5*ieri$ka Domovi im/i <ŠitčiLl Y- 11227 NO, 191 /i- n/a e to ■ e/% m— ho (wi e AMSR1CAN IN SPIRIT §@mm IN LANGUAO« ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 5, 1967 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP«S STEV. LXV — VOL. LXV Hanoi nepopusišiiv Uradno glasilo Severnega Vietnama v Hanoiu je zavrnilo poziv predsednika L. B. Johnsona za razgovore o končanju vojskovanja. SAIGON, J. Viet. — Uradno glasilo vlade Severnega Vietnama dnevnik Nhan Dan v Ha-ftaiu je prineslo zadnji torek clanek, v katerem pravi, da ameriški predsednik L. B. Johnson v svojem govoru v S. Antoniu Pretekli petek ni povedal “nič hovega”, ko je pozval Hanoi, haj da kako zagotovilo, da bo rvs prišlo do uspešnih razgo-vorov o končanju vojskovanja v Vetnamu, če Združene države ^stavijo svoje letalske napade 113 Severni Vietnam. Isto je posedal že dva dni preje hanoiski radio. List zahteva, da Amerika kon-*-'a letalske napade takoj in brez Vsakih pogojev. Severni Viet-riarn se je pripravljen razgovar-laii z Združenimi državami le 113 temelju znanih štirih točk, k°t je že pretekli mesec pove-^al predsednik severnovietnam-ske vlade Pham Van Dong ameriškemu časnikarju Schoenbru-hLl tekom njegovega obiska v Uanoiu. Van Dong je zatrjeval, ^a Severni Vietnam ne bo vpo-Ueval nobenega pritiska ali izsiljevanja, ne bo plačal nobene °dkupnine”, mir v Vietnamu °0 nastopih ko se. bodo Združe-države iz njega umaknile in ° “vietnamsko ljudstvo” imelo ^ežnost da “samo odloči o svoji bodočnosti”. Seveda moreta v imenu tega ljudstva v Sever-bem Vietnamu, ugovoriti le njegova vlada v Hanoiu, v Južnem mtnamu pa vodstvo Osvobodilne fronte. Novi grobovi John Kordrich Na posledicah srčne kapi je umrl na svojem domu, 657 E. 99 St., 81 let stari John Kordrich, rojen pri Sv. Križu pri Kostanjevici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, mož Matilde, roj. Cvahte iz Slov. Bistrice, oče Mary Wittek, Ann Dobrywneicki, Angele Klepa, Pauline Schwartz, Olge Miller in Helen Wheeler, 10-krat stari očfe, 5-krat praoče, brat pok. Antona, pok. George-a in pok. Franka. Pokojnik je bil član SMZ št 6. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Avenue v soboto ob 10.15, v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na Kalvarijo. Mae Zobec V spanju je preminula 63 let stara Mrs. Mae Zobec, roj. Ko-walsic, s 6204 St. Clair Avenue, žena Antona, sestra Pauline Ste-faroy, Johna in Joe Kowalsic (Hochdale, Penna.). Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda v soboto ob desetih dopoldne. Pokojna je bila kuharica v McGregor domu za ostarele. fiirksen brani! vladno Nilsko s VleSnamif . Washington, d.c. — Vod- republikanske manjšine v ^eimtu E. Dirksen je pretekli rek odločno zagovarjal vladno vmtnamsko politiko v Senatu lm°ti pristašem popuščanja ko-mtisfični napadalnosti v ju-®°vzhodni Aziji. Pri tem Pon, se je ^ tovno spustil v oster besedni ^P°Pad z načelnikom zunanje-ličnega odbora demokratom _ ^ullbrightom. mksen je pozyal svoje re-^Ujlikanske tovariše, naj bodo ^ Sv°ji kritiki Johnsonove viet-^amske politike zmerni. Viet-0?naČil za “zunanjo lini-ba®e obrambe” in svaril one, ^ °čejo to linijo'prepustiti ko-^ da se bodo morali ja ^niti nazaj vse do črte Al- P,mHaVaji- °right je to zanikal in tr-prav vojskovanje v Viet-Za^11 °^ro^a Ameriko in da je tre.? Za njo tem boljše, čim hi-more to vojno končati. Win 1° hoče končati na Ut ^ zenevskega dogovora iz o ,, US4 vključno z določilom vah’^°^n^ sv°bodnih volit-Vlau ’ nai privedejo do nove e v Vietnamu. ■^ajv''1° °^Učno in hladnejše. W ';la temperatura okoli 70. rUtnost dežja. IsmbariraRj® Sev. Všelnaina kaže sispehe SAIGON, J. Viet. — Poročila iz Severnega Vietnama trdijo, da se ameriška bombardiranja severnovietnamske prometne mreže že zelo čutijo v železniškem prometu. Na železniški progi Dongdang-Hanoi, ki veže Vietnam s Kitajsko je bil v avgustu porušen glavni most, za njim pa še nekaj drugih. Dočim je pred avgustom vodilo iz Kitajske vsak dan po 12 tovornih vlakov orožja in mu-nicije, od avgusta dalje ne vozi noben vlak. Kar pride blaga preko Kitajske do vietnamske meje, ga morajo na meji prelagati na kamijone in navadna vozila, pa tudi na bicikle in spraviti v Hanoi. Zanimivo je, da so Rusi pošiljali vse delikatne predmete za narodno obrambo le po železnici preko Kitajske. Med te predmete spadajo rakete, telekomunikacijski materij al in protiletalska artileri-a z municijo. Ameriški bombniki so tudi "azbili glavne mostove na progi Haifong-Hanoi. Tudi tu morajo Vietnamci sedaj prevažati bla- De Gaulle miri krnele Nemir malih in srednjih francoskih kmetov je dosegel tak obseg, da se je ponekod spremenil že v prave izgrede in spopade s policijo. PARIZ, Fr. — Pretekli ponedeljek je prišlo po vsej Franciji do demonstracij kmetov proti vladnim gospodarskim ukrepom, oziroma vladnemu zanemarjanju kmečkih stisk. Preko 200 ljudi, policije in kmetov, je bilo ranjenih, večje število prijetih. V zadnjih 3 letih so bili to naj-večji kmečki nemiri v Franciji. Za prihodnji teden so napovedane nove kmečke demonstracije. To je povzročilo zaskrbljenost v vladnih vrstah, vlada se namreč že tako ne počuti posebno trdno. Opozicija v narodni skupščini, kjer ima vlada komaj en glas večine, je položaj izrabila in zahtevala razpravo in glasovanje o nezaupnici vladi. V razpravi hoče posvetiti posebno natančno na slab položaj malega kmeta, za katerega se vlada doslej ni dosti zmenila. Predsednik republike De Gaulle je na seji vlade v torek priznal težavni položaj malih francoskih kmetov, ki predstavljajo dve tretjini celotnega števila kmetov v deželi, in oblju- Iraška vlada Izvaja svoj dogovor s Kurdi BEJRUT, Lib. — Vse kaže, da hoče sedanja iraška vlada res končati državljansko vojno z u-pornimi Kurdi. V Iraku živi 8 milijonov ljudi, med njimi je 1.6 milijona Kurdov, 80% je pa domačih Arabcev. Iraški režimi so že velikokrat poskušali doseči spravo s Kurdi, pa so vsi sporazumi ostali na papirju. Lani je sedanji ministrski predsednik general Taher Ya- RDEČE OPUSTELI PRITISK NA OPORIŠČE CON THIEN Vojaške sile Nevernega Vietnama so pritiskale na ameriško vojaško oporišče Con Thien dve milji južno od Demilitarizirane cone vse od pomladi in ga skušate tekom septembra s stalnim težkim obstreljevanjem spraviti na kolena. Njihov poskus ni uspel in so jga sedaj vsaj začasno opustili. SAIGON, J. Viet. — Prva bit- zumsko deževje. Kako dolgo bo ka za Con Thien je končala v to zatišje, o tem v ameriškem hya sklenil s Kurdi nov spora-' ameriško korist. Rdeči so “po- vojaškem poveljstvu molče, za-zum, ki ga sedaj zares izvaja, skušali napraviti novi Dien vedajo se, da morajo računati z Nedavno je obiskal kraje, ki jih Bien Phu”, je rekel ameriški vr-1 vsemi mogočimi presenečenji. Kurdi zahtevajo zase, in odredil, hovni poveljnik v Vietnamu Manjše, ne močno utrjene in da se mora od tam odseliti 35,000 ' gen. Westmoreland, pa “smo | dobro varovane postojanke v Arabcev, ki jih je prejšna vlada mi napravili Dien Bien Phu za poslala tja, da se polastijo kurd- nje”. Od kar so spomladi ame-ske zemlje. Taher Yahya je tu-j riški marini izbrali Con Thien di imenoval kurdskega politika zaradi njegove nad okolico preiskana Shirazada za ministra za|vladujoče lege za svoje opori-javna dela. Naprosil je dalje šče, so ga rdeči stalno nadlego-strokovnjake iz Italije, naj mu ; vali, nato pa v avgustu začeli na-napravijo načrt za gospodarski črtno pritiskati nanj. Skozi ves razvoj kurdskih krajev. Ni pa še urejena zadeva z upravno avtonomijo kurdske pokrajine, pa tudi vprašanje odškodnine, ki naj jo Kurdi dobijo za posledice iraške strahovlade, visi v zraku. Na drugi strani je sedaj v deželi zavladal mir in so govorice o kurdskih