D0M0V AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. o je zdaj na Hrvaškem NOVI GROBOVI j!ec iz Paveličeve države nadaljuje svojo pre- ies'jivo povest, ki opisuje življenja na Hrva- Tome iz 5815 Bonna Ave. po prevratu. J°>žali iz Italije, ^ Pa v Italijo! se sliši, pa je res-^ Vuti bežijo iz Hrvatske *er so celo pod itali-bolj varni, sa-jLaj0 sredstva za življe-Lf jtalija zasedla Slove- ie Pie ' Kotar> Hrvatsko l^"1 velik del Dalmacije, ijjev0(1i(v množicah bežal iz sv „V Neodvisno," misleč, ž.ne°dvisni" lahko svo-Ijlj A zmotili so se L v tej "neodvisni" je ■iio Z®110 zl°- toda- svobo-»Oj> * zSodil se je čudež, Si (, „c® reti drugače, da so Zali v Italijo, da jih v varstvo pred Hr-so se > I Mj W Se vračali samo . % icj i[j].,' so prej pobegnili Sirsko vojsko. Bežali Hr *S0 pobegniti, ki jih je zasedla jaška oblast ni bi-tdiij • vendar je bilo tre-malenkosti; talis mastoe tisočake za s katerim si smel j1 še nekaj — da si m Prositi za dovolje-4 £jsi bil zaprt. Zra- italijanske oblasti tam ne gledajo rade, ker je od tam preveč lahko preiti na Reko — brez tistega "pusti skoz," ki ga moraš imeti zraven vizuma v potnem listu, če hočeš prekoračiti prejšnjo j u g o slovansko-italijansko mejo. "Neodvisna" ima svojega konzula v Splitu! Da je Dalmacija zares sestavni del "neodvisne" dokazuje Barbara Tome Kakor je bilo že na kratko poročano, je umrla Barbara Doma je bila iz vasi Krivoglavice, fara Podzemelj pri Črnomlju. V domovini zapušča dva brata in eno sestro, tukaj pa soproga Nikolaja, doma iz vasi Gerše pri Podzemlju. V Ameriko je prišla leta 1913. Bila je blaga žena, ki je ljubila dom in družino, med sosedi spoštovana in priljubljena. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ. Poleg soproga zapušča tukaj tudi sina Williama in Edvarda ter hčeri Helen in Josephine. Zadnji dve leti je trpela na mrtvo- najbolj dejstvo, da ima "neodviJ udu- Pogreb bo v četrtek ob 9 iz Grdinove pogrebne kapele v cerkev sv. Vida. Naj počiva v miru, preostalim naše sna v Splitu svojega — konzula! Mislim da vsakdo ve, da nobena država nima, ter ga ne potrebuje, svojega diplomatskega ali konzularnega predstavnika — v svoji lastni državi, doma! Ta konzul v Splitu za masten denar pritiska vizume na potne liste, čeprav ti vizumi nič ne veljajo in imajo potniki samo sitnosti zaradi njih, razen če potujejo v Nemčijo, Italijo ali v "neodvisno." CIO je izstopila kot članica vladnega posredovalnega odbora .. 'al imeti' mnogo * Washington,: 1 T. nov. — Pre- i^Jenje v krajih, ki [ cej pozornosti v delavskih in je povzročila akcija voditeljev CIO, katerih . _____ ________sedem je izstopilo od vladnega !teil ki "šli na roko" J posredovalnega odbora. Kot k 1 denar so vsakomur i vzrok so navedli to, ker je ta ig Pa v pravem j odbor z večino glasov zavrgel j11' Italijani, kajti ita- vladnih krogih se ne brigajo za ?uncev. Pri tem »Si kasten denar, ta-, zahtevo CIO, da se uvede zapr- reveži zaradi tega ta delavnica v premogorovih, d. » ft n I • ...... >be Pot. V Ljubljani k a t e r e obratujejo jeklarske Hrvatov in tu-! družbe. i v> ki H a> ki jih Nemci i pred tem odborom j, r,1Sam. Split je poln' in v katerih je zainteresirano {fjlj Rilcev, dočim jih v Junijsko članstvo CIO. Splošno v ^zelo malo, ker jih' se sodi, da se unije CIO ne bodo pokorile odredbam 'tega odbora, pri katerem CIO ne bo zastopana. -o- župan Lausche počasi in previdno zbira kabinet Mestna administracija je razdeljena v sedem oddelkov, avo potrebščin v .katerih vsak ima svojega rav- so pobegnili iz Je zasedla Nemči- Zdaj nastane vprašanje, kaj se bo zgodilo z zadevami, ki so v pretresu preprečiti Cbavo potrebščin strani "ti so začele prodi- % l10^ od Leningrada ii fl ?nih poljan, da bi VJSta*i& Murmanska i>ij6 Kot se je poro-Au, pošiljata An-Jj%H erika zdaj potrebšči-'H v! Pristanišč Mur- %od v Belem ;o t. er gre po železnici ' vto- ' j)f je speljana že-do Leningrada, & . pa do Moskve \nared Moskvo je ne-' ^Usi dobro odbili' ne morG'l° nika" \ai ri Malojaroslave-.Vii x>0(Jno od Moskve, so ^Jtjj e^ce nazaj, pri Vo- f' h „ Severozahodno od % H Sr' ^ &Usi obkolili večjo in zožujejo ko- Ije. Va seja \ yustva sv. Cirila O ^ st- 191 KSKJ je ^ SU,?6 udeleži nocoj v vlu sej'e v si°ven S, >6nem domu na Re-'anstvo mora gla „ ai"oČeno iz glavne- tiskarne. natelja ali direktorja. Zupan ima pravico, da si izbere iz meščanov te ravnatelje, ali kot pravimo kabinet. Ker hoče izbrati župan Lausche najboljše izmed dobrih, gre delo počasi izpod rok. Dozdaj si je izbral šele tri in sicer direktorja postav, Thomas .A. Burke, Jr., direktorja financ, Joseph T. Sweeneya in direktorja po-strežbenega oddelka, Samuela Davida. Vsi ti trije imajo vse sposobnosti za izbrane urade in Lausche skoro ni mogel izbrati sposobnejših. Kdo bo prišel v. ostali kabinet, še ni znano. Govori se, da bo izbran za utilitatnega direktorja inženir Louis Drašler, ki bi bif gotovo eden najboljših za to m& sto. Premikajoče slike Jutri večer ob osmih bo kaza premikajoče slike Mr. Theodore Andrica od Cleveland Press in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnina bo pro sta. Slike kažejo življenje fan tov-vojakov v raznih taboriščih. Pridite točno ob osmih sožalje. Anton Troha V pondeljek je nenadoma umrl Anton Troha iz 909 Addison Rd., ko se je napravljal, da gre na delo. Bil je star 53 let. Rojen je bil v Srednji vasi pri Kočevju. Tukaj' zapušča soprogo Rozi, rojena Ivančič, hčeri Frances in Rose, ter brata Johna ter več drugih sorodnikov. Svoje čase je bil član društva sv. Jožefa, št. 146 KSKJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob desetih iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Vida. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Anton Pogorele Iz Loraina, O., se nam poroča, da je tam umrl 10. novembra po večletnem bolehanju najstarejši pionir lorainske naselbine, Anton Pogorele, star 88 let, član društva št. 6 ABZ. Rojen je bil v Dolenji vasi pri Ribnici. Zapušča soprogo Nežo, tri sinove: Johna, Antona in Louisa in dve poročeni hčeri: Mrs. Agnes Ursich in Mrs. Angelo Kožel. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob devetih. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. Frank Prijatelj Iz Oglesby, 111., se nam poroča, da je tam umrl v torek popoldne Frank Prijatelj, ki ima Clevelandu več sorodnikov, ogreb bo v petek. Pomožna akcija V Slovenskem domu na Holmes Ave. se vrši nocoj seja za jugoslovansko pomožno akcijo. Odbor, člani in vsi, ki se za to zanimate, ste prijazno vabljeni. Nemci obešajo po Gorenjskem Neka ameriška Slovenka je dobila od svoje znanke iz Domžal pismo, ki. se je čudežno izmuznilo pazljivosti nemške cenzure. V pismu se poroča, da je bilo v zadnjem času v Domžalah obešenih deset ljudi in v Jaršah pri Mengšu pa šest. Bližnjo vas so do tal požgali in vse vaščane pognali iz nje. Vse to za kazen zaradi neredov v Kranju. Kamniku in gorenjskih vaseh. Pismo nadaljuje, da Domžaleani in vsi Slovenci, kar jih niso pognali na delo v Nemčijo in v Srbijo, jokajo in preklinja jo Nemce, ki se za vsak najmanjši nered krvavo in stoterno maščujejo. -o- Finci ne ubogajo svarila Zed. držav, da bi nehali z vojno proti Rusiji Helsinki, 12. nov. — Finska vlada je danes zavrnila apel Zed. držav, da bi se Finska nehala bojevati z Rusijo, če noče izgubiti prijateljstva Zed. držav. Finska je v prijaznem tonu odgovorila ameriški vladi, da se ne mara bojevati dlje, kot to zahteva njena^ varnost, toda se ne more izpostaviti bodočim nevarnostim s tem, da bi opustila bojevanje, dokler ne doseže ^vojih ciljev. To je bil odgovor finske vlade na poziv državnega tajnika Hulla 3. novembra, naj Finska preneha vojno z Rusijo, ali pa bo izgubila sedanje in bodoče prijateljstvo Zed. držav. Finska je v tej vojni dobila nazaj skoro vse ozemlje, ki ga ji je vzela Rusija lansko leto. Dalmatinci so udarili po Italijanih ^ Lewis je izgubil prvo bitko za unioniziranje premogovne industrije Washington, 11. nov. — John L. Lewis, predsednik unije pre-mogarjev, je izgubil prvo bitko, da izvede zaprto delavnico v premogorovih, katere obratujejo jeklarske družbe. Vladni posredovalni odbor je z 9 proti 2 glasovoma odgLasoval proti zahtevi Lewisa, cla se razglasi te premo-gorove za unijske. Kot znano,' je Lewis zadnji mesec poklical na stavko 53,000 premoga r j ev, ki delajo v