^Zavezniki" v Benetkah. Spisal Fr. Luznar. (Dalje.) Veliki kanal, Canal grande, ali kakor ga imenuje ljudstvo: Canalazzo, ima obliko narobe obrnene črke S. Dolg je blizu 4 km in širok 40—70 m ter se vije skozi celo mesto t. j. od cerkve Santa Maria della Salute do kolodvora. Na tem kanalu je podnevu dokaj živahno. Ozke gondole z visokim železnim nosom in mali parniki (vaporetti) švigajo semtertja, opravljajoč posel fijakarjev in tramvajev. Sploh je v tem oziru v Benetkah prav prijetno, nikjer ne moti opazovalca fijakarsko kljuse, drdranje električne železnice ali zvonenje kolesarjev, le na otoku Lido je kratek tramvaj od pristanišča do kopališča. Zato pa je prepreženo celo mesto z malimi kanali — 160 — čez katere vodi 390 mostičev, ki 80 prav čudno narejeni. Na eni strani se gre po stopnicah gor, na drugi strani zopet dol. Biti morajo zato tako visoki, da morejo mali čolniči pod njimi. Sploh se pa lahko pride tudi po suhem iz enega konca lnesta do druzega. Sereda so nekatere ulice tako ozke, da gresta komaj dva človeka vštric. V teh ozkib, temnih in zaduhlih ulicah udarjajo človekn v uos vonjave, da z brzimi koraki pospeši svojo pot. So pač Lahi — Benečani! Ob Piazzetti smo se vsedli v gondole in te so Sinile kakor ribice po -velikem kanalu". Bila je krasna me&eČna nož. Pevci zapojo -BarCica po morju plava . . .u Voda pljuska pomalem ob straneh čolaiča, zibaje ga rahlo semintja, zadaj stoji veslar z dolgim veslom na lahko veslaje in vendar se čolnič hitro pregiblje naprej. Kot široka, srebraa reka blišči v luninem svitu -veliki kanal", ob straneh pa nebrojne krasne renesančne in gotske palače iz svetlikajočega belega marmorja. Posamezne gondole švigajo mimo nas, iz daljave nas pozdravljajo mili akordi mandoline in melodičoi zvoki barkarole. Tuintam se posreti v kakem oknu zapoščene palače lačica. Mene se polaste mehki čudni občutki. RazkoSje nekdanjih Benetk mi vstaja pred očtni. Vsak trenutek prifcakujem krasno okinčane ladije, iz katere odmerajo vznešeni akordi ognjevitih pesmi zaljubljeoih Benečank in BeueSaoor. Zdaj mogo.no priplava v zlatu in baržunu štrleč -Bucintore", na katerem stoji dože z zlato in z biseri posuto kapo, ogr- ^Naprednim učiteljem." i. Pribit fakt je, da je kranjsko Ijudsko šolstvo v razvoju in napredku zaradi neugodnih razmer mnogo zaostalo za šolstvom sosednih in sploh ostalih avstrijskih kronovin. Slabše šolske razmere kakor na Kranjskem so edino še na Tirolskem in Predarlskem. Pa tudi tam se je začelo že svitati. Do skrajnosti ponižno in pohlevno tirolsko učiteljstvo se je začelo upirati svojim krutim klerikalnim gospodarjem ter je začelo kar najodločneje zahtevati večje izobražbe in večjik plač. Htevilo naprednih in svobodomiselnih učiteljev se množi o4 leta do leta. Le-ti nastopajo pri učiteljskih zborovanjih in uradnih učiteljskih skupščinah ter zastavljajo vso moč in vpliv za večjo naobražbo in večje plače. Doslej do mozga klerikalno učiteljstvo je začelo izpregledovati ter pritrjevati svojim naprednim, svobodomiselnim prvoboriteljem. Da, prišlo je že tako daleč, da je učiteljstvo napovedalo strajk, ee se v kratkem ne izpremene tirolske šolske razmere. Vlada je vsled tega v resnih skrbeh, kako pomiriti po pravici razburjeno učiteljstvo. Vladna skrb je pa tembolj opravičena, ker ve, da tirolski klerikalni deželni poslanci nečejo nič sliSati o izboljšauju tirolskega šolstva in posebno še o izboljšanju učiteljskih gmotnih razmer. So pač povsod enaki ti ljubeznivi klerikalci. Zadnji čas so se pa tega perečega vpraSanja poprijeli trentinski poslanci ter začeli pritiskati z vso silo na vlado, naj zastavi ves svoj vpliv, da se sanirajo tirolske šolske razmere. Klerikalni poslanci in njih oprode so zagnali grozen vik i» krik, ker so — kakor tudi naši klerikalci — uačelno proti vsakemu saniranju ljudskega šolstva na Tirolskem, saj