uporih čisto ponehale. Ako bo sporazum med Irakom in Kurdi res postal stvarnost, bo to imelo velik vpliv tudi na kurdske manjšine v Ira- bil, da mu bo vlada posvetila posebno pažnjo. da olajša “ne-'nu, Siriji in Turčiji, izbežni udar spremembe”. Far-marske organizacije je pozval, naj pri tem z vlado sodelujejo, namesto da ji nasiprotujejo, ker bo to farmarjem prineslo več koristi. Sen. Hayden je dopolnil 90 let, pa misli še kandidirati WASHINGTON, D.C. — Sen. Carl Hayden iz Arizone je praznoval v ponedeljek 90. rojstni dan. Časnikarjem, ki so ga vprašali, če bo prihodnje leto, ko mu izteče sedanja poslovna doba, še kandidiral, je odgovoril z vprašanjem: Čemu ne? Napovedal je celo, da bo vodil živahno volivno borbo “kot vedno”. C. Hayden je v zveznem senatu 55 let. Starost se mu pozna, go le s kamijoni in rečnimi lad-j vendar ima še vedno jasen glas, ami. Ipa tudi misel. Proračuni mblih 50 držav hitro rastejo WASHINGTON, D.C. — september so postojanko obstreljevali s topovi vseh kalibrov in metali na njo mine in rakete. Rdeče patrole so stalno preskušale trdnost zunanje o-brambe postojanke, ki jo stalno čuva bataljon ameriških marino v. Vojaško poveljstvo ameriških sil v Vietnamu je na rdeče obstreljevanje in obleganje Con Thiena odgovorilo z načrtnim in masivnim bombardiranjem področja severno od te postojanke, od koder so rdeči pritiskali na njo. Ameriški strateški bombniki B-52, lahki bombniki, težko topništvo s kopnega in z vojnih gradiva, ki so ga nabrali urad- ladij so sistematično obdelovali niki senatno-domovega gospo-j vse področje, kjer bi mogli imeti darskega odbora je razvidno, da'rdeči svoja oporišča za napad na Con Thien in dalje na jug. Ti so končno spoznali, da je njihov napor na tem področju brezploden in so, kot trdijo ameriška vojaška poročila, začeli umikati svoje enote iz Demilitarizirane cone in njene neposredne bližine. Rdeči umik je brez dvoma posledica hudega ameriškega bombardiranja neposredno področja samega, pa tudi njegovega zaledja. Bombardiranje zaledja je namreč otežilo že tako težaven problem redne oskrbe večjih vojaških sil, zlasti težkega topništva in metalcev min s potrebnim strelivom. Za enkrat je Con Thien varen, v njegovi okolici je nastopilo zatišje, ki ga moti le težko mon- proračuni naših 50 držav hitro rastejo in z njimi “uspešno” tekmujejo tudi mestne občine in okraji. Njihovi skupni proračuni bodo v treh letih znašali že $103 bilijone, torej ravno toliko, kot je znašal federalni proračun 1. 1964; 1. 1975 bodo pa znašali že $119 bilijonov. Zato morajo tudi rasti davki, direktni in indirektni, ki jih nalagajo vsi ti proračuni. Kmalu se bo začel boj za davčne vire, kot ga naša davčna politika še ne pozna. Udarjen bo pri tem tudi federalni proračun, kajti zmeraj bolj povdarjajo države, občine in okraji potrebo, da jim federacija odstopi del svojega dohodninskega davka. Primarne volitve rodile vec ugank, kot dale odgovorov CLEVELAND, O. — Seveda se Carl Stokes s svojimi pristaši veseli zmage, seveda skuša župan R. S. Locher čim hitrejše preboleti udarec, ki lit, da podprejo tega ali onega kandidata. Nekateri so se pri tem celo poslužili zvijač in protizakonitih sredstev, kar so že tekom volivnega postopka morali na splošno ugoto- so mu ga volitve zadale, todavj^j nekateri volivni kontrolorji. Takih “demokratov” ni moglo biti po splošni sodbi veliko, lahko pa igrajo v novem-berskih volitvah svojo vlogo. Druga uganka je tale: Pravijo, da je v našem mestu 40% črnih volivcev, belih pa komaj 60%. Zato je Stokes tako lepo zmagal. Te številke se pa dajo tolmačiti tudi drugače. Če je res 40% volivcev črnih, to pomeni, da jih mora biti okoli 130,000. Ako je med njimi šlo volit 75%, znaša to vse to ne pojasnjuje nekaterih važnih okoliščin, ki bodo odločilne pri novemberskih volitvah. Vzemimo na primer: Če so številke v dnevniku The Plain Dealer pravilne, je v Clevelandu registriranih 326.000 volivcev. Primarnih volitev se je udeležilo okoli 212.000 demokratov. Ni šlo torej volit okoli 114,000 volivcev. Med njimi je kakih 40,000 registriranih republikancev, čistih nevtralcev naj bi torej bilo le 74,000. Ali te številke držijo. Nihče ne bi upal prisegati nanje. Najprvo moramo vpoštevati, da so pri pri- Ali ta razlaga drži, pove lahko samo politična geografija. Treba je iti od volišča do volišča in ugotoviti, koliko registriranih volivcev je šlo volit in koliko glasov so dobili posamezni kandidat j e. Šele iz primerjave teh podatkov se bo dalo sklepati, kdo je koga volil. Če ne drugi, bodo republikanci napravili to politično analizo, saj so že prvi dan po primarnih volitvah namignili v svojem časopisju, da bodo napeli vse sile, da priborijo svojemu kandidatu Taftu zmago v novemberskih volitvah. Seveda jim pri tem ne bo lahko izbrati pravilno taktiko. volitev. Če bi veljala doslednost, bi morali reči, da bojujejo zgubljen boj. Ker je pri primarnih volitvah od 326.000 volivcev šlo volit demokratske kandidate 212,000, potem po nobeni naštevanki ne morejo zmagati s svojim republikanskim kandidatom. Morda pa vendarle. Stokes ima namreč zaenkrat za seboj le 110.000 volivcev, ostalih 100.000 ga pa ni volilo. Kaj pa, ako bi se jih le polovica od teh volivcev premislila in bi volila Tafta ali pa ostala doma? Republikanci imajo še drugi vir volivcev, to je tistih 74,000 nevtralnih volivcev, ki se niso udeležili pri- če so še nekako preskočili vsemarnih volitev. Ako jih prido- 97,500 glasov, Stokes jih je pa ovire in zagovarjali kandida- dobil 110,000. Stokesa je torej moralo voliti tudi kakih 12-15,000 belih volivcev. Povrhu je nekaj črnih volivcev marnih volitvah glasovali de-gotovo glasovalo tudi za Lo-mokratje in “demokratje”, to cherja, zato je verjetno bilo se pravi taki, ki niso demo- oddanih za Stokesa nekaj več krat j e, pa so vendarle šli vo-belih glasov. turo črnega demokrata Carla Stokesa, jim bo veliko težje preobrniti politična jadra in zagovarjati kandidaturo belega Tafta proti črnemu Stoke-su. Velika republikanska zagata bodo številke iz primarnih bijo le polovico, pa spravijo Stokesa v zadrego. Republikanci imajo torej dosti političnih kombinacij, da spravijo Tafta na županski stolček. Če bodo demokratje dosti nerodni, jim bodo to nalogo zelo olajšali. vojni, kot je vietnamska, padejo največkrat z naglim, nepričakovanim napadom. Kakor hitro ta ne uspe, je po gverilski taktiki nujen umik. Severni Vietnamci so vstrajali v napadu na Con Thien tako dolgo, ker so imeli v Demilitarizirani coni trdno, četudi ne ravno varno zavetišče. Iz Clevelanda in okolice Srebrna poroka— Mr. in Mrs. Anthony Legan, 1210 E. 60 St., obhajata ta mesec svojo srebrno poroko. Praznovat sta jo šla v Nassau na Baham-skih otokih. Čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let skupnega življenja! Zadušnica— V nedeljo ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Matthewa Zupančiča ob 10. obletnici njegove smrti. Stokes zahteva odstop Por ter j a— Zmagoviti C. Stokes je včeraj v osebnem pismu pozval načelnika demokratske stranke A. Porterja, naj odstopi s svojega položaja, da bo mogla demokrat- Ko jim je to zaradi ameriškega ska stranka 7- novembra “v edi-bombardiranja postalo neugod- nosti” k volivni zmagi. - Pre-no in zahtevalo verjetno preveč '^Ud volivnih izidov kaže, da je žrtev, so se severnovietnamske Stokes zmašal dejansko z beli-vojaške enote umaknile proti mi glasovi, ki jih je dobil okoli 14%. 11% več kot pri volitvah pred dvemi leti. Med tem ko je od belih volivcev glasovalo za črnega kandidata 14%, je oddalo le 4% črnih volivcev glasove za bela kandidata. Stokes je dobil večino le v mestnih vardah, kjer so črnci v veliki večini. Dopolnilo— Pok. John Race je imel tudi brate Antona, Franka in Vincenta, ki pa so umrli pred njim. severu v varnejša področja, od koder pa lahko vsak čas zopet trenejo proti jugu, če nimajo v načrtu kakih novih podvigov drugod. Davčna naklada obtičala WASHINGTON, D.C.