premogorovih, ki so last jeklarskih družb. Delavci v teh premogorovih so plačani po isti lestvici, kot unijski premogarji drugje. Toda Lewis je zahteval, da morajo vsi pr6mogarji pristopiti k uniji. Ker družbe niso pristale k temu, je Lewi^ razglasil stavko. • Nato je posredoval predsednik Roosevelt, ki je svetoval, naj razsodi vladni posredovalni odbor. Lewis se je udal šele na tretji apel od strani Roosevelta. Lewis je sklical za petek na posvet svoje voditelje. Ako bodo ti odločili, da se ne pokore odloku posredovalnega odbora, bo V Splitu, Dalmacija, je prišlo do streljanja, v katerem je bilo ranjenih 24 italijanskih vojakov, 25 civilistov in aretiranih je bilo 150 civilistov, katere oblasti drže kot poroke. Rim, 11. nov. — Najmanj 24 italijanskih vojakov je bilo ranjenih, med temi eden fatalno, in obstreljenih je bilo 25 civilistov, ko je včeraj prišlo v Splitu do streljanja med Jugoslovani in Italijani. Italijanske oblasti so aretirale 150 civilistov, da jih bodo držale kot talce (poroke). Poboj se je pričel, ko so bile vržene tri bombe med vojaško godbo italijanskih alpinov na javnem'trgu. Razstrelbe so ranile 49 oseb. Drug napad je bil pa izvršen skoro v istem času, ko so uporniki vsuli salvo strelov iz strojnic na italijanske vojake, ki so se peljali • na vojaškem truku. Tudi pri tem napadu jih je bilo več težko ranjenih. Italijanske oblasti, ki so takoj aretirale 150 civilistov, izjavljajo, da so to komunisti, katere bodo držali kot talce ali odgovorne za napad toliko časa, da se izsledi prave napadalce. Kot trdijo poročila, je bila godba alpinov na potu k ceremonijam, da se sname italijanska zastava z droga na javnem trgu. V to skupino so bile vržene tri bombe. Vojaki, na katere se je streljalo s strojnicami iz zasede, morda Lewis sklical ponovno So se peljali na dopust, trdi ita- V severni Ohio je še vedno 1 1,000 komunistov Angleži bodo bombardirali Rim, če bo treba London, 11. nov. — Premier Churchill je danes govoril v parlamentu, da nima ničesar dodati k svoji izjavi od 30. septembra, v kateri je poudarjal, stavko teh |>remogarjc>v, obenem pa poklical ostalih 330.000 pre-mogarjev na simpatično stavko. -o-— Ohio pridela največ koruze v U. S. Washington. — Poljedeljski oddelek vlade naznanja, da bo znašal pridelek koruze v državi Ohio za leto 1941 49 bušljev na aker zemlje. Povprečno bo znašal pridelek koruze za vso deželo komaj 31.1 bušljev na aker. Država Ohio bo pridelala letos 159,348,000 bušljev koruze. -_o- .lijansko poročila, o- Župan Lausche je ukazal zapleniti vse igralne stroje Včeraj je župan Lausche pokazal, da se njegovih ukazov ne more tolmačiti dvoumno, am pak samo tako, kot so bili izdani. Pomožni varnostni direktor Clothey je namreč včeraj izdal na policijo ukaz, da naj zapleni vse igralne in tako-zvane "pinball" stroje, toda le tedaj, če so ti igralni stroji ne-postavni. Ko je župan Lausche zvedel Važna seja članice društva sv. Ane št. 4 0 tem ukazu, je povelje spre SD2 so prošene, da se udeležijo' menil tako, da se ghisi: "Ako da ne bo okleval bombardirati nocoj mesečne seje, po seji pa je razstavljen igralni stroj, tu Rima, če bodo to zahtevale okoliščine in če bi taka akpija pomagala angleški stvari. --o- Vrnite vstopnice! Članice društva Collinwood Hive št. 283, Makabejk, so prošene, tla v?nejo nocoj vse neprodane vstopnice za banket. Vsej St. Clair Ave. Kdor se še ni vpi-nevrnjene se bo smatralo za;sal, se lahko še jutri večer pred prodane. ' | poukom. skupne molitve za pokojno se-^e je maskiran kot 'pinball' stro Barbaro Tome v Grdinovem stroj, naj se ga zapleni kot pogrebnem zavodu. V četrtek zjutraj ob 8:30 se pa udeležite njenega pogreba. Slovenska Šola Jutri večer ob 7:30 se prične s poukom slovenščine v SND na Frank Jackson, ki je preiskoval delovanje komunistov v Clevelandu in okolici, zatrjuje, da je v severnem delu države Ohio 11,000 komunistov in od teh jih je najmanj 3,500 v Clevelandu. Dalje zatrjuje Jackson, da so komunisti povzročili vsaj 13 delavskih stavk tukaj in da je organizacija CIO pod oblastjo komunistov. "Ljudje naj ne bodo uspavani radi trenutnega vpitja komunistov za poraz Hitlerja," pravi Jackson,'"ker je to samo njih krinka. 'Komunisti ne gle dajo za drugo kot sami zase in kadar bo ta vojna končana, bodo šli zopet nazaj k svojemu pravemu cilju: da se vrže obstoječe temelje demokratske vlade. "Cleveland je prav to, kar so druga večja mesta, kar se tiče kdmunistov. CIO je kontrolirana od komunistov. To je. dognala moja preiskava, pa čeprav trdijo drugače. "V Clevelandu je vodja komunistov trenutno Arnold Johnson, poraženi županski kandidat. Toda njemu bo kmalu vzel vajeti iz rok Elmer Fehlhaber, bivši časnikar in uradnik pri CIO. "Drug zelo aktiven komunist v organizaciji CIO je Wynd-ham Mortimer, ki se te dni trudi, da organizira v unijo delav-ce pri Thompson Products Co." Jackson je prišel v Cleveland v marcu, da preiskuje aktivnost komunistov tukaj. V tem času je dognal, da je bilo izmed 27 stavk tukaj, polovica ukazanih od komunistov in samo iz namena sabotaže. Ukaz za. to ,so dobili iz Moskve, trdi Jackson in so spremenili svojo taktiko šele potem, ko jim je Hitler prekrižal račune. Tedaj so skočili komunisti na drugo stran plotu in začeli vpiti za poraz Hitlerja. Toda ne dajte se preslepiti, je rekel Jackson, komunisti so zmožni skočiti vsak čas čez plot nazaj. K molitvi igralno sredstvo, čeprav se lastnika ali operatorpa ne more sodnijsko kaznovati." -o- Meniševci na obisku Našega urednika Debevca sta obiskala ožja rojaka John Dre-nik (Bočkov Janez) iz Begunj pri Cerknici in njegov sin Tony. John je prišel za en teden iz Lloydell, Pa. k svoji hčeri Mrs. Frances Košmerl, 853 E. 230. St., Euclid, O. Sin Tony pa služi Strica Sama v taborišču Pine, N. Y. in ima nekaj dni dopusta. Z našim urednikom se nista videla od leta 1912, torej sta se prav radovedno ogledovala in se spominjala lepih mladih let na Menišiji. Kdor Meniševcev bi Bočkovega Janeza rad videl, ga dobi do pondeljka na gori omenjenem naslovu. • članice podružnice št, 25 SŽZ so prošene, da se udeleže nocoj ob pol osmih skupne molitve za pokojno sestro Barbaro'Tome v Grdinovem pogrebnem zavodu. Vežbalni krožek ji bo pa izkazal zadnjo čast. Zadušnica V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pokojnim Antonom Kaušek. Angleški general ni računal na nemški napad v Libiji tako zgodaj New Delhi, Indija. — Angleški general Wavell, ki je spomladi doživel tak poraz od strani nemških in italijanskih čet, izjavlja, da vzame vso odgovornost radi tega poraza nase. Kot znano, je Wavell vzel vso Libijo Italijanom, toda jo je kmalu potem tudi izgubil, ko so pritisnile nanj nemške mehanizirane kolone. General Wavell pravi, da je bil poslal skoro vse trenirane čete V Grčijo in je pričakoval, da jih bo nadomestil s četami, ki so preganjale Italijane po Etijopi-ji. Računal je, da osišče ne bo napadlo v. Libiji pred koncem aprila in do tega č,asa bo lahko organiziral vso obrambo. Toda Nemci in Italijani so napadli en cel mesec prej. Angleži r);iso,bi.liv.. iifcriprm^ffeiTi1"' -hi: -irfiaakniti^o*'' Š®" morali vse. do egiptovske meje. -o-- Nova metla bo začela v mestni hiši s čiščenjem Novi župan Frank J. Lausche se je v pondeljek večer udeležil seje mestne zbornice. Republikanska večina mu je obljubila polno sodelovanje. Župan je izrazil upanje, da bo z zbornico gotovo deloval v sporazumu za napredek in koristi mesta. Dalje je župan obljubil, da bo pregledal mestno plačilno listo in natančno preštudiral, če so vsi sedanji mestni uslužbenci res potrebni, Če nista morda nastavljena dva -za eno delo itd. John E. Lokar je bil iirtnovan na važno mesto Župan Frank J. Lausche je imenoval John E. Lokar j a kot svojega prvega izvršnega osebnega pomočnika v mestni hiši. Mr. Lokar je bil glavni tajnik kampanjskega odbora za Lau-scheta in je bil ž njim ha okrajni sodni j i kot bailiff. John Lokar uživa polno zaupanje svojega predstojnika, ki se lahko v vsakem slučaju lahko zanese nanj, kot na človeka izrednih zmožnosti, iskrene vdanosti in nesebičnosti. Mr. Lokar ju čestitamo na imenovanju. Mornar na dopustu Jim Okorn iz 6122 St. Clair Ave., ki .služi na bojni ladji "North Carolina," je prišel domov na dopust do 22. novembra. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. -0- POZIMI SO CESTE ZELO NEVARNE Štirinajst oseb je izgubilo svoje življenje na elevelandskih cestah tekom meseca oktobra. Večina teh nesreč se je pripetila ob deževnih in meglenih nočeh, ko se je slabo videlo, kar je bilo opasno za voznika kot pešca. To bo zdaj nekaj vsakdanjega tekom prihodnjih zimskih mesecev in vedno večja nevarnost za ljudi, ki se poslužujejo cest. Clevelandski policijski oddelek pozivi je javnost k sodelovanju, da bodo mestne ceste varnejše za vse. Pešci naj pomnijo, da se v megli in dežju slabo vidi in da jih voznik avta ne vidi, ko gredo preko ceste. Vozniki naj pa vozijo počasneje in dajo pešcem dovolj časa ,*da se umaknejo s poti. Vsak naj se zaveda, da ima vsak pravico do javnih cest. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 12, 1941 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.W Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po požtl, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 montlis; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Much 3d, 1878. No. 264 Wed., Nov. 12, 1941 Izza kulis y Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young) Amerikanci smo toliko nevtralni, da lahko rečemo, da nam je vseeno kdo nabije Hitlerja. Nevtralna postava je bila samo zopet ena "gentlemanska preizkušnja." Sprememba nevtralne postave se pričakuje ta teden v kongresu. Senat je že sprejel tozadevni predlog, poslanska zbornica bo pa to storila v par dneh. Je res, čemu bi imeli nekaj na papirju, česar ne izpolnujemo? Saj živimo v časih izrednih dogodkov. Naše mirno življenje je popolnoma spremenjeno. Davki so se zvišali. Na stotine malih trgovcev je prizadetih. Na tisoče delavcev je izgubilo delo v navadni industriji in dela zdaj noč in dan material za vojno. Ljudje s;e vprašujejo, zakaj vse to ogromno izdelovanje orožja in mu-nicije, ki je potrebno za poraz Hitlerja, če naj pa ta material vozijo neoborožene ladje po Atlantiku, kjer preži nanje nemška podmornica? Zato, če že nismo nevtralni v dejanju, za-pišimo si to tudi v postavo, da ne bomo igrali vlogo sveto-hlinca. Pearson in Allen pišeta v svoji koloni "Washington Merry-Go-Round,'' da je največja tragedija leta 1941 ta, kako Angleži vrtijo palce, opazujejo boj na ruski fronti in da niso storili v petih mesecih, odkar je Hitler vpadel v Rusijo drugega, kot da stoje ob strani in ploskajo. Ako bi poslali Angleži par sto tisoč vojakov v Belgijo, Norveško ali Italijo, bi moral Hitler poslati nekaj svoje armade iz vzhodne fronte, da bi se borila na drugi fronti. Nek kongresnik je rekel: "Angleži bodo s svojimi tremi milijoni vojakov pod orožjem poslali armado na evropski kontinent takoj, kakor hitro bodo imeli dovolj Kanadčanov in Avstralcev, da se bodo borili zanje." Uradne vladne številke kažejo, da plačajo nekatera vladna dela po $2.00 na uro in tudi do $2.31. Za overtime se plača čas in pol. V New Yorku dobiva navaden delavec po $1.21 na uro, drugje dobivajo po $1.00. Mezda v obrambni industriji bo prinesla morda nazaj čase svilenih srajc, kot za časa prve svetovne vojne. V ta problem je zavita tudi inflacija. Delavski voditelji bi morali resno vzeti v poštev, da v času nujne potrebe bi v obrambni industriji ne smelo biti stavk. Kadar stane meso za juho, ki je vredno 15 centov, 30 centov; kadar je srajca, ki je vredna en dolar, dva dolarja; kadar se cene vsem komoditetam dvignejo, je prav tako, kot če bi bila znižana mezda delavcem. Vedno višje cene resno ogrožajo delavca in njegovo družino. Ali bi ne bilo priporočljivo, da bi kongres določil gotove cene blagu, ki je bilo umetno podraženo? Kongres mora storiti korake zdaj, da prepreči inflacijo, da po ,tej vojni ne bo kake strašne depresije. General Petitti di Roreto je z ukazom od 5. marca 1919 dovolil za ostalo okupirano ozemlje, da smejo Slovenci od-nosno Hrvati nadaljevati z rabo svojega jezika na sodiščih. Toda to je bilo samo na papirju, ker državni pravdniki so povsod zahtevali, da predložijo vse obtožbe izključno v italijanščini. To je bilo zlasti na kriminalnem sodišču v Trstu, kjer so se morale radi tega vršiti vse obravnave v italijanskem jeziku. Slovanski obtoženci so mogli slediti poteku obravnave samo s posredovanjem tolmačev, ki so bili navadno nameščenci pri sodišču. Temu so sledila druga sodišča, ki so obravnavala vse slučaje izključno v italijanščini. Provincialna in trgovska sodišča v Trstu niso dopustila nobenih zagovorov v slovenščini ali hrvaščini in to onemogočila enostavno na ta način, da so namestila vse sodne uslužbence Italijane, ki niso razumeli jezika domačinov. Na okrajni sodniji Voloska:Opa-tija je ukazal novonastavljeni italijanski sodnik, da se morajo vršiti zanaprej vse obravnave v italijanščini, dasi je okraj izključno hrvaški. Take razmere "so vladale v Julijski Krajini celo prej, predno je justično ministrstvo izjavilo, da ne bo na sodnijah nobene spremembe glede rabe jezika. Toda položaj je postajal vedno slabši, kar se tiče jugoslovanskega prebivalstva. Tri mesece pozneje je ukazalo apelatno sodnišče v Rimu, da se mora predložiti vse prizive na to sodišče v italijanskem jeziku. Ravno v tem Času nekako se je pripetilo, da je to sodišče zavrnilo apel, naslovljen na okrajno sodnijo v Kopru, ki je bil spisan v slovenščini. Na letni seji odvetniške zbornice v Trstu, ki se je vršila 31. januarja 1922, je čital predsednik dr. Zanolla izjavo, da mora biti odslej v Julijski Krajini in v Južnem Tirolu samo en uradni jezik in ta je italijanski ter da je zadeva izvršnega odbora, da se to izpolnuje dobesedno. En mesec zatem je nek odvetnik izsilil na provincialnem sodišču v Trstu incident, ki je dovedel do odločitve glede rabe slovenskega jezika. Na 4. marca 1922 je več sodnikov tega sodišča odločilo da se odslej ne dovoli niti slovenskega niti hrvaškega jezika Kaj čakate? "Jugoslavija je rešila svojo dušo" je zaklical g. Churchill na dan 27. marca 1941., ko so Ju-goslavani zavrgli pakt s Hitlerjem. Ogromno navdušenje se je polastilo vseh prijateljev te male države, ki je na tako junaški način vrgla s sebe krinko dotedanje taktike in se z odprtim vizirjem vrgla pod Hitlerjeve tanke in granate. Vsakemu je bilo jasno, da ta junaška gesta pomeni trenoten samouboj, trenotno samožrtvo-vanje. Nade, da se bo Jugoslavija v svojem popolnoma nemogočem vojaškem položaju mogla braniti pred združenim napadom Nemčije in Italije, nihče na svetu ni imel. Preveč je bila znana nemška uradna moč, ki je pomandrala štirikrat močnejšo Poljsko in poleg vseh drugih držav tudi francosko velesilo v nekaj dneh. Jasno je bilo, da je Jugoslavija vrgla svoje živo meso v žrelo nemškega vojnega stroja, ki bo zahreščal, malo zaropotal in jo požrl. To bi se bilo zgodilo v vsakemu primeru, naj bi bila Jugoslavija še tako duhovno in mater-jelno na boj pripravljena — njen poraz je bil v danih okol-nostih neizogiben in tako očivi-den, da ga je vsak pošten opazovalec moral imeti na dlani, še predno se je boj začel. Danes, ko je vsa zemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev razdeljena med njihove smrtne sovražnike, ko je napojena s krvjo njenih najboljših sinov in sprejemna vsak dan nove žrtve svoje nacionalne borbe v materinsko naročje, ko zakonita vlada Jugoslavije in politični predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev brez doftiflVinfeUščejo nove možnosti za njeno vstajenje in življenje, danes jugoslovansko junaštvo ni nič manjše kot 27. marca. Nasprotno, sedaj, ko vidi ves svet, kar so Jugoslovani vnaprej vedeli, ko so predvidevali svojo usodo, tedaj je šele jasna vsa veličina junaških dejanj 27. marca in naslednjih dni, ko je Jugoslavija "r.e-kvala svojo dušo." Jugoslavija je morala sebe položiti na daritveni oltar, da je svet prepričala, da je duša njena na strani zaveznikov v boju proti nacizmu in fašizmu, proti nemškemu in italijanskemu imperializmu. S krvavo legitimacijo se danes* Jugoslavija predstavlja narodom in v sveži krvi na njej so klice njenega novega življenja. Na zmagi združenih demokracij gradimo vse naše upanje, da bomo mogli znova organizirati narodno in državno življenje. Ali pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je sovražnik dvajset let dejal svoje načrte proti nam na naših lastnih pomanjkljivostih. Ako teh ne izkoreni-mo in odstranimo, bomo znova zašli v. stare bolezni. Moramo se v sedanjem trpljenju očistiti, izdraviti, vsa boleča mesta operirati, ves gnoj izrezati. Očitno je bila najhujša zabloda v tem, da smo vseh dvajset let življenja Jugoslavije trosili svoje sile v prepiru o notranji ureditvi države. Od ženevskega protokola Pašič-Korosec 1. 