kot je resnična. Dediči zavratno umorjenega človeka imajo vsi dobiček od nje-gove smrti, dočim dobi morilec k večjem njegovo uro in verižico Tri osebe so bile ir-teresirane pri smrti vdove Leruž. — Albert, madama Gerdy in grof Co m marin. -Tasno je, di Albert ni zločinec. Tudi madama Gerdv ni. kajti umira vsled nepričakovane objave zločina.. Ostane torej le še grof. \\\ je mogel biti to on.' On gotovo ni sam izvršil zločii.a. Naj* t je ' akega lopovsi, — elegantnega lopova če hočete, — ki je no; il dobre čevlje ter kadil trabuke z ustnikom. Tem elegantnim lopovom manjka ponavadi poguma. Oni sleparijo, kradejo, a '.e izvršujejo r.avratnih umorov. V takem slučaju pa bi grof le zamenjal kunca za zajca. N;. mesto enega sokrivca bi postavi) drugega, ki bi bil bolj nevaren. To bi bilo idiotsko in grof je razumen :n intel;gent"n človek. Vsled tega ne pride vpoftev. Treba je iskati novo sled. _ Je pa še ena stvar. Vdova Leruž, ki je tako spretno zamenjala otroka, bi brez dvoma sprejela tudi kako drugo nevarno naročilo. Kdo more dokazati, da tega ni storila, v interesu kakega drugega, ki jo j*- sedaj spia.il s poti' V tem tiči neka skrivnost. Jaz s'm nestrpen. Ena stvar pa je gov vo: — ona ni bik. umorjena, da se prepreči Noelu dobiti nazaj njegove pravice. Ona je morala biti umorjena iz k."koga podobnega razloga od drznega, izkušenega lopova, ki je nosil obl.;ko, sličr-o oni Alberta. Tej sledi moram torej sicditi. Prcdvs-ir pa moram imeti preteklo zgodovino te vdove. Dobil jo bom. 1'ovpraševanja v njeni rojstni vasi bodo že zaključena ter sporočena sodišču. Nato se je vrnil oče Tabi-iet k Albertu, pretehtal obdolžbe, katere se je dvignilo proti nilaJ.-mu možu in premotril prilike, katere je še imel. (Dalje prihodnjič.) OaLl Jacob .Orini Frank ADVERTISEMENTS. ADVERTISEMENTS. Kakor poročajo z Dunaja, so Zastopniki "Glas Naroda" prišle *aradi naraščanja tujih valut 3 velike dunajske tekstilne ivrdfce v plačilne težkoče. Tvrdke so baje vsaka za okrog 700—800 niiljo.nov avstrijskih kron pasivne. Velika dunajska tekstilna firma Ignaz Hacker želi s 120 mi-Ijoni avstrijskih kron p as i v poravnati se izvensodno. Peter Culls, John Janeah tn i. O**: Laoia OoataC«. Osla.: Math. Kep^tfJ. BUak te kateri ao pooblaščeni pobirati am* nlno aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo aa noto. katero Je prejel in Jib rojakom prlpo ročamo. Naročnina n "Glaa Naroda" Je : Za celo leto 96.00; aa pol leta 98.00; xa »tiri meseee 92.00 ; m fetrt leta IU0. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. Knjige! - Knjige! POUČNE KNJIGE. 1.50 Slovensko angleški slovar A ngleško-slovenski Besednjak — Dr. F. J. Kern ..............oM Ne«nški aberdnik ............... "35 Nemško angleški tohntZ .. .... .€0 Pravilo dostojnosti ............ .30 Slovensko-neinškl alerar — (Janežič liartol) 4.00 Angleščina brez učitelja ........ M Cirilica. Navodilo za čitenje 1® pisanje srbščine v cirilici uekletou. JSpi^ai Anton B Jegl'C .50 uospodinstvo — Purgaj. Praktična knjiga za naše gosi»CJi- nje.