—Predsednikov predlog za posebno davčno naklado 10% na dohodninske davke, osebne in korporacijske, je obtičal v Domovem odboru za pota in načine. Odbor je z 20:5 glasovi sklenil predlog črtati z dnevnega reda, dokler se Kongres in predsednik ZDA ne sporazumeta o omejitvi zveznih izdatkov. Kongres je postal v zadnjih Monsignor Cassaroli bo .napredoval VATIKAN, It. — Malokateri vatikanski diplomat je zunanjemu svetu tako dobro poznan kot Msgr. Cassaroli. Že šest let vodi tednih v pogledu davčne nakla- poseben oddelek v vatikanskem de in vojskovanja v Vietnamu, kateremu je ta namenjena, očit-10 nasproteb. Kongresniki trdi-jo, da volivci niso prepričani o aeobhodni nujnosti povišanja davkov. Zvezna vlada še ni obupala nad svojim predlogom, poskuša vse mogoče, da bi ga podprla in pripravila Kongres do odobritve. Če ji bo to končno uspelo, bo naklada stopila v veljavo kvečjemu z začetkom novega leta, med tem ko je predsednik L. B. Johnson prvotno upal, da bo veljala ta za korporaije od 1. julija letos, za posameznike pa od 1. oktobra. Kobilice bodo sledili RIM, It. — Skupina 19 držav v Organizaciji za hrano in kmetijstvo v Združenih narodih je odobrila 233,000 dolarjev za nadziranje in sleditev jat kobilic v severni Afriki in juhozahodni Aziji. Kobilice so v tem delu sveta še vedno hudo nevaren sovražnik kmetijstva in sposobne popolnoma ogoliti široka področja. S stalnim nadziranjem je mogoče njihovo nevarnost omejiti, če že ne čisto odstraniti. državnem tajništvu, ki se peča le s stiki s komunističnimi režimi. Kot vodja tega oddelka pozna gotovo več vodilnih komunistov kot katerikoli drug vatikanski diplomat. Saj je “skoval” sporazume z Mažarsko in Jugoslavijo, sedaj pa se trudi, da bi dosegel podoben cilj s Češko. Le v Varšavi je naletel na nepremagljive ovire. Msgr. Cassaroli je odslužil svojo dobo na sedanjem službenem mestu, je prišel na vrsto, da se pomakne na višje. Vendar bo začasno ostal na svojem položaju, dokler mu sv. Stolica ne imenuje naslednika. Mrs. Ghandi bo potovala •po Evropi NEW DELHI, Ind. — Iz pisarne predsednice ministrskega sveta javljajo, da bo Mrs. Ghandi Obiskala v novembru Varša- Francija prodaja orožje v Latinsko Ameriko WASHINGTON, D. C. — Franciji je uspelo letošnje poletje prodati v Latinsko Ameriko orožje kljub hudemu nasprotovanju Združenih držav, ki nočejo, da bi bila Latinska Amerika, ki nima vedno niti najpotrebnejših sredstev za domače potrebe, zapletena v kako novo oboroževalno tekmo. Francija je prodala republiki Peru jet lovce z nadzvočno hitrostjo vrste Mirage V., Argentini pa 50 svojih najmodernejših tankov AMX-30. Redovnice v vatikanski službi VATIKAN, It. — Vatikanska vo, Beograd, Budapešto, Buka- kongregacija za sv. obrede je z rešto in Egipt. Med potjo se bo dovoljenjem sv. Očeta zaposlila ustavila za kratek čas tudi v v svoji organizaciji štiri redovni- Moskvi. — Država Panama ima denar z imenom “balboa”. ce. To je prvi slučaj, da sodelujejo v cerkvenih kongregacijah, v Vatikanu sestre vodilnih ženskih redov. /USEIISM OOlSOVIM 6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za. Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «€111^ 83 No. 191 Thurs., Oct. 5, 1967 Cerkev v Sloveniji Slovenska katoliška cerkev je zastopana v Rimu na škofovski sinodi, poljska ni, ker je komunistična vlada Poljske odklonila poljskemu primasu kardinalu Štefanu Wys-zynskemu potni list, vendar v bistvu njun položaj ni različen; obe živita pod komunističnim režimom, ki jima je sovražen. Boj med cerkvijo in režimom na Poljskem je od časa do časa, kot na primer v zadnjih dveh letih, odprt, med tem ko je v Sloveniji tih in podtalen. Slovenski komunistični vodniki se zavedajo, da v odprtem boju s Cerkvijo in vero ne morejo zmagati, lahko pa izgube med ljudmi še tisto pičlo oporo, ki jo sedaj uživajo. Tako nam obiskovalci Slovenije, ki se vračajo, pripovedujejo o verski svobodicam, o obiskih cerkva, o novih mašah, o duhovniškem naraščaju storjene več škode, kot koristi. Vedno in povsod pa mora biti na prvem mestu resnica, kajti samo ta osvobaja. MILWAUKEE, Wis. — Svoje- stracije nadaljevale, dokler svo- in verskem tisku, ki se je “razcvetel”, saj “tiskajo Družino v preko 100,000' izvodih”. V zvezi s tem bi radi ponovno opozorili na članke Staneta Kavčiča, ideologa slovenskega komunizma in sedaj predsednika republiške vlade v Ljubljani, ki so izšli letos v Ljubljani ponatisnjeni v knjižici. V članku “Kaj je religija” pravi S. Kavčič v zvezi z zasedanjem vatikanskega koncila, da je za dialog s Cerkvijo, toda take vrste dialog, ki bi vodil “k svobodi in afirmaciji človeka, v pluralizem ljudi, ne pa v pluralizem strank . Diktatura komunistične stranke mora torej ostati nedotaknjena, prav tako njen monopol na politično odločanje in udejstvovanje. Dialog o tem v Sloveniji ni mogoč, vsaj ne uspešen. Kavčič kot “ateist upa, da bo vera nekega dne izginila in ne bo več potrebna, vendar tega ne bodo komunisti dosegli z borbenim ateizmom, ki bi med verniki vzbudil odpor in otežil razvoj komunizma”. Dialog je Kavčiču sprejemljiv in uporaben le v toliko, kolikor olajša komunizmu taktiko za popolno, četudi prikrito odstranjevanje vere. “Naloga mark sizma je,” pravi Kavčič, “da znanstveno in psihološko vernikom pokaže, da vera ni več potrebna. O neposrednih nalogah Cerkve v Sloveniji predsednik vlade S. Kavčič in z njim seveda tudi njemu podrejeni šef verske komisije Kocjančič poudarja, “da je v interesu Cerkve, da zavzame stališče ne samo do sedanjosti, ampak tudi do preteklosti. Kajti bivši katoliški tabor je začel proti režimu s ‘kontrarevolucijo’, ki je dedinja predvojne in medvojne politike katoliškega tabora v Sloveniji.” To kontrarevolucijo predstavljajo po Kavčiču sedanji politični napori, in prizadevanja “belokardistične emigracije”. Kavčič želi, naj bi Cerkev v Sloveniji z nekako politično izjavo napadla politične nasprotnike komunističnega režima v emigraciji Res kar čudna zahteva za ljudi, ki trdijo, naj se Cerkev zanima za vero in naj politiko pusti pri miru, kot ugotavlja “Glas Slovenske kulturne akcije” v Argentini v eni svojih letošnjih številk. Katoliška cerkev v Sloveniji se seveda lahko uradno upre vsaki taki zahtevi komunističnih vodnikov na temelju določil protokola med Vatikanom in Beogradom, vprašanje pa je, koliko so njeni vodniki dejansko trdni in odločni, kadar je treba take zahteve zavrniti, se takemu pritisku upreti, kot to tako odločno delajo vodniki katoliške Cerkve na Poljskem. Vsaka diktatura, komunistična pa še posebno, je v bistvu nestrpna, tiste, ki se ji ne marajo pokoriti, prime prej ali slej s trdo roko in jim popusti šele, ko jih zlomi ali vsaj toliko omehča, da opuste svoj javni odpor. Prenekateri se omehčajo in se izognejo vsakemu odporu, še predno jih je kdo vzel v roke: dovolj so jim znani zgledi drugih. Nam v svobodnem svetu je lahko o tem pisati, lahko o tem preudarjati, toda težko se uživljamo v tamkajšnje razmere, nam pripovedujejo obiskovalci z one strani. Te razmere zato težko razumevamo in jih stvarno presojamo. Vse to je res in verjetno jih med vernimi Slovenci v zdomstvu ni, ki bi hoteli vreči kamen v vodnike katoliške cerkve v Sloveniji, res pa je tudi, da jih je med vernimi Slovenci v zdomstvu veliko, ki bi se počutili boljše in bi bili bolj veseli, če bi se v Sloveniji oglasil kak verski vodnik in bi ob vsem spoštovanju mirnega sožitja s komunističnimi oblastmi rekel ob važnih trenutkih kako jasno in trdnejšo besedo. Ker takih