vedo predobro, da bi bilo kmalu konec njihovemu gospodstvn y deželi, .e se povzdigne ljudsko šolstvo. Napredno očiteljstrp ti -katoliki" na nečuven način napadajo, ponižnjejo, zasmehujejo ter denuncirajo, kjerkoli morejo. Nasprotuo se pa laskajo in ližejo klerikalnim učiteljem na vse mogoče načine. Žal. da jih je-le preveč še, kateri se dajo izvabiti teni sladkim besedam, čeprav s takim nastopom na najnesramnqji način izdajajo svoje tovariše in stan ter pomagajo Bpletati bi_, s katerim jih bodo biSali klerikalci. Malo ali pa nič boljše so bile do zadojega časa tadi šolske razmere na Kranjskem. Napreduo učiteljstvo, zdraženo t -Zavezi," si je prizadevalo na vse mogoče načine, da se povzdigue kranjsko ljudsko šolstvo ter je posebno glede izbo^j- šanja učiteljskega gmotnega stanja doseglo že lepe uspehe in jih bode še, če ne bodo klerikalni poslanci v dež. zboru obstruirali! Po tem potu bo delovalo vodstvo naprednega učiteljstva tudi v bodoče in se ne bo prav nie strašilo vseh groženj in obrekovanj, katera sipljejo klerikalci naprvoboritelje naprednega učiteljstva in na napredno učiteljstvo sploh. Zadnji čas se je dela za izboljšanje kranjskega ljudskega šolstva z železno roko poprijela tudi vlada sama. Ta hvalevredni korak naše vlade je vse napredno učiteljstvo pozdravilo z največjim veseljem. Ne pa tako klerikalci in najnovejši -napredni učitelji." A ue pomaga nič! Težnja po napredku in izboljšanju kranjskega ljudskega šolstva se je že tako zajedla v meso in kri vsemu naprednemu učiteljstvu, da je ne bo več mogoče iztrebiti. Ta težnja po napredku drvi kakor električni tok z največjo silo dalje in kdor ji ne bo sledil z vso vnemo in gorečnostjo, bo zaostal ter se naposled izgubil v kaki samoti, liki zaostali ptič, ki ni hotel sledi'* tistim, ki so ga vodili v boljše kraje. Le poglejmo v nask učilnice, kako živahno in veselo življenje je nastalo zadnji čas v njih! Le poglejmo, kako pridno se vrste hospitacija za hospitacijo v posameznih okrajih in kako marljivo delujejo tudi v tem smislu posamezna učiteljska drustva in uradne okrajne učiteljske konference! Le poglejmo, s kakim navdušenjem se je učiteljstvo lotilo izboljsanja metode ter jelo popravljati in sestavljati podrobne učne načrte za posamezne predmete in kako pridno se sestavljajo in spisujejo nove metodi.ne knjige! Vse se giblje, vse dela. To gibanje in to delo se pa ne vrši vsled kakega pritiska, ampak iz golega veselja in prepričanja, ker le z izboljšanjem ljudskega solstva bo mogoče zatreti med našim narodom vpliv klerikalcev ter privesti 3 pomočjo šole naš narod do boljšega blagostanja. Prepričanje je torej tisti motor, ki goni vse napredno STobodomiselno učiteljstvo k dela za izboljšanje ljudskega šolstva. Napreden učitelj vsled tega tudi ni in ne more biti nasprotnik tistemu hudemu ndnevniku;" natančnemu nadzorBtvu in raznim najnovejšim naredbam, saj je očividno, da bo le tem potom zasijala učiteljstvu in naŠemu narodu boljša in srečnejša bodočnost. Kakor pa v vsakem drugem stanu, tako se tudi med nami ne manjka takozvanih .malkontentov," ki bi radi dobro živeli, malo dclali in uživali slavo in čast. Nekateremu človeku je že prirojeno, da vedno le rad zabavlja, tudi če ve, da nima prav ter da s takim zabavljanjem .estokrat mnogo škoduje sebi in stanu. Žal, da je res tako! K takim ,,malkontentom" moramo prištevati tudi tiste ,,napredne u.itelje," ki iš.ejo zadnji .as zavetišča pri klerikalni stranki, ki trdi, da je 80 la prokletstvo za ljudstvo! Gotovo je, da se klerikalci tem zapeljanim tovarišem (do zdaj so trije) na tihem smejajo v pest, v obraz se jim pa seveda dobrikajo in laskajo, ker to služi njihovemu namenu. Vemo pa dobro, da tega koraka omenjeni nnapredni učitelji" niso storili iz ljubezni do klerikalne stranke, ampak zgolj radi komoditete in, da so dali duška svoji