1918 preko Vidovdanske ustave in diktature kralja Aleksandra do sporazuma 1. 1939 med Srbi in Hrvati je trnjeva pot jugoslo- vanskega državnega življenja, ki po sporazumu še tudi ni mogla najti svoje prave in ustalje-ne'smeri. Če mislimo v novi državi znova začeti stari prepir, bomo znova lutka v rokah naših krvnikov. Bolje da ne sramotimo svoje zgodovine znova s takim početjem. Sporazum in nesporazum med Hrvati in Srbi je vir in zadetek dobrega in zla v Jugoslaviji, dobre in zle bodočnosti nove Jugoslavije. V tukajšnji ameriški javnosti pa vidimo, da v tej osnovno važni točki nismo prišli niti korak naprej! Razpoloženje, kakor se izraža v srbski in hrvatski tu-kajšni javnosti in njenem časopisju, je ubijajoče. Razmere v Jomovini nas razkrajajo, če hočemo 4rešiti veliko državno skupnost m stvarnost Južnih Slova-nov, se mora to takoj nehati vsaj med tistimi Srbi in Hrvati, ki danes zastopajo Jugoslavijo. Popolen, iskren in takojšen sporazum je ključ dobre rešitve, je rešitev sama. To je veliko in težko delo, ali z odlašanjem se ne opravi. Zgraditi ga je treba, urediti ga je treba, proglasiti in dopovedati vsem: Srbom, Hrvatom in Slovencem, da tako bo in mora biti. Treba je končati to pravdo: še-ie, ko bo ta temeljni kamen v zgradbo nove Jugoslavije vzi-'an, bodo mogli iti za njo na delo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci z upanjem, da bo »novo dr-avno telo, zdravo in čilo, posve-.ilo vse svoje moči za obnovo in novo gradbo socialnega in kulturnega napredka Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kralj Peter II. je na svoj Osemnajsti rojstni dan rekel ye-liko in odrešilno besedo "Hočem, .la bo moja država urejena po načelih enakopravnosti in demokracije." Evo, to je nam pogrebno! To žele vsi. To je ves program. Državniki in politiki so dolžni, da sedaj to smernico urešni njo in spravijo v otipljivo stvarnost. Naglašamo pa, da je to reba urediti sedaj, dokler je še :as za propagando. Moramo se javedati, da sedaj nismo v letih 1917-18., ko je slovanskim narodom bivše Avstrije bilo dovolj, da se razruši osovražena Avstro-Jgrska in da se jim obljubi nacionalna država. Dvajset let državnega življenja je prineslo mnogo bridkih izkušenj. Jugoslovanska ideja je bila omazana z mnogimi osebnimi in političnimi pomanjkljivostmi in napaka mi. Zlasti pri Hrvatih, pa tudi pri Slovencih se je utrdilo pre pričanje, da brez predhodne urditve notranje državnega življenja niso nikdar varni pred iznenadenji in šikanami centralističnih sil in intrig. Srbi na drugi strani se boje novih bojev in prepirov s Hrvati. Nihče ni navdušen, nihče ni požrtvovalen. Ideal nove države ni pred našimi očmi in jasen. Zato šepa propaganda, šepa organizacija med izseljenci, hira vse! že pol leta je uboga Jugoslavija po-mandrana, a še na njenem sedanjem grobu se njeni sinovi prepiramo .mesto da bi jo z združenimi močmi reševali. A prepiramo se in ne rešujemo le zato, ker ne vemo kakšna bo, kadar bo vstala. Ali bo zopet nekaterim mati, drugim mačeha? Tisti, pri obravnavah, niti v pritožbah. Resolucijo teh sodnikov je potrdilo provincialno sodišče v Trstu z sledečim ukazom: "Raba slovenskega jezika se na sodnijah v Trstu tem potom popolnoma odpravi, tako v pisavi kot v govorici in vse sodne obravnave se morajo vršiti izključno v italijanskem jeziku. Na slovenskih sodiščih kot v Podgradu, Komnu, Sežani, Bistrici, Postojni in Senožečah pa se slovenščina obdrži. Na sodnijah, kjer pride več jezikov v poštev, kot Vo-j losko-Opatija, morajo biti obravnave v Italijanščini in tudi! izrek sodbe mora biti v italijanščini." ki se mačehe boje, se ne ganejo k reševanju, drugi se nad prvimi jeze, a drugi drugim ne za-upanjo. A Jugoslavija leži pod grudo in ni se še rodila druga mati, ki bi zbrala jugoslovansko družino k svobodi. Mi Slovenci smo prepričani, da druge boljše rešitve ni, niti za Hrvate, niti za Srbe, niti za Slovence, da je vsakšna jugoslovanska rešitev za vsakogar izmed nas boljša kot kakršnakoli druga in da imamo v okviru jugoslovanske državne ideje možnosti za absolutno najboljšo rešitev. In še to dodajamo: kakršnako-.i rešitev je boljša kot nobena. Sedanje čakanje stopnjuje nezaupanje in sili vsakogar, da išče posebnih rešitev. Odlašanje dela vtis, da si odgovorni ne upajo pristopiti k sporazumni rešitvi in jo doseči. To pa tlači duha, budi in povzroča pesimizem in propaganda naših sovražnikov ima povsod plodna tla. Vsak dan odlašanja je čista škoda. Danes je potrebna čista, jasna, konkretna slika nove jugoslovanske državne skupnosti, v kateri bo imela Srbija, Hrvatska in Slovenija svoj samostojen, popolnoma neodvisen položaj v vseh stvareh, ki niso neobhodno potrebni atributi skupne države, a povsod, tako v Srbiji, kakor v Hrvatski in Sloveniji mora biti vsak Jugoslovan enako praven brat pred vsemi zakoni in oblastmi in mora imeti polno možnost, da po demokratičnih metodah uveljavlja svoje težnje in zahteve. Tako Jugoslavijo nam dajte, vsi jo bomo vzljubili, vso preteklost pozabili in navdušeno dela-i za naše skupno odrešenje. Le tako bomo učakali dan sre. čnega vstajenja duše in telesa nove jugoslovanske države. -o- "Z vero v vstajenje..." Naši javnosti je bilo pred časom naznanjeno, da bo cleve-landsko dramsko društvo "Ivan Cankar" vprizorilo dne 23. novembra časovno dramo v treh dejanjih "Z vero v vstajenje," v kateri je živo in prepričevalno naslikano trpljenje našega ljudstva v stari domovini pod nacij sko peto in njegova vera v končno zmago, ki mu sveti v črni temi današnje njegove Golgote, da prezgodaj ne omaga. Drama se bo igrala v korist naših trpečih bratov in sester v stari domovini. Spisal jo je Ivan Jontez, ki pravi o nji: "Ideja za to dramo se mi je porodila v duši, ko sem sredi le tešnjega poletja zasledoval v časopisih novo zgodovinsko gibanje, s katerim je Evropa odgovorila na pretnje in zasužnjeval-ne namene nemškega fašističnega megalomana Adolfa Hitlerja in katero si je zapisalo na prapor geslo: "V for Victory," kar bi se reklo po naše: "V za Vero v Vstajenje." Vendar, ko sem imel idejo že v glavi ter jo polagoma oblikoval, še nisem vedel, ali bi začel pisati dramo ali roman, ali bi morda na vse skupaj lepo pozabil . . . Sem pač človek in ljudje tako radi iz prirojene lenobe ali lagodnosti, ki jo znamo tako lepo opravičiti odlagamo potrebno in koristno delo, dokler ni — prepozno. . . "Ampak jaz sem sovražnik fašizma, odkar se je pojavil, da si podvrže ljudstva zemeljske oble; kot tak sem vedel, da ne smem zamuditi prilike, storiti vse, kar je v mojih močeh, da se temu skupnemu sovražniku človeštva škoduje in se mu izkoplje grob za vse večne čase . . . Potem sem pa še vsak dan bolj opažal neko čudno, nerazumljivo apatijo med velikim delom ameriškega slovenskega življa napram vsaki pomožni akciji za zasužnjene brate in sestre v stari domovini . . . čital sem apele ljudi, ki vodijo te akcije — apele ki so le prečesto naleteli in še vedno najdejo le gluha ušesa tam, kjer bi moralo biti nastežaj odprto uho, srce in roka ... In udeležil sem se seje enega teh odborov . . . Slika, ki sem si jo ustvaril, je bila siva, skoroda brezupna . . . "Vprašal sem se: "Mar se res ne da ta naša masa zbuditi iz svoje neobčutnosti napram trpljenju ljudstva, iz katerega je sama izšla?" Toda jaz sem prevelik optimist z ozirom na naše ljudi, da bi priznal kaj takega. Saj se da s temi našimi ljudmi vse doseči, le zbuditi je treba v njih voljo, storiti nekaj, pomagati; treba bi bilo, tem našim ljudem živo predočiti — bolj živo nego more to doseči suhoparno časopisno poročilo — Golgoto našega ljudstva pod tiranstvom kljukastega križa in vzbuditi zanj sočutje, ki ii premagalo vse puhle pomisleke in rodilo v srcih naših ljudi samo eno veliko željo: Kako pomagati ? Koliko lahko pomagam ? "Odgovor mi je prišel tako rekoč sam od sebe. Glasil se je: 'To sredstvo je.