besedi v zadnjih letih nismo veliko slišali, je tudi del slovenskih katoliških ljudi v zamejstvu začel gledati z nekim nezaupanjem na predloge, ustanove in načrte, ki prihajajo iz Slovenije, pa četudi so sami po sebi še tako dobri, priporočljivi in koristni. To nezaupanje je brez dvoma škodljivo vsej slovenski katoliški stvari, tako oni doma, kot tej v svobodnem svetu. Zato se nam zdi, da bi bilo zelo koristno in napora vredno, če bi tisti, ki imajo možnost in priložnost to nezaupanje odstranjevati, to tudi delali. Seveda je pri tem treba upoštevati občutljivost ljudi in vpra časno sem prejel od dr. Rajka Ložarja ponatis prispevka, ki ga je pripravil za katoliško enciklopedijo. Je to doprinos o u-metnosti južnih Slovenov. Ameriška Domovina je že prinesla kritiko in seveda tudi popravke. Ni moj namen tukaj prinesti novo kritiko. Le pohvalil bi rad delo našega človeka. Malo imamo kulturnih delavcev, ki bi i-meli možnost prodreti v širšo javnost. Zato nam vsaka taka dana možnost mora biti v ponos. Gospodu Ložarju na njegovem raziskovanju in prizadevanju prikazati našega človeka bilo zgodovinsko ali sodobno čestitamo in mu želimo še veliko uspeha. Gospod Ložar je kurator muzeja v Manitowocu. Mesto se nahaja kakih 80 milj severno od Milwaukeeja na obali Michiganskega jezera. Tukaj vam prinašam članek, ki je originalno izšel v The Daily Oklahoman, Oklahoma City, Oklahoma. Članek je ponatisnilo več drugih časopisov. Jaz vam ga prinašam v prevodu in brez komentarja. Hočem le pokazati, kako drugi ljudje mislijo o razmerah, ki zadnje čase vladajo v Milwaukeeju. Članek se tiče raznih protestnih maršev, ki se že nekaj časa vršijo v našem mestu. Članek pravi: “Rev. James E. Groppi se mora zavedati, kako plamteče narave so demonstracije za “svobodno prebivanje”, ki jih vodi v nemiru polnem Milwaukeeju. V povečanju rasne napetosti, za katero je on največ odgovoren, je samo vprašanje časa, kdaj se bo Milwaukee kopal v krvi. To prelivanje krvi bo hujše kakor katerikoli do sedaj. Vsakdo z nekoliko pametno presojo mora to čutiti. Tudi father Groppi in njegovi neposredni predstojniki v katoliški herarhiji niso popolnoma brez te zavesti. Osebe, ki nosijo duhovniško obleko, se nikoli ne morejo popolnoma razdružiti s cerkvijo. Zato je cerkev vmešana v to, kar delajo, če se tudi prizadeva za nasprotno. Za mnoge katoličane kokor tudi za nekatoličane je zadržanje predstojnikov fr. Groppi boleče. Nerazumljivo jim je stalno zavračanje vsakršne kazni v teh perečih razmerah. Nadškof pravi, da to ni zadeva enega človeka ali enega duhovnika. Gotovo je, da vprašanje civilnih pravic in vsega, kar je s tem združenega, ne zadeva samo enega človeka, ampak več ljudi. Z njimi je prizadeta vsa dežela. In ravno zaradi njihovih splošnosti in zamotanosti, ne bo takojšnje rešitve. Ali med tem nadškof razume, da nima nobene odgovornosti ozirom na kaznovanje, ki bi moglo preprečiti pretečo nesrečo v kraju, kjer je njegova neposredna odgovornost. Seveda je tu vmešano več ka- bodna izbira stanovanj ne bo izglasovana. V tem ga podpira glavni odbor narodnega sveta cerkva. Ta odbor celo napoveduje, da bodo duhovniki vseh vrst prišli v Milwaukee in s svojo navzočnostjo povečali že tako nevaren položaj. Ali je to prava naloga uradnih predstavnikov Kneza Miru, da dajo svojo pomoč stvari, ki vodi do nemirov v položaju, kakršen je v Milwaukeeju. Cerkev se ne mora otresti odgovornosti do gotove mere, kar počenjajo ljudje, ki nosijo duhovniško obleko, čeprav civilne pravice zadevajo več kakor enega človeka in enega duhovnika.” Tako drugod mislijo o zadevah, ki se godijo pri nas. V nedeljo, 8. oktobra, bo slovensko društvo Triglav imelo svoj občni zbor v domu svojega parka. Začetek tega občnega zbora bo popoldne ob treh. U-pamo, da bo občni zbor potekel mirno in hitro. V načrtih so izboljšanja, ki jih društvo namerava izpeljati v prihodnji sezoni. Te bo treba odobriti. Da bo vsakdo lahko povedal svoje mnenje, naj pregleda, če je že poravnal svojo članarino. Vsi člani in članice, naj se potrudijo, da bodo na ta dan na sestanku, oziroma občnem zboru. Vabilo na jesensko prireditev Tabora no CLEVELAND, O. — Pred ma-leži pismo stare slovenske kmečke želie, matere treh junakov. Pismo žene, ki je danes na stara leta zapuščena, osamljena in tudi slabega zdravja. Težke, skrivljene črke pričajo, da je bila roka težkega dela vse' bolj vajena kot pisanja. Toda besede so napisane iz srca in zdi se mi, da je na beli list papirja padla med pisanjem marsikatera solza ob spominu nanje, ki jih je rodila in jih darovala narodu v najtežjih dneh. “Imela sem tri, tri fante, ki jih ne morem pozabiti. Bog ve, kje počivajo? Da bi mogla vsaj na njihov grob, da bi ga požegnala, potem bi mi morda bilo laže. Sicer pa je vsa slovenska zemlja eno samo veliko pokopališče. Ker ne morem na grobove, pa več molim zanje . . . čudna je božja volja, toda čedalje bolj vidim, da niso umrli zastonj. Verjemite, strašna so bila leta. Z rožnim vencem v roki sem se borila z Bogom in ljudmi . . . Zdaj pa snidenje z njimi ni več daleč. Saj vsa to dolga leta čakam na tisti dan, ko si bomo v večnosti podali roke . . . Tako je pismo matere treh junakov, domobrancev. In takih mater ima slovenski narod toliko. Kdo bi mogel vedeti za vse. Samo Bog. Naše matere so in še junaško prenašajo svojo delom nadaljevati in to v podvojeni meri. Pridimo na jesensko prireditev Tabora, podprimo skromno one, ki so naše pomoči najbolj potrebni! Član Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 8. oktobra, se bomo zopet združili ter prejeli skupno sv. obhajilo pri osijii sv. maši. Sestali se bomo ob 7:45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, odkoder odidemo skupno v cerkev. Po maši ba zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani. Možje in fantje, izpolnjujmo polnoštevilno naše društvene dolžnosti, ki označujejo naše trdno prepričanje ter povzdigu jejo ugled župnije; naše sv. obhajilo bomo darovali za našega duhovnega vodjo. Za časa 40-urne pobožnosti so farani obiskovali jutranje in večerne pobožnosti pred Na j svetejšim v zelo razveseljivem številu, njih udeležba je bila vzgledna ter vzpodbudna za vso župnijo. Sv. birma se bo delila pri župniji Marije Vnebovzete v nedeljo, 15. oktobra, opoldne s sv. mašo; čas priprav za veliko svečanost sv. birme je torej zelo kratek. Oktober je mesec sv. Rožnega venca; pri Mariji Vnebovzeti se bo molil rožni venec vsak večer ob 7; ob nedeljah ob 2.30 popoldne pred blagoslovom. Kdor skupno moli, ta izpričuje božjo pričujočnost med nami; pridimo k pobožnostim sv. rožnega venca, kar največkrat nam je mogoče. Ernest Terpin bolečino, brez sovraštva z mo-kor en sam človek. V to je vple-' litvijo za svojo kri in za vse, ki teno več kakor samo ustavne so bili krivi največje moritve pravice svobode govora in svo-!v slovenski domovini, boda zbiranja. V vseh teh za-j In drobno zahvalo njim bomo rodkih protestnega gibanja bi iskazali tudi uai, če pomagamo moralo biti glavno vodilo posta- J skozi invalidski fond Tabora, da va in red. jod časa do časa kapne drobna Nobena svoboda ni nič vredna, I tolažba in pomoč tem zapušče-če je ne ščiti zakon. Nobena pra-' nim dušam. Saj je tako pismo va svoboda ne krši svobode z nekaj vrsticami vredno veliko bližnjega. V večini primerov je I več kot dar, ki je priložen. Kot zakon, ki je napaden. Svoboda! svetel biser v starih izmučenih male skupine ljudi, ki razglaša-1 rokah, tolažba in zavest, da je jo svoje pritožbe, je postavljena še nekdo tam. daleč, ki, se spo- nad varnost in splošno dobrobit1 minja njih,'ki jih je domači'ko-večine zakonom podložnih dr- munistični režim opljuval in u- žavljanov. Fr. Groppi že nekaj časa povzroča nemir v Milwaukee. Celo zaobljubil se je, da bo napravil svoje mesto za “Selmo” se- sanj, ki so s tem zvezana. 