(Trdo vezana.) ..........139 Hitri računar. Priročne velikosti JS0 Praktični računar .............80 Knjiga o lepem vedenja Urbanus, - (Trdo vezano) ..............J.00 Mladeničem. An t. B. Jeglič z\CZOk} ••••••••••••••••t* II. zvezek ................... Nasveti z& hišo in. dom. Kor:«tna knjiga za vsako hišo ........1.00 Pravila za oliko. l>r. J. Dostojen .05 Varčna kuharica, za slabe in dobre čare ......................1.00 4. it. Malo življenja, povest ____ .61 3. xv.: Zadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .75 G. zv. Gozdarjev sin — Flnžgar, povest ....................... .3® 7. zr.: Prihajač. Zanimiva povest ..........................60 0. zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek 1.00 11». zv. t Brencelj: Kako sem se jas likal, 2. zvezek 1.00 11. zv.: Brencelj: Kako sem 6e jaz likal, S. zvezek 1.00 14. ar.: Brencelj: ljubljanske sline. (Po-Iobe ljubljanskega me- eta) .75 15. ar.: P. Colorna : Ju an MIseria. j Povest? la Španskega življenja .75 iti. zt. Ne r Amerik*- Po resničnih dogodbat. .....................T5 RAZNE POVESTI IN ROMANI. Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad. Hči mestnega sodnika itd. .. •Ior", Jurčič, 5. zv: Sosedov sin. Sin kmetskega cesarja itd......... Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. — Tugoner, tragedija Dre sliki — Ksavei Mesto...... Hude bmd.no. Ni vse zlato, ker se se sveti itd. .................. Patria, povest ia irske junaške dobe ............................ »75 .75 .40 .35 .30 JJ 6PIIAIANOVE POITCSTI. Z zr.: Maron, krfeanski deček lz Libanona .................... ^25 3. zv.: Marijina streka, povest l* kavkašklh gora .............. .S3 4. zv.: Praški Judek, povest, IT. »atla ........................ Jt5 8. bv.:/»1 indijske poveatl...... n. zv.: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega.....Sft 130. zv. :Zve*(i sin, povest iz v Vade ; Akbarja Velikega ............ Jt5 '11- »v.: R'ieča in bela vrtnica, podonami ...... Nova velika Sanjska knjiga s podobami, .................; 1.00 vožnja v Nikaraguo 38. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ................... 10. zv.: Mlada mornarja, jtovest .30 .25 .30 .80 ^PISI ZA MLADINO. ItcS za mlad! zob, pesmice . Dedek je pravil, pravljice . MOLITVE NIKL Skrbi za dušo: v usnje vezano ......... v platno vezano ____... .30 A* 1.80 .90 30 ;Kajskl glasovi: v platno vezano.............. .00 v Lost vezano ...................1.70 v nsnje vezano ................1.80 Sveta ura: v pJitao vezano ..............1.00 Marij* varhinja: * r nsnje vezano ............................1.80 Pot v nebesr.: sTata obreza, platno vezano .. J90 Alois Clinton, iaL: Lambert lam. m. J. VerblC, 080 Aaron A< CUeag«, 09.: Joaeph Boatifi, Jooajfe Jaatph BovML leUet 3L Frank BucMch, ln Jo*ui Zaleta: Vini inlah, HL: Frank Auguatla. La SaUe, EL Matija Tlom*. North Chicago, HL: Anton K obal In Math. Sooth Chicago, DL: Frank Cena, Springfield, HL: Matija BarhoHU Wankrgan, HL: Frank PetkovflaK. Franklin, Kana. ia okalico: Frank LeikorM. Frentenae, K an ana: Bok Firm. .;. Blago. Kaaana: Mike PendL Kitzmiller, Mi: Frank Vodoplvea. Chishofan, Mlca.: Frank Oovia. ^ Calamet, Mck.: M. F. Kobe la Pa vol Batalta. fiveleth. Mina.: Louis Govfla. Gilbert, Mina.: Jj. VeaeL dibbing, MlaC.: Ivan Povia. Virginia, Mlaa.: Frank Brovatlah. Ely, Minn.: Frank Govia ta Ji SL Louis, Ma.: Mike Orabrlaa. Esat Helena, Mani.: Frank Hrello. Great FalK Math. Urih. Klein, Meataaa: Gregor Zobe«. Gowanda, N. 1.: Kari Sternlia. Little Falla, N. Il Frank Maala Sarbertoo, Oblo: A. Okolisb, F. Poljanec-CoOlnwoad, Ohio: Math. Blapalk. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, CHI-la ln Jakob Ifnanlk Lorain, Ohio: Looia Balaat, J. Kaafl» m « Ostanek. Vllee, Ohio: Frank Kogovflafe. Yoangatown, Ohio: Anton Klkalj. Oregon Oragaaf M. Jnatln. Aa^ridge, Pa.: Frank Jakfla. Loots Hribar, Pa.: Anton Ipavoi. BardhM, Pa.: John Coamangh, Pa.: Ivan Pajk la TM Bova. Claridge, Pa.: • Anton Joriaa la glov. Jnk, Pa.: Anton Oahahoa. IT i pail; Pa.: LooM SnpaaWL Fareaft City, Pat . Mat FarroU, Pa.: Jerry Okora Pa.: Valentine GOTHLAND 17 nov. — Genoa COLOMBO 10 dec. Genoa LA SAVOIE 1» nov. — Havre LA TOURAINE 10 dec. Havre IEELAN3 ta MV. — Cherbourg SAXONIA 13 dec, — Cherbou. g POTOMAC 19 nov. — Rreman AQUITANIA 1S <*ec. — Cherbourg AYNDAM 19 nov. — Boutogno PARIS 14 dec, Ha\.ve CANOPIC 22 nov. — Genoa CEU TEN.STATE 15 f'ec. — Boulogne ■ V.ANCHURIA 23 nov. — Hamburg M : NN I" K AH DA 15 ooc. — Hanr. burg PA4IA 25 nov. — Cherbourg LA SAVOIE 23 dec. Havre ARGENTINA 26 nov. — Tr*t ZTELAXD 24 d-c. — Che/btura d dneva, ko je potni lisi izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest u^seciv po dvn dolarja in dva dolarja za prihodnjih Žest mesecev. Prostovoljcem se takra računa od dneva vi nit ve v Ameriko. Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takce aa isda-7«nje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjiiico. V*i oni držav!jani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, marajo plačati za potni list; takso za DotnI li*>t 12 dolarjev, takeo za prošnjo 40 centov, takso za visum 60 cer.tov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupsj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potrga pošiljati /a vizum 60 centov. Frank Koral Irwin, Tab: Mike PavML Pa.: John Polanc. Dr3 neue Testament .23 jJUDSKA KNJIŽICA — POVESTL 1. zv Znamenje štirih. Povest de tektl* a Sherlock Holmes .... M ?. zv. Darovana. Zgodovinska popove«* ;z dobe slovanskih anos- tolor. ........................ .M 3. zv.: Jernaf Zmagoval, povest. — Med PlazovL tirolska povest .69 Opomba: NaroČilom je priložiti v gotovini, money order all poftne znamke po 1 ali 2 erata. če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte Hpjig, katerih al v cenika. Knjige pošiljamo poštnine prosto. ZEMIJEVIDX. Združenih držav................ JB Kranjske deifls .................It ZemL^evM Evroso .............. JM Velika stenska inapa ..........2JM /eailjevidi: New York, Illinois, Colorado, Knnsas, Metana, Minnesota, Wyoming in A lusk?. — vsaki i>o .25 Pennslyvauia ................. West Virgiuija ...............40 Razglednice: Panorama mesta Celje, 21 Rilcev dolge ................ 23c Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York , PB.: Fraak Boa. Fa: Frank Mafek ta Fraak Pot azU COSULICH ČRTA Direktno pctc7unjč> t Dubrovnik (Grav»a) in Trst. ARGENTINA .. PRES. WILSON 26. nov. S. deo. Cene u Trst In Reko «•: Pres. Wilton $115 tn «5 da»ka. Argentine ln Belve^er* f103 In $5 davka. Potom listkov Izdanih za r«^ krije v Jugoslaviji tn BrWJL Razkošne ugodnosti prvega, dru- «ega ln tretjeje razredi. Potniki tretj*g-a razreda doMrmJo tr