— drama. Drama doseže, česar še tako dramatizirano časopisno poročilo ne more doseči — predoči opazovalcu živo sliko položaja, razmer, ljudi in njihovega trpljenja, ki se mu ne bo le vtisnila neizbrisno v spomin temveč tudi razgibala njegova čustva in pregnalo iz sr-:a vse majhne pomislike ter odprlo roke, da bodo voljno pomagale bratom in sestram v potresi . . ." In tako sem napisal dramo "Z vero v vstajenje" — da )i z njo pomagal premagati apatijo, ki leži nalik svinčeni mori ia velikem delu našega ljudstva v Ameriki in s tem onim ki se ^nes zanašajo na nas, da jim bomo priskočili na pomoč, čim se vojna f uri j a poleže in bodo oota preko morij in kontinentov pet odprta in svobodna — na Mm trpinčenim bratom in sestram v stari domovini ... Če 3e mi posreči, s tem delom pomagati naši veliki stvari, ki je >benem stvar vseh, ki sovražijo 'ašizem bilo v črni ali rjavi sraj-i, bo to moje največje zadošče 'je in edino plačilo, ki si ga že im . . . "O drami sami rečem to le: Pretiraval nisem "(nikjer, preje podcenjeval zverstvo fašizma in ,ipljenje našega ljudstva . . Toda že to, kar sem napisal -ia podlagi poznavanja naših lju-li pa fašizma samega — bo za iostovalo, da se bodo gledalcem 'ežili lasje . . ." Dasi je drama "Z vero v vstajenje" zasnovana in izpeljana povsem preprosto, da bo razum jiva slehernemu gledalcu, pa vendar zahteva vsaj tucat izrednih igralskih moči in spretnega in za stvar navdušenega režišer-ja. Društvo "Ivan Cankar" ima oboje — dobrega režiserja za to igro in sijajne igralce. Režišer bo Rudolf Widmar, ki je že ne-.vaterikrat pokazal svoje igralke zmožnosti na našem odru; n najvažnejše vloge bodo v rokah poznanih in priljubljenih gralcev in igralk kot so Widmar am, Vatro Grill, Milan Medve-ick, Olga Marn, Anica čebul, Berta Eršte, Joseph Skuk, Tone Sppich in drugi. Ta imena sama so porok, da bo vprizoritev Irame "Z vero v vstajenje" ne-:aj za slovensko Talijo'v Ameriki dovršenega, nekaj nepozabne-ja. ' Ali samo dejstvo, da bodo igro vprizorili naši najboljši igralci, bi še ne zadostovalo, vabiti našo gledališko publiko tako široko-petezno v Slovenski nerodni dom ia dan 23. novembra. Glavna stvar je vedno cilj ali smoter. In smoter dela samega in vprizori-:ve je eden in isti — pomoč našim bratom in sestram v stari domovini — pomoč njim in z naše strani jeklena zaobljuba, da ne odnehamo, dokler demokratične, svobodoljubne sile sveta na stro nacij skega nestvora in osvo-bode z drugimi vred tudi naše ljudstvo njegove krvave strahovlade. Ta namen, ta cilj, to hotenje je porodilo dramo samo in preveva prireditelje — to in nič drugega. Zato upravičeno pričakujemo, da bo 23. novem- bra avditorij SND na St. Ave. natlačeno poln. Z vsebino igre bomo s* našo javnost v prihodnJ' > kali tega in drugih naši" sov. ^ ^ Publicijski odsek o , : društva "Ivan C»» Novembrskaltefa £ "Novega Sveta ^ ___. g ''v$e Novembrska, ali en^ "Jo vilka "Novega Sveta ^ , * letnika izide ta teden , JM vsebino: "Verska kriza" («v< :odn'' nek); "Pregled" (ra: znih. —' ' ---" T-l godkov po svetu); Fr-er: "Vseh mrtvih d"'p sem); Lojze Demšar, "Slovenci v tigrovi«) 'se (zanimiva črtica Jz . K.: "Denar, sreča >« (članek); "Glasovi z m dri^fj . . „ trtica'' sveta" (zanimiva u. 41. Ciril Zupan: "Slove^,) liki" (zgodovinski P .j M. Ferjan: "Dan ver (pesem); M. FerJ»!,\ j.; rajni materi" ( Trunt: Tihe ure ustroj cerkve „. nja); Dr. R. Andrej v stari Ljubljani . B. B.: "Fant od sem); "Slovenski V (zgodavinsko vencev v Cleveland^ ki je preobrnil sve ^ "Dom in zdravje, ni, gospodinjski 1» ^ sveti); "Za smehJ« ,, (P C. K.: "Grofov Jafc miva povest). * * * ilc Družinski ' Svet" izhaja vsak ^ 15. dneva v mesefi«- ^ vilka ima mnogo z tf Sedanja november ^ ima posebno zan"11 t« tiči. ki so: "Sloven^vl! U "j \ * j< »Sili Up N01 ,s' % domovini." Črtico Lojze Demšar,^ ]jjj. med Indijci v B«nglj)(g,, dci so tri zanimivejše i, ^ črtica je izpod Per®" ^ ^ Zupana "Slovenci clove"1 ki pove, kako so ^ v ^ vali po Minnesota 2 $ 1865 do 1881 tica ima tri zamP^ e/ . . ,'ma 11 .i? i. dosti drugega ima n števila. Vse tak® nimivosti gredo ^ vencev, ki tega j Posebno zdaj v J K zimskih večerih S1 ^ V dobiti bolj Zanim> ^ kakor ga vam "V;, mesečnik "Novi S ^ te si ga. Stane Naročnino pošlJ1 ^ C "Novi Svet," lg4J Rd., Chicago, I11- Veselje v ^ Veliko veselje 1,1 !fa\ I je nastalo v Gira^i^ smo zvedeli, da ;le stf > županom velikega • f * % landa naš sPostoV ^ Frank J. Latische- % Delničarji in d® ^ ^ črnskega doma i« # j, :«» 1 j skega kluba X stitajo županu * taK )fl 1 Jh :hetu, ki je doseg* t. Lahko smo f A Cleveto^ t S At eg samo v vsej Ameriki, c!a ci župana v tako kot je Cleveland- ^ f^ Zahvaljujem ^^^ X stim/ ki so tako J j1 agitirali za KL< " ' ( volili in s'tem r*V tev in vsem Voliv^i» j?!' if 111 ° "—1 - d°seli'' V Ko zmago £ veliko čast za na® v V mo rojaka za zup John Anži#*. t>j M? - i K Vsako • minuto vzP^ V prevozijo newy°\ (Elevator) 10,00" vozijo skupno 1 11 uto. 05li ^ He i V '01 to '»ji s h6 H J* P , i V m 3 P g AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 12, 1941 B Zapisnik 1 %4/a slovenske sekcije 0l«nskegct pomožnega se je vršilo dne 17. v Chicagu, lili- PrVA SEJA >.Vincent Cainkar 11 ob 10. uri dopoldne j Jj^ni sobi SNPJ. V ot-; " Nagovoru iskreno po- jjja Str®1-'' '"• ■Gos ^vzoče, posebno pa 'Poda Franceta Sno-'sJa jugoslovanske vla-doktorja Borisa ^ofesorja ljubljan-efZe in patra Bernarda a> ki"So navzoči na se-' i ^ J,e in opazovalci. se ilf>ena zastopnikov; i, ; Vincent Cainkar za ph Zal ar-za KSKJ, I J1« Prisland za SŽZ, L',;, R°gelj za ABZ, edic - za D sv D, John SI>Z, Leo Jurjovec za lairi Rus za SSPZ in "ev°l za SMZ. Nena-^jl n Ermenc za J. P. J. | rs'Josie Zakrajšek za '?snikarja je izvoljen > Rus. ^ povabi navzoče Se, lahko izrazijo svo-a, J'h težnjah in nalo- "kat, erih so prišli na to p2' svoje misli gospod r' Snoj, ki v daljšem Pozdravi plemenito ^ ter isti želi obilo uspeha. Nadalje . 0 svoji misiji, ra-Je Prišel v Ameriko.-3e obiskal že precej >a f ii»L i^aselb in v Ameriki-\ SlPoizvedel mnenje i4 •°Vencev 0 sedanji L^.ter o bodočnosti Zerfjene domovine. K4^0r°čila njegove vla-\ nu niso nič kaj na-LSVetlejši bodočnosti 'r^,' ?-akar bo potreba ,s tudi politično ak-!jeriškimi Slovenci v iS reba bo delati za penijo, da se dobi l ^ovence pod svoj ^OV r, . 1 [lilo 0 VpraSUje, I'81a Pomožna akcija nalogo, da bi i(ih.,_a tudi politično. i ' bilo priporočljivo, ^ moralo ustanoviti Utičn0 akcijo, ki bi ^lo za naše zasuž- A s' "S w ia in sestre v domovi- Hr V Jos. Zalar se stri-Vjl11^ g. Snoja. Pre-L a treba politične .)e J - lmela slovenska Hea razpravi, toda ni wl6Sa koraka, ker še % ® zahteve in po-0tliteljev ljudstva v v lepih bese-, W^0rovanje ter ča-• P°dpornim or d(1]V ^meriki na tako ,8|0 U za uboge in ne-otixetlCe v domovini. s6(jSe v prepričevalnih Oie stanje sloven-r^ ^wonkraj morja. ^ slovenski narod Potom modernih ii'" V Sre\fVi krivice, storjene A t> ,0(lu v preteklih le- m ■ \. 6 leo; •'•"Salo našo lepo tV^io ter delilo dru državam. "ni s Snoja in doktorja bila vzeta v na- ' znanje. Predsednik zborovanja ' se obema zahvali za lepe in informativne besede, ki so prišle od njih kot prošnja in ne kot zahteva. Nato govori pater B. Ambro-žič. Pravi, da je z zanimanjem poslušal oba predgovornika, ki sta orisala preteklost naše Jugoslavije ter skušala iz sedanjih dogodkov začrtati osnovne smernice bodočega dela. Pravi pa, da je prišel na to zborovanje z drugim namenom, katerega bo izrazil in pojasnil, ko bo predsednik prišel na točko dnevnega reda, ki se tiče njegove zadeve, oziroma zadeve njegovega odbora. Blagajnik Leo Jurjevec prosi, da bi se njegovo poročilo vzelo na dnevni red, ker se mora še pred poldnevom odstraniti radi dela. Njegovo poročilo je sledeče: Ob času konvencije SNPJ in SSPZ sem sklical v Chicagu sestanek, na katerem bi se osnovalo lokalni odbor JPO, SS. Radi odsotnosti članov in članic SNPJ in SSPZ ni .bila udeležba zadostna. Kar je bilo navzočih, so bili vsi za skupno delo. Sklenico se je, da se ponovno skliče ustanovni sestanek, kjer se bo določilo, kje se ustanovi lokalni odbor in njegovi pododseki. Nadalje poroča, da je prejel do sedaj vsoto $1,705.15, a stroškov je imel le $12.50 za njegovo osebno poroštvo, katero je dobil za polovično premijo. Imena darovalcev so bila pri-občena v raznih listih in glasilih naših organizacij. Pravi, da mu je znatno, da so društva in organizacije odgla-sovale za pomoč stari dopiovini, toda prejel še ni določenih vs^t. On je mnenja, da čim večje vsote bi izkazovala