1 reba je paziti, da ne bo pri tem vera in pravi, da se bodo demon- mazal, pa danes vstajajo skozi meglo časa čisti in veliki kot živi gotovo ne bi nikoli. Socialni referent dobi na desetine pisem in vsako od njih je živ dokaz, da moramo z našim Pri Sv, Juriju v So. Chicago visok obisk CHICAGO, 111. — V četrtek, 28. septembra je potrkal na vrata. Kar odmevalo je po hodnikih nove stavbe: Dobro jutro, dober dan, Bog daj srečo! Kdo je prišel? SAM OČE ABRAHAM je ružil po vratih šenjur-skega župnišča, ker je šenjurski župnik isti dan dočakal in obhajal 50-LETNICO svojega življenja. Rev. Jerome Sellak OFM je slavil svoj zlati življenski jubilej. Ne da se prikrivati, ker je v župnijskih knjigah fare sv. Cirila v New Yorku napisano, da se je tam rodil in bil krščen 28. septembra 1917 fantiček Franc Sellak, ki je pozneje pri vstopu v frančiškanski red, dobil ime Jeronim. Slavljenčeva mama še živi v New Yorku; doma je bila v Mengšu pri Kamniku. Novorojenčkov oče pa je bil doma iz Trbovelj in je pred nekaj leti umrl v New Yorku. Zanimivost pokojnega Selakovega očeta je ta, da je bil v mladih letih prijatelj in sodelavec Jožeta Broza, sedanjega Tita. Ne sicer sodelavec po mišljenju, temveč, sodelavec pri podjetju in sicer ^ sta skupaj delala pri podjetju v Grazu. Tito takrat še ni bil 20 let star in je bil prijeten drug. Za spomin je dal svojemu prijatelju sliko, ki jo družina še zdaj hrani. Naš slavljenec p. Jerome je obiskoval katoliško ljudsko šolo pri Sv. Nikolaju v New Yorku. Kot 19-letni mladenič je stopil v frančiškanski red, v slovenski komisariat sv. Križa. Preoblečen je bil 31. avgusta 1936, po enem letu je naredil neslovesne redovne obljube, leta 1940 pa slovesne obljube. V mašnika je bil posvečen 5. avgusta leta 1943 in je pel novo mašo v cerkvi sv. Cirila v New Yorku. Kot duhovnik je deloval dalje časa pri Sv. Štefanu v Chicago, nato pri Sv. Tereziji v Johnstown, Pa. Tri leta je bil gvardijan v Lemontu. Zdaj pa že deset let pase duše v fari sv. Jurija v So. Chicagu, kjer je pozidal prelepo in praktično župnišče, dokupil pred kratkim dober kos zemljišča. Znan je kot navdušen liturgist. Daleč na okoli je znana njegova prijaznost in gostoljubnost. Kar naprej se smeje — tudi takrat, ko moli med sv. mašo “Nobis quoque peccatoribus" — tudi nam grešnikom. Ves vesel je, če pride kak duhovnik na obisk. K nam zelo rad prihaja patriarh g. Julij Slapšak, ki gre po njega na letališče ali na železniško postajo, kamor hoče in kadar hoče. Pa vedno s smehljajočim obrazom. Kako je bil zadnje leto vedno vesel, ko nas je večkrat obiskoval sedanji šentviški kaplan g. Jože Falež. Zelo po-češčenega se je počutil, ko smo bili pri Sv. Juriju deležni obiska Rev. Filipa Žaklja iz Argentine, msgr. Naceta Kunstlja iz Anglije, pred kratkom msgr. Baznika iz Clevelanda. Jaz sem p. Jeromu že parkrat povedal, naj bo dobro prepasan, da ga ne bo prijaznost raznesla! Saj ga ne morejo pozabiti lemontski romarji, posebno še Jože Jezernik iz Racine, Wis., in pa nekdanja dolgoletna oskrbnika Romarskega doma Kastelčeva mama in ata. P. Jeroma prijaznosti in potrpežljivosti sva deležna tudi midva z bratom Antoninom—nekdanjim večnim popotnikom. Midva sva že stara, saj imava oba skupaj že skoraj 150 let in naju še sama sitnost in nervoznost skupaj drži, p. Jerome pa se nama smeje in misli, da tako mora biti. Zmiraj kaj pozabiva: vrata zapreti, luč ugasniti, plin priviti; p. Jerome pa se smeje, ker ve, da bo kmalu tudi on star. In takrat se mu bo dobro godilo, ko mu bo Bog povračal potrpežljivost in potrpljenje z nama. Za 50-letnico so se ga spomnili najožji prijatelji in sodelavci, jaz mu pa želim še mnoga leta, milost in nebesa sveta! P. Odilo, OFM Duhovna mml Postavimo nove temelje! Vsaka zgradba — materijalna ali duhovna mora imeti močne temelje, ako hočemo, da bo dolgo obstojala in izpolnjevala svoje naloge v redu in brezhibno. Dobri in zanesljivi temelji so potrebni tudi našemu duhovnemu življenju. Važno je, ali smo postavili svoje duhovno življjen-je na zapovedi ali na ljubezen. Ako smo postavili svojo duhovno življenje na zapovedi, potem bomo hitro našli izgovor in opravičilo za vsako malomarnost in brezbrižnost. “Saj ni greh, kje pa je zapisano, da je greh to in to". Torej, če ni greha, potem smo opravičeni. Človek s takimi duhovnimi temelji, bo prav kmalu hodil po ozkih stopinjah, ki vodijo v prepad. Sam ne bo vedel, kdaj se bo v njtm znašel. Greh je, če ne grem v nedeljo ali zapovedan praznik k službi božji — vse drugo pa ni zapovedano in mi ni treba opravljati, ker ne storim nič slabega, saj ni smrtni greh, če opustim. Tako dela človek, ki so temelj njegovi veri zapovedi. Človek, ki je postavil svoje duhovno življenje na temelj ljubezni do Boga in do bližnjega se ne meni dosti za zapovedi. Iz ljubezni do Boga dela dobro, ko- likor mu življenje dopušča in se vedno ogiblje slabega. Iz ljubezni do bližnjega je vedno pripravljen vsakomur pomagati. Ne samo domačim po redu, vesti in narodnosti; ne samo tistim, ki so preje njemu storili dobro; ampak tudi tistim, ki so njemu slabo storili. Pomaga rad vsakemu, če je njegov prijatelj ali sovražnik. Neki duhovnik je govoril z nekim možem, ki ga je večkrat videl pri sv. obhajilu. In ta mož je duhovniku razlagal duhovne stvari, kot kak učenjak. Duhovnik ga vpraša, ali ste to kje brali. Dobro bi bilo, da bi o tem kaj pisali. Marsikdo bi rad to bral. Dragi gospod, pravi mož, kako saj ne znam niti brati niti pisati. Od kje pa imate vse to, kar ste mi sedaj pripovedovali? Veste o tem mi govori Jezus, ko se po obhajilu z njim pogovar- jam. IZ SLOVENIJE NA VIŠARJAH je od leta do leta v poletenskih mesecih bolj živahno romarsko življenje. Letos pa je bilo to še posebno živo. Posebno veliko romarjev je pri' hajalo, odnosno še vedno prihaja iz Slovenije, ker je bil odpravljen vizum. Skoraj vsak dan je prišla in še vedno prihaja večja skupina vernikov iz Slovenije; ob sobotah in nedeljah pa pri' hajajo tudi romarji iz Avstrije in Italijje. Za romarje je v vseh pogledih letos poskrbljeno; vedno je na razpolago po več duhovnikov, ki obvladajo vse tri obmejne jezike, se pravi, poleg slovenščine še italijanščino iti nemščino. Na razpolago je tudi dovolj udobnih prenočišč za romarje, ki prihajajo že na predvečer na to sveto goro Marijino^ NEMŠKO bogoslužje ob JADRANU — Odkar je bil urejen tujski promet in je izpeljana oh jadranski obali lepa asfaltirana cesta, prihaja tako v Slovensko kakor tudi na Hrvatsko in Dal' matinsko Primorje vedno ver nemških turistov. Jugoslovanski škofje so bili pooblastili zadrskega škofa, naj organizira ob vsej Jadranski obali nedeljska bogoslužja za nemške vernik0' Po škofovem poročilu se je udeležba nemških turistov pri mašah z nemškim bogoslužnim Je' žikom stalno večala. V prihodnje žele to stvar sporazumno 55 nemškimi in avstrijskimi cer' kvenimi krogi še bolj smotrn0 urediti; trdijo, da bo potrebn0 pritegniti k sodelovanju tud duhovnike-turiste iz Nemčije. zbrali zadnjo nedeljo v avgust11 možje in fantje iz dekanije Idrl ja. Prifarska cerkev je bila Po1 na mož in fantov, ki se prav d brano prepevali, med sv. ma^0 pa enoglasno izpovedali vero id se pri skupnem sv. obhajild 0 krepili za nadaljnje svoje dd hovno življenje. IZ ROVT sporočajo, da so PrJ' šli tamkajšnji župljani na ^ virno misel. S tremi avtobusi s poromali na 4 dolenjske bori poti: Zaplaz, Sladko goro P1. Sent Rupertu, Žalostno goro P1^ Mokronogu in Stično. Got°v je zelo hvalevredno, da niso P° bih v zabili na tiste kraje, ki so slovenski preteklosti močna rišča vere. NA GORI LISCI V ZA3^' V JU je bil 20. avg. tl. po doh^ letih spet romarski shod. b ^ pina mladih romarjev iz Sev -'■'C* ce je povzdignila slavje z re tacijami in petjem. Na Lisc° ie mogoče sedaj priti tudi z vo zob1. Sedaj, ko je bila obnovljena P' pelica na Lisci, je splošna žeU3 okoliškega prebivalstva, popravili tudi kapelico P1 od °er' kvijo sv. Jošta ob poti na & — Na vsake tri delničar je ^ deta v naši deželi vsaj dve , ničarki. V SPODNJI IDRIJI so L SMEKISEa domovto ^000<=I>00<=>0000^ ^aks Metzger: , Monika potuje na Madagaskar k ^000<=>00000000 dobri stari prijatelj, je bil ho^ in in. takoj je vlil Moniki °vega poguma. Zrak je posta-ob' k°yši> kajti zdaj sta mogla rniti vetrnike proti vetru, strahu, da bi vdrli valovi je°2i- Oživljajoč, hladen prepih Zq 2avel po ladji in odstranil Priri smrad. je dobro zavil Moniko in S(. 