strasti, maščevalnosti in zavisti! Korak teh _naprednih učiteljev" obžalujemo tembolj, ker jih "bodo klerikalci izkoriščali v svoje namene ter napisali še več člankov in dopisov s podpisom ,,naprednega učitelja,1' v istini bodo pa take članke in dopise sami kovali, -napreden nčitelj" jim bo le krinka pri lovu na zaslepljene tovariše. njen s hrmelinovim plaščera, držeč v roki dragocen zaro.ni prstan — nevesti morja. Žal, bila je le vizija. Takoj v pričetku kanala leži na levi Dogana di Mare, glavni carinski urad z veliko krogljo na strehi in kipom vrteče se Fortune, nadalje S. Maria della Salute, prekrasna cerkev z ogromnima kupolama. V glavnem altaiju je J. le Court-ova grupa ,,Marija odganja kugo". To cerkev je namreč pustil staviti senat v spomin grozne kuge, ki je razsajala v Benetkah leta 1630. ter pomorila nad 46.000 ljudi. Stene in stropi so polui Tizianovih slik. Nadalje palača Corner della la grande, stavba Sansovina z eno najlepših fasad jonskih in korintiških stebričkov, Accademia di Belle Arti, palača Rezzonico, palača jFoscavi, ki je služila Avstrijcem za kasarno, palača Mocenigo, v kateri je prebival 1. 1592. Giordano Bruno, palača Grimani, neznatna palačica Enriko Dandola, onega dože, ki je povzdignil Benetke na vrhunec slave in bogastva, a zase ni zahteval druzega, kakor zavest, da je bil vreden sin svoje slavne domovine, palača Manin, last zadnjega beneškega dože. Takoj na to pride največji in najslavnejši most Benetk — Ponte di Rialto. Ta most je 48 m dolg in 22 m širok ter drže čezenj tri pota. Med temi poti so pro- dajalnice, na vsaki strani jih je šest. Do leta 1854. je bil Rialto edini most čez -veliki kanal", po katerem se je prišlo iz vzhodne polovice mesta v zahodno, pozneje pa so postavili še dva železna, ki sta brez vsakega okraska, pa tudi prodajalnic nimata. Nadalje je pala.a Fondaco dei Tedeschi, v XII. stoletju prenočišče nemških trgovcev, zdaj poštni urad. Koj na to je lopa za zelenjavo polna okusnega južnega sadja in ribji trg. Palača Ca d'oro, najličnejša gotska stavba, palača Fondaro dei Turchi, nekdaj prebivališče Turkov, danes mestni rauzej, palača Vendramin-Calergi, kjer je umrl 1.1883 Rikard Wagner in končno krasna, iz kararskega marmorja v baročnem slogu zidana cerkev S. Maria degli Scalzi, preje last bosih karmelitov. Poleg tu naštetih je ob desni in levi še vse polno krasnih stavb nekdanjih bene.anskih milijonarjev, kažoč tujcu lini okus njunih staviteljev, ki pa stoje dandanes ali prazne ali so nastanjene v njih prodajalnice, kavarne, restavracije itd. Pod mostom Rialto obstanejo gondoljiri. Ko odpojo pevci par narodnih pesmi, napotimo se polagoma domov. Krasna mesečna no5, srebrno lesketajo.a voda, obrobljena s čarobnimi stavbami, okrog katerih veje poezija davno minu- lih stoletij, nenavadni vtiski tega dne, dih polnočne ure — ure duhov in tužnomile melodije narodne pcsmi n.inknje s tako silo na posameznika, da se udaja s posebno slastjo svojim občutkom ter potaplja svojo dušo v davno minule čase. Kje so ponosni nobili, ki so se šopirili v teh sijajnib palačab? Kje je bliščeči -Bucintore", kje so galere republike sv. Marka, ki so mogočno rezale valove Adrijanskega in Sredozemskega morja??!! Tiho drči gondola po -velikem kanalu" in kar se danes drenja po Markovem trgu, Riva degli Schiavoni, Ponte di Rialto, nima drugega skupnega z nekdanjo republiko kakor to, da od nekdanje slave — beraško živi. Bila je ura že precej čez polnoči, ko pridemo na Markov trg. Preje tako živahno življenje je docela utihnillo. Tudi mi se podamo k pocitku. Duša, polna raznovrstnih vtiskov, se ni mogla tako hitro umiriti. Še enkrat sem preživel v duhu današnji dan. Polagoma so se jele predstave mešati, še sem slišal prijateljevo enakomerno dihanje, poiem pa je tudi mene objel Morfej ter me pritisnil na svoje mehko naročje. (Konec prih.)