slovenska sekcija JPO, tem večji bi bil njen ugled med narodom. Zato poziva vse prizadete skupine, da naj mu pošljejo nabrani ali odločeni denar. Pojasneno mu je bilo od stra-ni nekaterih zastopnikov, zakaj denar še ni bil poslan. Blagajnik se zadovolji s pojasnili. Sestra Marie Prisland apelira ha blagajnika, da vse račune priobčuje v detajlih, posebno stroške, da se ne bo sumničilo, da se sklad neopravičeno zapravlja. Slišala je govorice, da odborniki prejemejo dnevnice in vožnje stroške iz pomožnega sklada, kar seveda ni resnica, ker vsaka organizacija sama trpi stroške svojega zastopnika. Blagajnik obljubi, da bo upošteval ta nasvet v bodočnosti. Končno blagajnik pravi, da se strinja z govori navzočih gostov ter da je njegova želja, da delamo skupaj, ako je mogoče. Ako bi se kaka slična akcija hotela pridružiti naši pomožni akciji, pa je zato, da enaka sekcija dobi zastopstvo v našem odboru, kot ga imajo vse druge podporne organizacije. S tem se poslovi od navzočih ter odide. Predsednik zaključi dopoldansko zborovanje ob 12. uri ter želi, da se povrnejo vsi k zborovanju ob 2. uri popoldne. DRUGA SEJA ' Predsednik zopet otvori zborovanje ob 2. uri popoldne. Navzoči so vsi zastopniki organizacij. Opravičil se je le blagajnik na dopoldanski seji. Prisoten je tudi pater Bernard Ambrožič. Na dnevni red pride poročilo tajnika, brata Joseph Zal ar j a, ki se glasi: Dne 26. avgusta sem odposlal poročilo o našem poslovanju "To the President's Committee on War Relief Agencies, Washington, D. C." Istega dne (26. avgusta) sem prejel od br. Rogelja, direktorja publifitete, pravila, ki so bila pri minuli seji odobrena. Gotovo ste pravila tudi vsi ostali odborniki dobili. Enako so bila pravila tudi v časnikih priobče-na. Dne 4. septembra sem odpo- slal br. Leo Jurjevecu, blagaj-1 podobna trditev v "Ameriški niku odbora, bančni draft za J Domovini" od 13. t. m. jaz, sem $521.20. Vsota $515.95 je pred-; takoj naslovil g. Debevcu, ured- stavljala čisti dobiček piknika, ki sta ga priredili slovenski župniji v Milwaukee in West Al lis, Wis. Vsoto $5.25 pa je darovalo društvo sv. Štefana št. 187 KSKJ, Johnstown, Pa. Dne 3. sept. sem prejel naznanilo od tajnice "Progresivnih Slovenk v Ameriki" Cleveland, Ohio, da so članice omenjene organizacije sklenile, da se pridružijo JPO-SS. Zastopnica organizacije je Mrs. Josie Zakrajšek, 7603. Cornelia Ave., Cleveland, Ohio. Ravno tako sem dne 26. sept. prejel naznanilo od tajnika "Slovenske Moške Zveze," da se je organizacija našemu odboru pridružila. Zastopnik organizacije je Mr. Charles Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland; Ohio. Od br. blagajnika sem prejel ček št. 1, izdan za $12.50 na ima O'Malley in McKay. Ta ček je bil izdan v plačilo premije blagajnikovega poroštva. Ček sem kot tajnik odbora podpisal in br. blagajniku vrnil. Račun za mesec avgust 1941 je bil državnemu tajništvu, Washington, D. C. poslan 8. septembra. POSLOVNICE Od minule seje do d^nes se je izdalo naslednje poslovnice: Waukegan, Illinois . .št. 9 Lloydell, Pa........št. 10 Butte, Montana ....št. 11 Pittsburgh, Pa.....št. 12 Farrell, Pa.........št. 13 Lorain, Ohio .......št. 14 Clinton, Indiana ...št. 15 ;Salida, Colorado ...št. 16 Dne 5. sept. sem prejel pismo "Pripravljalnega odbora," 881 East 222 St., Euclid, O. Pismo nosi podpis Rev. Bernard Ambrožiča in Rev.'Julija Slap-šaka, predsednika in tajnika omenjenega odbora. Ko pridejo na dnevni red raznoterosti, se bo o tem piStaU"razpravija-lo. Ravnotako se bo lahko razpravljalo o pismu, ki sem ga od Rev. Ambrožiča prejel 29. septembra. Enako sem dne 17. sept. prejel precej obširno pismo od jugoslovanskega poslanika, Dr. Fotiča. Pismo bom kasneje pri seji prečital. Joseph Zalar, tajnik JPO SS. Nato čita tajnik važnejše odlomke iz pisem "Pripravljalnega odbora v Euclid, Ohio." Ako ravno je pismo bolj zasebnega značaja, vseeno prečita važnejše odlomke, da ne bi bila med zborovalci kaka sumnja glede pisem. Nadalje poroča, da mu je bilo naznanjeno iz Clevelanda, Ohio, da se je tam raznesla govorica, da bo ves nabrani denar slovenske sekcije JPO zaplenil jugoslovanski poslanik v Washingtonu. Ni verjel tem poročilom, da bi poslanik Fotič nameraval zapleniti denarne prispevke. Posebno pa ni mogel verjeti radi tega, ker je g. Fotič sam poslal na blagajnika JPO $250.00 v pomoč narodu v Jugoslaviji. Zato je pisal pismo na jugoslovansko poslaništvo, v katerem je vprašal poslaništvo o clevclandskih govoricah. Iz Washingtona je dobil pistno sledeče vsebine: ROYAL YUGOSLAV LEGATION WASHINGTON, D. C niku lista, pismo, katerega pošiljam v prepisu, ter ga obenem naprosil, da ga objavi, Kakor sem v tem pismu omenil, nabiranje, kakor tudi uporaba prispevkov za pomoč od vojne prizadetih držav, je urejeno po ameriških zakonih in predpisih, kakor tudi po določbah odborov, ki imaj$ dovoljenje od State Departmenta za nabiranje teh prispevkov. Radi tega ne razumem, kako se zamorejo-širiti takšne govorice, ki ne samo ne odgovarjajo resnici, ampak škodujejo v prvi vrsti plemenitemu namenu, ki bi moral biti iznad vsakih sumnjičenj in podtikanj. Apeliral sem in apeliram na vse rojake širom Amerije, da naj priskočijo na pomoč trpečemu narodu v stari domovini, ki ječi pod težkim jarmom fašizma in nacizma; ponovno priporočam, da bi bilo najbolje, da nabiranje in razdelitev vzame na sebe v^prvi vrsti Jugoslovanski pomožni odbor, ki je okoli sebe zbral vse največje naše podporne organizacije, kakor tudi druge naše nacijonalne organizacije, ki so tudi dobile dovoljenje od State Departmenta, in ki so odgovorne edino le ameriškim oblastim in darovalcem-izse-Ijencem v Zedinjenih državah Amerike. Prosim Vas, dragi gospod Zalar, da to moje pismo sporočite odboru, kakor tudi pismo, ki sem ga pisal uredniku "Ameriške Domovine" ter ga po mogočnosti objavite v našem časopiT s ju. « Prisrčno Vas pozdravlja in spoštuje Podpis: Konstantin Fotič Kraljevski poslanik. Kopija pisma Kr.. poslanika pisanega uredniku "Ameriške Domovine" se glasi: Gospodu Jakobu Debjevcu uredniku "Ameriške Domovine" Cleveland, Ohio. 15. septembra, 1941. Spoštovani g. urednik, V uvodnem članku Vašega cen j. lista od 13. t. m. nemalo me je začudila trditev, "da leži vsota od $1000., ki je' bila nabrana ob priliki Jugoslovanskega večera v Clevelandu v banki in se je ne sme dvigniti in poslati trpečim rojakom v staro domovino, dokler tega ne dovoli jugoslovanski poslanik v Washingtonu." O tej vsoti sem samo izvedel iz poročila g. konzula Dr. Mal-ly-a, ki ga je svojčas objavil v naših časopisih, a potem nisem ničesar več slišal o tem; o tej vsoti meni sploh ni bilo ničesar sporočeno, a še manj sem jaz dal komu navodila o uporabi nabranega denarja. Nabiranje prispevkov za pomoč od vojne prizadetim državam je urejeno po ameriških zakonih in predpisih, a vporaba teh fondov je prepuščena edino le onim, ki so denar za ta namen nabrali. Že iz tega razloga je vsaka trditev absurdna, da ji jaz zamogcl dovoliti ali pa prepovedati uporabo teh fondov za ta ali drugi namen. Nasprotno pa je res, da sem nekolikokrat potom časopisja apeliral' na vse rojake v Zed. državah Amerike, da povsod in čim več vse nabirajo za trpeče rojake v zasužnjeni domovini, 16. septembra 1941 kakor tudi za naše vojne ujet- Gospod Josip Zalar, tajnik Jugoslovanskega pomožnega odbora, 351 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Spoštovani in dragi gospod Zalar:— Do mene so prišle vesti, da se med našim izseljeništvom širijo govorice, da nameravam zahtevati denar, ki je nabran od naših podpornih in drugih organizacijah, za pomoč trpečim v stari domovini ter da bom potem odločil, kako naj se ta denar vporabi. Ker je med tem tudi že izšla nike, da bi se njim v neki meri moglo priskočiti v pomoč. V teh mojih apelih sem tudi opozoril, da se naj pomoč pošilja Ameriškemu Rdečemu Križu, da bo denar tudi res uporabljen za one, katerim je namenjen. Ameriški Rdeči Križ pa sprejema pomoč samo za vojne ujetnike, a ne za civilno prebivalstvo, ker samo pri vojnih ujetnikih postoji jamstvo da bo pomoč dodeljena onim, katerim je namenjena, medtem ko za civilno prebivalstvo Rdeči Križ ni v stanu in mogočnosti, da nadzoruje razdelitev po- moči. Zelo bi Vam bil hvaležen, da to moje pismo objavite v Vašem cenjenem listu. Z odličnim spoštovanjem Konstatin