0 nesel h vhodu na kajutne j.^Pnice. Da, tu so bile zdaj “ve-^astne gore valov”, temnozele-k0.ln z belimi kronami, daljše k- , Parnik in višje kot jambori. bonn daleč ie segaio oko, n:cae Proti Gostovi so se nebu, kot da so , •*> ki vodijo v neskonč- videl še ni bila Monika n ^esa’ ^nr bi se tako prile-sk ° °esedam: “Tvoje je kralje- atlfc ™<>« in sijaj!”, ki jih je hiki ^°Vor^ bolj sebi kot Mo- in dne so se gore zrušile Zvg-1 ar Se je omilil v veter. stoje?r Pa so obrobljale trdno rje ’ ne valujoče gore obzo-a jugu. v tonp116 in boirne so se kopičile ti j e i Veber— neskončno dobro Se ^ e^°> da si videl nekaj, kar Soka 2lbal0. Ena izmed njih, vi-pr0ti -l ^ Je ležala ravno nas-ploš^’a?e na vrhu široka in To • a’ da J6 odrezana, ču p, ^ rnizasta gora ob rti-0^obre nade. S°^egJnraliU 80 se stegnile z vi-brek SVetdnika svetlobne roke 0(ltjud10r^a Potegnile ladjo iz ha rn-116 samote vodne puščave b’arnuJ1’ obbiuden breg. l°da v!;u- ° Potrdili k nabrežju, nihče ni smel stopiti na Jamesa. kopno, preden drugo jutro ne pregleda potnikov zdravnik. Monika se je pošteno prespala in še ni končala s tem poslom, ko se je pričel dan z velikim nemirom. Večina potnikov se je nameravala tu/ izkrcati. Loputali so z vrati, vlačili kovčega in iz vseh kabin so klicali Žana. Pozneje se je izkazalo, da je bila naglica prav odveč, kajti na zdravnika so morali zelo dolgo čakati. Take kontrole imajo že tako navado. Potniki so zajtrkovali, postajali po salonu in krovu, videli tik sebe tlakovano nabrežje, avtomobile, cestne železnice, pravo mesto, polno vrvenja po dolgi vodni samoti, in vendar so sedeli kot v kletki, iz katere niso smeli ven. Velika nestrpnost se jih je polastila, najbolj pa triperesne deteljice iz Velike Britanije. Tom, Sally in Jonny so st kaj imenitno napravili. Tom si je oblekel progaste hlače, črn frak, v svileno samoveznico pa si je zataknil velik biser — tak je bil kot kak angleški diplomat. Jonny je imel popolnoma novo modro obleko na sebi in okrogel trd klobuk. Videti je bil tako spodoben in možat, kot da nikdar v svojem življenju ni bil nosil čipkaste avbice in musli-naste obleke. Sally se je celo ogrnil v površnik z baržunastim ovratnikom, ki se mu je v pasu tesno prilegal. K temu je imel metulja in panamski slamnik. Če bi ga bili videli delfini, bi bili kar kozolce prevračali od začudenja. In James? — James je bil izginil. Tvrdka Toplis in priveski so bili bledi. Vsi trije so dirjali brez prenehanja po vsej ladji in vpraševali vsakogar, ki so ga srečali, po Jamesu. Nihče ga ni videl — niti Žane ne, ki je vendar sicer vse vedel. Končno je le prišel zdravnik in z njim gospod od policije, da pregleda potne liste. Potnike so poklicali v salon. Vsak je moral najprej iti mimo zdravnika, ki ga je le pozorno pogledal, potem pa stopiti k mizi in predložiti gospodu svoj potni list. Vse je potekalo v redu in je bilo hitro opravljeno. Potem je prišlo slovo. Čudno je bilo, kako hitro je bilo tudi to opravljeno. Čeprav so se peljali skupaj od enega konca sveta do drugega, doživeli skupaj lepo vreme in vihar, jim ni ostalo nič skupnega. “Vaši prijatelji?” je vprašal Senhor Jao da Bostos v Lizboni. “Sopotniki,” je odvrnil atek. In tako je bilo. Atek in Monika sta šla še en krat k mistru Tomu, mu iskreno stisnila roko in se mu zahvalila za Monikino rešitev, toda on skoraj ni imel časa za nju. Samo za hipec mu je šinilo nekaj čudnega prek obraza, ko je začutil Monikino roko v svoji. Potem so vsi pohiteli k stopnicam. Spodaj na nabrežju so stali črni, rjavi in rumeni ljudje, ki so čakali na prtljago, poleg pa belokožci, ki so pričakovali prijatelje. A tik ob stopnicah sta stala dva postavna redarja s pendreki. Tom, Sally in Jonny so bili prvi na južnoafriških tleh— a v trenutku, ko so stopili nanje, sta jih pograbila redarja in iz avtomobila, ki je stal prav v bližini, so izstopili James in dva gospoda. Nista bila v uniformi, vendar si videl na prvi pogled, da sta spadala k policiji. Atek in Monika sta stala tik čudne skupine in videla od strahu in togote iznakažene obraze pred kratkim še tako vesele deteljice in gledala, s kakšnim žgočim sovraštvom so gledali svojega nerazdružljivega prijatelja Veličastna romanje po Evropi VIII. CLEVELAND, O. — V četrtek, 20. julija zjutraj smo se težko poslovili od Pariza, kjer smo preživeli štiri prijetne dni ter odhiteli z letalom naravnost v Amsterdam; po zvočniku smo bili opozorjeni, da letimo 20,000 čevljev visoko in da traja vožnja v nizozemsko prestolico ravno dve uri. V Amsterdamu smo doživeli veselo srečanje, ko sta se nam pridružili dve gospodični, Danica in Dragica, obe nečakinji Fathra Godine, ki sta došli v Amsterdam po železnici direktno iz Ljubljane; Dragica študira medicino na Dunaju, Danica pa jezike v Ljubljani. Zelo smo se jih razveselili, ko sta s petjem razveseljevali vso skupino ter nas spremljali vseskozi do Sv. Višarij. Nastanili smo se v hotelu Reindeer ter odložili našo prtljago, ker je bilo še zgodaj, nas je Father Godina vodil po mestu, ki se dokaj razlikuje od drugih evropejskih mest. Na glavnem trgu smo ugledali kraljevsko palačo ter velik hotel “Krasnopol-ski," na sredi trga pa velik spomenik padlim žrtvam v drugi svetovni vojni, postavili so ga tu v sramoto Hitlerju. Daleč v ozadju kipijo proti nebu trije visoki zvoniki, to je katoliška cerkev sv. Nikolaja. Skozi mesto teče reka Amster, po kateri nosi Amsterdam svoje ime; mnogi kanali, po katerih se zibljejo čolni in ladjice, delijo mesto v razne predele, ki so vezani z neštetimi mostovi. Po mestu ni tistega hrupnega dirindaja, kot smo ga čutili v Parizu, vse je bolj mirno in usmerjeno; tu so že od nekdaj brusilnice diamantov ter dragih kamenov. Tu je živel in umrl Rembrandt,-‘'eden najslavnejših slikarskih genijev 17. stoletja; pred njegovo hišo so mu postavili krasen spomenik. Amsterdam šteje en milj on prebivalcev ter na tisoče in tisoče motornih koles in bicikljev, ki jih pustijo čez noč kar na cesti nezaklenjene, so popolnoma brez skrbi, ker v mestu ni pijančevanja in ne vandalizma razposajene mladine. Drugo jutro, 21. julija, smo sli k sv. maši v Marijino cerkev sv. Rožnega venca, ki ima krasne slike sv. Jožefa in ženitnine v Kani Galilejski. Holandski duhovnik je maševal v latinskem jeziku, pri obhajilu smo klečali pri obhajilni mizi; pa kako smo se začudili, ko nam je duhovnik dal sv. hostijo v roko in mi smo se z njo obhajali. Hostija je bila za spoznanje debelejša od navadnih; pri pravoslavnih se ta slučaj pogostoma dogaja, duhovnik deli posvečen kruh v ro- ke in verniki ga nesejo v usta ko okrog 1. 1870., je čudodelna Tolažnica žalostnih v Kevelaru nastala 1640., ko je v deželi razsajalo tridesetletna vojna (1618-1648). Ob- dveh popoldne so zvonovi Marijine bazilike naznanjali prihod procesije amsterdamskih ribičev; prišli so z godbo na čelu, spremljani od dveh duhovnikov. Vsi so bili v narodnih nošah, deklice in fantički, možki in ženske z belimi avbicami, obrobljenimi s čipkami; in mimo nas se je vila slikovita procesija ter nam pustila globok vtis. (Dalje sledi). Ernest Terpin ali pa tudi lahko domov. Nato nas je odpeljal avtobus v Almeere, kjer je. velikanski izvozni trg za cvetlice; raznovrstne rože so na ogled po dolgih mizah, kjer jih veletrgovci že zgodaj vse pokupijo ter jih razvažajo z letali v velika mesta Evrope. Iz Almeera smo hiteli v Zevenaar, kjer smo se z ladjo prepeljali v Vollenden in Mar-ken, kjer je ribiško sejmišče; videli smo jih v narodnih nošah s cokljami in črnimi širokimi hlačami, kot jih vidimo na razglednicah, ženske nosijo bele avbice ter naredijo na turiste zelo prijeten vtis. Gredoč nazaj v Amsterdam smo srečali mnogo mlinov na veter, nekateri izmed teh ne delujejo več, tisti, ki še obratujejo, so opremljeni z modernimi napravami. Mlini na veter niso tako neokretni, kakor izglodajo, od znotraj so jako prostorni in praktični, v njih je celo restavracija in prodajalna; pri enem takem mlinu smo se ustavili ter se pokrepčali z mehkimi pijačami. Popoldne smo si ogledali bru-silnico diamantov in dragih kamenov; pred nami je strokovnjak vzel surovi diamont ter ga spretno pritrdil na brusilnico, ki naredi 20,000 revolt na minuto; izbrušene ter uglajene dia-monte hranijo v posebnih ška-tuljah ter jih kažejo turistom v posebnih prostorih. To so se nam zablisnile oči, ko smo strmeli v bliščeče škatulje in marsikatera Nigerija praznuje sedmo obletnico neodvisnosti LAGOS, Nig. — Nigerija je praznovala 2. oktobra sedmo obletnico svoje neodvisnosti. Pravzaprav bi jo morala praznovati, toda predsednik republike general Gowon je svojim rojakom povedal že v svojem govoru po radiu na predvečer obletnice, da sedaj ni čas za praznovanje, ker v deželi vlada državljanska vojna. Zato je praznovanje obstojalo le iz državnega praznika, vse druge prireditve so odpadle. Časopisje in politika sta seveda govorila in pisala le o. državljanski vojni. Pozivala sta uporniško vzhodno pokrajino in pleme Ibo, naj ne nadaljujejo upora in se raj še pomirijo z zvezno vlado. Seveda je vse hvalilo sposobnosti Ibo plemena, komunističnih partij z vsega sveta. Ta njegov napor ni uspel in Nikita je moral napraviti mesto drugim, ki so bili prepričani, da bodo Rusijo boljše vodili tako v domači kot v mednarodni politiki. Brežnjev in Kosygin moreta vsaj doma pokazati nekaj uspeha. Večja prožnost in nekaj več svobode sta dali gospodarstvu zagon, ki ga že več let ni poznalo. Sedaj se je Brežnjev odločil sklicati konferenco vodnikov MALI OGLAŠT- Hiša naprodaj Čista Colonial hiša, v okolici Neff Rd., in E. 185 St., 3 spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, klet, priključena garaža, alum, vetrna okna in mreže. PENA REALTY 261-2300 V najem Dve lepi opremljeni sobi na Bonna Ave. se oddasta zaposlenima moškima. Za pojasnila kličite 361-5015. —(192) izmed žensk je vzdihnila od pre- vse besede so odmevale v senečenja. piazno. V soboto, 22. julija, prav zgo- Vse preveč je še medsgbojne-daj se je ustavil pred našim ho- ga nezaupanja, sovraštva in maš-telom eleganten holandski av- čevalnosti, da bi kdo resno mo- tobus, ki nas ponese od Amsterdama v Porenje in dalje vseskozi do Frankfurta bb Meni (Main); ni trajalo dolgo, ko je naš avtobus brzel po nizozemski ravnini ter se bližal čez par ur. zgodovinskemu - mestm-Utrecht; v bližini tega mesta je grajšči-na, kjer je živel zadnji nemški cesar Wilhelm II. v pregnanstvu ter tu umrl 1941. Ogledali smo si grajščino ter park z gozdičem, kjer je nemški cesar žagal in sekal drva ter se ukvarjal s cvetlicami. Gradič in park je holandska lastnina, Wilhelm je bil tu samo kot gost. Hiteli smo, da pridemo pravočasno k procesiji pri znamenitem Marijinem svetišču v Keve-laer; to je velika romarska božja pot k Mariji, Tolažnici žalostnih. Kevelaer leži ravno na meji Belgije, Nizozemske in Nemčije, ampak je že na Nemškem ter spada pod škofijo Muenster. Kako smo se razveselili, ko smo ugledali v pozlačenem oltarju ravno isti kip Marije, ki smo ga že večkrat videli v Carey, Ohio; dočim je kip v Carey — replika kevelarske Matere Božje — prinesen v Ameri- gel misliti na skorajšnji mir. Ni nič zaleglo, da je finančni minister povedal, da državljanska vojna že stane $150 milijonov. Ni nič zalegla njegova napoved, da bo državljanska vojna zahtevala še 50,000,.^tpftnih žrtev. Na jugu Nigerije niso federalne čete in uporniške Ibo čete poznale nobenega miru in niti ne premirja. Oo Hrelujgy uspašuspll MOSKVA, ZSSR — Nikita Hruščev je hotel na vsak način doseči obsodbo komunistične Ki- J tajske na konfered vodnikov) Cornelia Ave. Čista 4-3 sobna dvodružinska hiša za samo $8,900. V dobrem stanju, lepo dvorišče, garaža. Lužarjeva gostilna Kličite John Lauricha za podrobnosti glede kupa te fine obrtne priložnosti. LAURICH REALTY 496 E. 260 St. 481-1313 (192) V MINT TAVERN 397 E. 158 St. severno od Waterloo bodo igrali sledeči orkestri: ta petek RICHIE VADNAL to soboto GIL DOBIDA to nedeljo JOHN DEBEVEC Vsi glasbeniki dobrodošli! Pridite, poveselite se ob domači glasbi! V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MATI Louise Hrovat Izdihnila je svoja plemenito dušo dne 5. oktobra 1566 V miru božjem sladko snivaj draga, nepozabna nam v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: hči ELSIE Z DRUŽINO in sirova FRANK in JOSEPH z DRUŽINAMA ter OSTALI SORODNIKI. Cleveland, Euclid, O., 5. okt., 1967. mednarodnega komunizma in ji predložiti obsodbo rdeče Kitajske in njenega “razbijanja komunistične enotnosti.” Izgledi za uspeh so boljši, kot so bili, ker hoče Brežnjev konferenco nekako povezati s praznovanjem 50-letnice boljševiške revolucije in obstoja Sovjetske zveze. MALI OGLASI V najem Tri sobe in kopalnica se odda zgoraj za $40 mesečno na 5902 Prosser Ave. UT 1-0955. (191) Soba se odda Velika spalna soba se odda pošteni ženski na 15201 St. Clair Ave. Apt. 14, 2. nadstropje. Telefon 391-8870. —(191) V najem 4 sobe se oddajo zgoraj v fari sv. Vida, odraslim. Naslov se dobi v uredništvu. (192) Naprodaj zaradi zapuščine Mr. in Mrs. Frank Turk FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Pišite na Steve J. Lucic, 2921 South West 19th Terrace, Miami, Fla,. 33145. (199) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 Molki dobijo delo Moški dobi delo Izkušen “punch press’ operater, star 25 do 50 let. Stalno delo. Oglasite se osebno. CLEVELAND REGISTER & GRILLE MEG. CO. 3188 E. 80 St. (192) "»MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Too! Go. 2781 K. 78 St. *41-17«* A Subsidiary oi J PNEUMO-DYNAMICS l'cr>. / n - ' A J ZABAVA NA VODI — Študentje univerze v Cambridgeu na Angleškem si radi privoščijo razne vrste zabave na vodi. Na sliki jih vidimo pri eni izmed njih na reki Cam. 1A0H1KISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYBR0TEI i Con touring and profiling * Machine« / ttiRiziMa 1 mmm mills i +A ' A TIMET l/ UtTHES j GitP TURRET ^ LATHES mmm lathes mium MACHINES RADIAL DRILLS j NUMERI0AL OOrfTROLLED ; mmm n DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno .1,15 dap. do 1. pop. 1 ali kličita f j 341-L7M n čas sestanka An Equal Ooportunity Employer (191) MikSova lipo ZGODOVINSKA POVEST Florijan, ki je svojo ženo ljubil in bil prepričan o tem, da ima tudi ona njega rada in da je le nekoliko samoljubna in trmasta, se je dostikrat pokesal, da se je bil izpozabil tako* daleč in se sporekel z ženo; a ker se je bilo enkrat zgodilo, se ni več izogibal boju, ker ni hotel utrditi žene v veri, da se je sprijaz-nil z njenimi muhami in da se pokori njeni samoglavostL Sicer pa je čutil tudi od dne do dne hujšo jezo v sebi in vzrastel je zdaj včasi radi kake besede, ki bi ga bila