Fotič, kraljevski poslanik. Pismo poslanika Fotiča se vzame v naznanje. Sledi daljša razprava o pismu "Pripravljalnega odbora v Euclid, Ohio," odnosno o sekciji slovenskih župnij v Ameriki. Father Bernard Ambrožič, zastopnik omenjene sekcije na tem zborovanju, predloži in opiše začrtane smernice njegove sekcije, ki je podvržena omejitvam in odredbam višjih cerkvenih oblastih. Končno izraža željo, da bi se našlo pot, ki bi nas vodila do skupnega dela, ako je to v praksi mogoče. Razprave se udeležijo vsi zastopniki, ki pojasnijo stališče, delovanje in odločevanje slovenske sekcije JPO. Zastopniki opišejo tudi njih reprezentativno moč na sejah ter končno odločevanje posameznih glavnih odborov o vsakem važnem predlogu, ki bi bil sprejet na zborovanju- slovenske sekcije JPO. Soglasno se izrazijo, da bi bil vsak važen predlog, sprejet na tem zborovanju podvržen odobritvi posameznih glavnih odborov včlanjenih organizacij v tej pomožni akciji. Torej vsak predlog bi bil sprejet le pogojno. Z obojostransko razjasnitvijo je skupno sodelovanje ostalo na mrtvi točki. Sporazumno se je prišlo do zaključka, da deluje slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora, kakor je delala v preteklosti, a bodoče delovanje sekcije slovenskih župnij je podvrženo sa-molastnemu razvoju, ko bo podano poročilo Father Bernard Ambrožiča, kot zastopnika na tem zborovanju, obstoječemu odboru slovenskih župnij v Ameriki. Predsednik, »bowvanja se zahvali Father Bernard Ambroži-ču za njegovo navzočnost. Pravi, da se je obzorje dokaj izči-stilo na tem zborovanju. Doda, da enaki sestanki ne bi bili na škodo naroda, kjer se pride do končnega in možatega zaključka in sporazuma. V osebi patra Ambrožiča so navzoči spoznali moža, s katerim se da resno govoriti, čeprav nismo vsi enakih prepričanj. Father Bernard Ambrožič se prijazno poslovi od navzočih zborovalcev. Tajnik Josip Zalar poroča, da je na potovanju po ameriškem Zapadu s predsednikom njegove organizacije, bratom Germom, govoril v marsikateri slovenski naselbini o našem pomožnem delu. Istotako je storil brat Janko N. Rogelj, ko je potoval na Zapad., od koder se že oglašajo z organiziranjem lokalnih odborov. Tajnik Zalar obenem apelira, da naj vsi lokalni odbori ali or ganizacije, ki imajo nabrani ali odločeni denar na rokah, da naj ga pošljejo blagajniku JPO, SS. Brat Rogelj prosi, da naj ga tajnik in blagajnik mesečno ob veščata o poslovanju obeh uradov, da bo lahko v javnosti poročal o napredku pomožne akcije. Predsednik Cainkar priporoča, da naj se javnosti kolikor mogoče jasno pove, da se denarja ne bo prej poslalo ali izročilo nikomur in nikamor, dokler odbor JPO, SS ne bo gotov, da bo prišel v prave roke ter da bo pravično razdeljen. V poštev pridejo vsi Slovenci in Slovenke onkraj morja, ki žive sedaj v zasužnjeni Jugoslaviji, pod Italijo, Nemčijo ali pod katero drugo vlado. Brat Rogelj poroča, da se je udeležil konference osrednjega odbora JPO v Pittsburghu, Pa. Brat Zalar poroča, da je bil tudi on obveščen o isti konferenci, toda se je ni mogel udeležiti. Tajnik poroča, da je sprejel iz neke naselbine poročilo, da bo prirejena veselica v korist nesrečnim rojakom v domovini, a društva so sklenila, da bodo skupiček pridržali sami, dokler se ne razčistijo razmere v domovini. Čita svoj odgovor, v katerem jim je odrekel poslov-nico, ako ne nameravajo poslati denarja v centralno blagajno. Zbornica odobri njegovo poslovanje. Predsednik Cainkar vprašuje navzoče, kaj mislijo glede politične akcije. Pravi, da se bomo morali pripraviti tudi za politično akcijo. Prav nič se ne ve, kako se bodo v bližnji bodočnosti zaobrnile razmere, in tisti čas nas ne sme najti nepripravljene, ko se bodo spet določevale meje in usoda Slovehije. Zato vprašuje, ali naj se ta odbor v bodoče posveti tudi političnim vprašanjem stare domovine, ali naj se zato ustanovi posebna politična organizacija? Sledi razprava. Zastopniki se soglašajo s predsednikovem izvajanjem in so mnenja, da bi se pod pokroviteljstvom JPO, SS lahko vodilo tudi politično akcijo za stari krqj- Zato pa je potrebno, da se Organizacije, ki tvorijo JPO, SS, potom svojih glavnih odborov izrazijo, ako odobravajo politično akcijo. S tem je bil dnevni red izčrpan, zato predsednik zaključi sejo ob peti uri popoldne. Po seji je prišel v konferenčno sobo minister Snoj, ki- je v daljšem nagovoru razjasnil obstoječo situacijo in stališče sedanjega jugoslovanskega odbora v Londonu. Obenem je temeljito orisal politično zgodovino v preteklosti Jugoslavije ter na podlagi teh dogodkov pričel snovati načrte za bodočnost. Podčrtaval je potrebo politične akcije med ameriškimi Slovenci, zakar je tudi sugfisti-ral potrebni odbor, ki bi vodil to politično akcijo. V smislu njegovih sugestij je obljubil, da bo najbrže on sam pozval ali vprašal slovenske podporne organizacije za sodelovanje v politični akciji. Vincent Cainkar, predsednik; Joseph Zalar, tajnik; William Russ, zapisnikar. MALI OGLASI Soba se odda Odda se soba enemu ali dvema fantoma; soba je opremljena, z gorkoto in vsemi ugodnostmi. Lahko £}e dobi tudi garažo. Vprašajte na 1218 E. 170. St. (Nov. 12, 15) Poročnik Chester C. Wood, star 38 let, doma iz Brooklyn-a, N. Y. je bil imenovan za ;poveljnika, novega rusilca Bristol, ki je bil splavljen v Brooklyn-u, N. Y. BUY UNITED STATES SAVINGS bonds AND STAMPS Gostilna naprodaj Proda Se gostilna z licenco D-l in D-2 z vso električno | opremo; jako dober promet na .vogalu. Najemnina s stanovanjem poceni. Nova tla, furnez. Hitremu kupcu se proda zelu poceni. Nahaja se na 1231 E. 61. St. Pokličite ENdicott 5812. _ (269) Harmonika naprodaj Proda se harmonika, Italo-ameriška, z 120 basi. Vprašajte na 6011 Glass Ave., zgorej. _____(266) Lepa soba se odda Lepa opremljena soba z gorkoto se odda v najem. Vprašajte na 1083 Addison Rd. (266) Soba se odda Čedna opremljena soba z gorkoto, prostim vhodom, se odda. Vprašajte na 532 Eddy " Rd., blizu St. Clair Ave. (266) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 in 6 sob, na 1118 E. 63. St., blizu Glass Ave. Se mora prodati do 30. novembra. Jako dobra kupčija za slovensko družino. Cena samo $3,200. Vprašajte pri Mihaljevich Bros., 6424 St. Clair Ave. ______(Nov. 12 15) Soba se odda Odda se soba za dve osebi. Tudi garaža na razpolago. Oglasite se na 668 E. 160. St. __(265) Izredna lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, napol iz opeke, 2 garaži, parna gorkota, 3 kopalnici. Ni treba nobenega popravila za več let. Lastnik mora prodati, ker je prestavljen v službo v drugo mesto. Cena je $6,000. Nahaja se na 9609 Thorn Ave., nasproti kulturnih vrtov. Oglasite se čez dan ali pokličite MUlberry 8896. (267) Delo išče Priden, srednje star moški bi rad dobil delo za čiščenje in pospravljanje v restavrantu ali gostilni. Kdor potrebuje dobrega delavca, naj pusti naslov v našem uradu. (264) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. frank marzlikar 16131 St. Clair Ave. (Tues. xj Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo Sn vse potrebfiftlae za dom 6612 ST. CLAIR AVB, flEndcrsou. 2978 SALE A? Y(H!H POSTOFFK V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA Joseph F. Yartz ki jc preminil 12. novembra, 1936. Soproga MAE. Performance skoro posrečilo priti do trupel, sta bila precej nevarno obžga-na in so ju tovariši komaj rešili. Strašna jeza se je polotila navzočih. Vsi so se šele sedaj začeli zavedati strašne katastrofe, katero je povzročil poži-galec. Razjarjeni kriki dose-daj pritajene jeze, so se začeli oglašati in dvigati proti nebu! "Obesite požigalca! Smrti njemu!" In v tem trenotku je dobil gospod župan izredno idejo. Dobro je vedel, kako previdni so kmetje, in kako silno težko je izvleči iz njih kako skrivnost. Nagloma skoči župan na kup ogorelega tramovja in za-kliče s čistim, jasnim glasom: "Da, prijatelji moji, prav imate. Smrt tipzjjjy^j nesrečne žrtve tega ^ zločina morajo biti "^j, r.j Morilca moramo \ v Mi ffl°rann Želja"1 dobiti v roke! ni taka tudi vaša teva? Vse je odvis-. Eden ali drugi med v vo kaj ves o zloč,llUffl jn™ čincih? Naj stopi sen ^ kaj je slišal ali vrnite si, da vsaka naj ^ drobnost nas bili«! pravilno sled. Vi 1 ji krivi kot požigalec, zamolčali. Mislite0 vejte vse, kar vam J znanega." j0t Med množico ^pfi glasni klici in zdajci neki glas: Primerjajte tega z drugimi! Model 7-S-657. Oglejte si in slišite to kvaliteto. Videli in slišali boste nekaj popolnoma novega v radiju. Krasen kabinet je iz orehovine. . Evropa i/^fia, dobi no tfp temibitf■ dOB na ali W . nor naza' Cene na radijih dobite od $18.95 naprej. Zanie^j?* ^ , stari radio in preskrbite si novega, od "katerega več in boljšo zabavo. 1 bS5' Vzamemo tudi North American Mortgage & ^ knjižice. LAHKA MESEČNA ODPLAČILA NORWOOD APPLIANCE & 6104 St. Clair Ave. I FUBH«!! WORLD S OLDEST MAKER OF FINE RADIOS FO^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-ŠLOVENSfJ KATOLIŠKA JEDNOT^ & m Najstarejša slovenska podporna v Ameriki. . . Posluje že 47.4 Članstvo 37,000 Prečenje Solventnost K. S. K. Jednote znaša Če hočeš dobro sebi in. svojim dragim, zavaruj se Pri šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI / kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske oi}t. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje oW"^ K, S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cert dobe od $250.00 do $3,000.00. « i K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ^^ aU članica te mogočne in bogate katoliške podporne , * trudi se in prisitopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vše druge se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD , 351-353 No. Chicago St. j0 Za las je manjkalo ROMAN Sleherni je zgubil glavo, nihče ni vedel, kaj bi naredil. Sama sem bila tako zmešana, da sem pozabila na svoje otroke. Njih soba je bila že objeta od plamenov, ko je neki pogumen mlad fant planil v hišo, iztrgal deklici smrti iz žrela. Postala sem histerična in se nisem zavedala prej, dokler ni prišel dr. Seignebos, ki me je skušal spraviti k zavesti. Ta ogenj .nas bo najbrž uničil, toda kaj za to, samo da mi je ostal mož in da sta otroka pri življenju." Medtem je pa dr. Seignebos več kot enkrat pokazal, da po- staja nepotrpežljiv. On nika- kor ni odobraval tega zaslišanja. Ostali pa, kot župan, pro-sekutor in celo služabniki so komaj prikrivali svojo razburjenost. Zdravnik je zmajeval 7. rameni in godrnjal skozi zobe: "Navadne formalitete! Kako otročje, kako malenkostno!" Več kot dvajsetkrat si je snel cčala z nosa, jih obrisal in jih zopet spravil na njih mesto. Končno se je vsedel k mali mizici v kotu sobe in začel polagati v vrsto kakih dvajset ali trideset svinčenih kroglic, katere je izvlekel iz grofovih ran. Toda ko je grofinja spregovorila svoje zadnje besede, je vstal, se obrnil k sodniku Gal-pinu in dejal z rezkim glasom: "Upam, gospod, da boste dovolili, da posvetim svojo pozornost bolniku." Sodnik ni bil malo razjarjen, toda zdravnik je imel tehten vzrok. Skoro jezno je odgovoril sodniku: "Seveda je vaša dolžnost pri grofu najbolj važna in prva, toda zdi se mi, da moja ni nič bolj slovesna in nujna." "Oh!" "Upam torej, da boste toliko ' prijazni in mi dovolili samo še pet minut." "Deset, ako mora tako biti. Svarim vas le, da vsaka 'na-daljna minuta spravlja ranjenca v večjo nevarnost." Stala sta si nasproti ter se merila s pogledi, ki so pričali, da drug drugega sovražita. Ma- lo, da ni prišlo do dejanskega spopada. Tudi grofinja se je bala, da pride do kaj enakega, kajti z nežnim, toda očitajočim glasom reče: "Gospoda, prosim,!" In najbrž bi bilo njeno prizadevanje brezuspešno, da nista stopila vmes župan Seneschal in gospod Daubigeon, katerih eden je nagovoril sodnika, drugi pa zdravnika. Sodnik Galpin je bli najbolj trmast izmed obeh, kajti kljub neljubemu prizoru, je zopet začel za-slišavati grofa, ko je rekel: "Samo eno vprašanje imam še na vas, gospod. Kje in kako ste stali, kje in kako,. mislite, da se je nahajal morilec, v trenotku, ko se je izvršil zločin?" "Gospod," odvrne grof, precej utrujen, "stal sem, kot sem vam že povedal, na pragu vrat in zrl na dvorišče. Morilec je bil najbrž kakih dvajset korakov oddaljen, na desni strani, za skladavnico drv." Ko si je sodnik zapisal odgovor ranjenca, se ponovno obrne k zdravniku in reče: "Slišali ste, kaj se je govorilo. In sedaj je vaša dolžnost, da pomagate pravici s tem, v kakšni razdalji se je moral zločinec nahajati, ko je streljal." "Jaz ne odgovarjam na uganke!" odvrne rezko zdravnik. "Ah, čuvajte se, gospod," reče sodnik Galpin. "Pravica, katere zastopnik sem jaz tu, ima J pravico in sredstva, da si pribori spoštovanje. Vi ste zdravnik gospod in vaše znanje vam omogočuje, jla odgovorite na moje vprašanje skoro matematično natančno." Zdravnik se nasmehne in odvrne : "Ali res mislite tako? Znanje je že prišlo tako visoko? Katero znanje pa?" "Gospod!" Toda zdravnik ni bil mož, ki bi se dal dvakrat ugnati v kozji rog. Hladnokrvno nadaljuje: "Vem, kaj mislite reči, gospod. V resnici nimamo knjig-v zdravniški vedi, ki bi točno odgovorile na vprašanje, katero ste mi stavili. Študiral sem omenjene kjnige, katere vi gospod od sodnije znate tako spretno uporabljati in nas izkoriščati. Znana so mi mišljenja Devergia in Orfila, da, znano mi je celo kaj je Casper in Tardieu pisal tozadevno in o istem predmetu. Popolnoma sem prepričan, da vam imenovani gospodje lahko do palca natančno povedo, iz kakšne razdalje je bil oddan strel. Toda jaz nisem še toliko prebrisan. Jaz sem priprost zdravnik za kmete, ki znam celiti rane, na višjo znanost pa se nisem povzpel. Predno vam morem odgovoriti na vaše vprašanje, katerega odgovor lahko stane življenje človeka, moram poiskati tozadevne knjige, mnogo čitati in premišljevati in primerjati vso stvar z drugimi slučaji v enakih okoliščinah." Zdravnik je govoril tako prepričevalno, da se je moral celo sodnik Galpin umakniti in odnehati. "Vprašal sem vas le za navadno informacijo, gospod," reče sodnik. "Vaše pravo in poklicno mnenje bo pa seveda predloženo v posebni izjavi." "Ah, če je tako?" "Prosim vas, da mi neuradno poveste, kaj mislite o ranah, ki so bile prizadete grofu Clau-dieusu?" Dr. Seignebos si uravna očala na nosu in odvrne: "V kolikor morem jaz dognati, je grof jako natančno posedal vso zgodbo o tej nesrečni .aferi. Tudi jaz sem prepričan, j da je moral morilec čakati v zasedi, za skladavnico drv in v razdalji, kot je omenil grof. Možno mi je tudi potrditi, da je bil vsak strel oddan iz druge daljave, eden mnogo bližje kot drugi. V dokaz za to je način obeh ran. Rano v ledju bi zna.nstveno nazivali —." "Toda nam je znano, v kakšni razdalji je bila krogla oddana," se vmeša vmes gospod Seneschal, katerega je znanstveno razlaganje zdravnika začelo razburjati. "Ah, torej res vemo to? Vam je znano, gospod Seneschal? Hm, jaz pa pravim, da rni je neznano. Pomnite, da danes nimamo več:, kot smo imeli v preteklih čaSih, pušk in revolverjev samo dve ali tri vrste. Ali kdaj premišljate o številnih va-rietah nemškega, francoskega, angleškega in ameriškega strelnega orožja? Ali ne vidite vi, ki ste bili že odvetnik in sodnik, da se bo tekom obravnave šlo edino za to, iz kakšne daljave je bil oddan strel? To bo glavna točka, okoli katere se bo vrtelo vse drugo." In po teh besedah se zdravnik zopet loti svojega orodja. Trdno je sklenil, da ne bo več odgovarjal. Že se je podal na delo, da začne znova z operacijo, ko se zunaj začuje strašen krik. Odvetniki, župan in grofinja hitijo proti vratom, da doženejo kaj krik pomeni. Toda k nesreči so bili ti kriki oddani iz dobrega vzroka. Streha glavnega poslopja se je pravkar porušila in so ruševine pri tem pokopale ubogega bobnarja, ki je pred par urami klical meščane na delo pri gašenju. Obenem je bil pokopan v ruševinah tudi eden izmed og-njegascev, najbolj spoštovani mizar v Sauveterre in oče petih otrok. Poveljnik Parenteau je skoro zblaznel radi tega nesrečnega dogodka. Vsi so kar tekmovali pri rešilnih delih, da pridejo do trupel ponesrečnih, ki so strašno kričali od bolečin. Toda vse prizadevanje je bilo zaman. Eden izmed kmetov in eden orožnikov, katerima se je ALI VI TRPITE VSLED BOLEČIN MIŠIC OD LUMBAGO ALI HRBTOBOLA? • JOHNSON'S * RED CROSS V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH /mow Mi ena cam liCalal Tem potom se želim zahvaliti cleve-landskemu meščanstvu, zlasti pa čita-teljem Ameriške Domovine za fino podporo, ki sem jo dobil pri izvolitvi za elevelandskega župana. Hvaležen sem vsem zai vse, kar ste storili zame. Frank J. Lausche AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 12, 1941