pustila svoje dni čisto hladnokrvnega. Včasi je bila prav smešna malenkost kriva temu, da sta se začela zbadati in se sporekla naposled do dobrega. Tako sta se bila sprijela tudi tistega jutra zaradi stvari, ki res ni bila vredna, da bi se bil pregovarjal radi nje. Matildi je bila namreč poslala njena mati pred ta večer nekaj blaga za novo obleko in s tem blagom se je zdaj smehljajočega obraza ponašala. Florijanu pa ni bilo prav, da je njegova žena, menda baš zato, ker je bila prinesla k hiši le neznatno doto, tako nekako bahato razkazovala vsako malenkost, katero je dobila z doma. Da bi njenemu prevelikemu ponosu izpodbil tla, pripomni: “Kaj...? Ali to boš nosila? ... Saj ni lepo!” / Florijan je lahko vedel, da bodo te besede njegovi ženi nev-šečne, slutiti pa ni mogel, da jo bodo tako razjarile, kakor so jo y resnici. Prebledela je najprej, a precej za tem ji je zalila temna rdečica lica. Srd ji je švigal iz očij in tresla se je po vsem životu, ko jes rekla: ;“Kmet — neumni! Kaj ve ta-kov bebec, kakoršen si ti, kaj je lepo!” Tako žaljivih besed Florijan še ni slišal iz ust svoje žene. Zabolelo ga je pri srcu in kri mu je vzkipela po žilah.. Odgovoriti je hotel že s tistim srditim glasom, kakor ga je bila ogovorila ona, toda premislil si je in rekel mirno, zato pa pikro: “Kmet! ... Kmet... Seveda, ti si pa gospa, ker si od tamkaj le doli doma! ... Pa še kaka gospa si!... V sami svili si bila, dokler si še — vino nosila na mizo!... Strašno ti moram biti hvaležen res, da si se ponižala do mene! ... Pri svoji doti, ki si jo imela, bi bila dobila najmanj kakega grajščaka za moža!” Njo je to sramotenje razkačilo do skrajnosti. “Kmet, kmet, surov kmet si!” je vpila. “Izbral bi si bil kako ciganko, pa ne mene za ženo! Ciganka bi bila ravno prav za te, CHICAGO, ILL. MALE HELP MASSEUR Private Loop Club. Good working conditions and benefits. Apply 312 S. Federal St. i HA 7-7800 ' (192) kaka razcapana, tatinska ciganka!” Zdaj se pa tudi Florijan ni mogel več vzdrževati. Odskočil je s svojega sedeža ter razprostrl obe roki, kakor bi hotel planiti na svojo ženo. Še ni bil položil nikdar prsta na njo, a zdaj je vse trepetalo v njem in kar nehote je dvignil pest, da bi jo kaznoval za njene nelepe besede. Spoštoval je svoj kmetski stan in speklo ga je v dno srca, da ga je stavila v eno vrsto s cigani. Toda še je imel toliko preudarka, da se je ni lotil. A ker je moral na vsak način dati duška svojemu gnevu, zarentači neko-likokrat divje ter udari s tako močjo s pestmi ob mizo, da se je vse streslo. Florijanova mati — očeta že davno ni imel — prihiti prestrašena v hišo, ko je čula ropot. “I kaj pa imata za pet Krišče-vih ran zopet!” vzklikne starka. “Kaj pa je treba zmeraj teh prepirov v naši hiši!... Florijan, da se vendar ne spametuješ! ...” Florijanova mati ni bila ena tistih tašč, ki so sovražne svoji snahi. Poznala je dobro napake nevestine, a svarila je vendar vedno le sina, kadar se je vnel kak prepir. Imela je potrpežljivost z mlado, nekoliko razvajeno ženo in bila je zmeraj teh misli j, da mora biti mož pametnejši od žene in da mora torej on odje-njati. Toda Florijan je bil danes zelo razkačen in se ni dal potolažiti. “E, pustite me!” odvrne skoro osorno svoji materi. “Kdo pa bi ostal miren poleg take — žene! Saj je taka, kakor bi bila obsedena!” Matilda pa tudi še ni molčala. “Oj, da sem se morala obesiti na takega človeka,” je tarnala, “ko sem imela vendar snubačev na izbiro! Če bi bila vzela najslabšega izmed njih, bi bila še vedno na boljšem, nego sem zdaj!” Te besede pa seveda niso bile po tem, da bi bile potolažile Florijana, zato tudi on zopet odvrne: “No, tisti snubci, ki si jih imela ti, so bili pa res kdo ve kaj! Kar vzela bi bila tistega postopača, ... tistega hinavskega Hu-berja,... ubijalca tistega! .. .Potem bi bila pa res ti — ciganka! Saj se vlači on zmeraj po svetu kakor cigan!” “O joj, o joj, zdaj me zmerja pa še s ciganko!” zažene jok in krik mlada žena, nalašč preobr-nivši moževe besede in ne meneč se za to, da ji je samo vrnil, kar mu je bila pred kratkim vrgla ona v obraz. Florijana je to preobračanje njegovih besed razkačilo še bolj. Poseže po sekiro, ki je ležala pod pečjo in steče venkaj pod okno. Tu je rastla mlada, tanka lipa. Florijan zamahne s sekiro enkrat, dvakrat in drevesce se zvrne po tleh. Nato stopi k oknu in zakliče svoji ženi: “Sem pojdi in poglej! Zdaj menda veš, pri čem si! Pojdi, CHICAGO, ILL HELP WANTED MEN AND WOMEN FOR GENERAL FACTORY (Elmhurst area) No experience necessary Will train. New plant. Now hiring men and women for the fabrication of aluminum combination windows and doors. Apply in Person CHAMBERLAIN MFG. CORP. 845 Larch Ave.( Elmhurst kadar hočeš in kamor hočeš!” j svoje besede. Toda ko ga le ni Tisto drevesce je bilo vsajeno j bilo, poveže nekaj malega oble-na dan, ko sta se bila Florijan in 'ke v robec in nastopi pot proti Matilda poročila. Imelo je biti!Kaplji. vidno znamenje njenega združenja za celo življenje. S tem, da je Florijan to drevesce posekal, je hotel pokazali, da je pretrgana vez med njim in njegovo ženo. II. Pol ure po tistem je zapustila Matilda z majhno culico v roki Miklov dom. Obotavljala se je dokaj dolgo, iskaje na videz po skrinjah stvari j, katere bi bilo treba vzeti za prvo silo s seboj, v resnici je pa le čakala, da bi se ji mož približal in preklical Jokala je na glas in počasno je stopala. Odvzeti ni hotela prehitro možu prilike, da bi popravil krivico, ki ji jo je bil po njenem prepričanju storil. Večkrat ji je zastala noga, toda po-čakovala je zaman. Moža ni bilo za njo, niti je ni klical nazaj. Tako je dospela do ovinka. Še par korakov je imela storiti in Miklov dom se je skril njenim očem. Tu si ni mogla kaj, da bi ne bila pogledala nazaj. Videti je hotela, ali ne zre njen mož za njo; še enkrat bi mu bila rada dala priložnost, da bi jo poklical nazaj. A Florijana ni bilo na izpre-gled. Zdaj je vedela, da je v resnici užaljen in da res več ne mara za njo. Postane ji hudo pri srcu, zelo hudo. Pomakne se še nekoliko naprej, toliko da je bila za ovinkom; ondi pa spusti culico iz roke in zdrkne poleg nje na tla. Če je bil njen jok prej posiljen, razjokala se je zdaj prav od srca. Očitala si je, da ni govorila z možem drugače in da mu je dala s svojimi odurnimi besedami povod, da se je tako raztogotil. Dolgo je čepela in premišljala, kaj ji je storiti. Vlekla je na uho, ali se ne bliža kdo od hiše sem, in če je le nekoliko zašu-štelo po grmovju, se je zdrznila, misleč, da prihaja kdo. Toda pričakala .ni nikogar in morala se 'je odločiti za to ali za ono. I “Najboljše bo, če se vrnent reče po daljšem preudarjanji1 sama sebi. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Asner. Domovini RAZPRODAJA "BRBiOfl DNEVI' JE ¥ POLNEM TEitJ! S tem želimo izreči našo “ZAHVALO” vsem številnim odjemalcem, ki so nas v teh dneh obiskali. — Pričakujemo, da nas bodo obiskali tudi oni odjemalci iz in izven mesta, ki dosedaj še niso mogli priti ter z nakupom napravili zelo dobro kupčijo! Cene izredno nizke-Plačilni pogoji ugodni! The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226 Hekaf novega bilo dfedbnego SfroF/s predstavlja mm karfen z i kasiglieanii s gsofegljlvfm odplrašen pesebej za Cleveland. V novem Stroh’s kartonu je osem kanglic okusnega, z ognjem varjenega Stroh’s piva,... torej dve več kot doslej. Saj že veste, da je Stroh’s pivo varjeno nad direktnim ognjem in da mu plamen daje tisti pristni okus. Zato prihodnjič kupite Stroh’s v novem osmernem kartonu. To je najprikladnejši način uživanja edinega ameriškega z ognjem varjenega piva. SVOJEVRSTEN LOV — Slika kaže mladega Islandca pri lovu na ptice, katerih ena je v desnem spodnjem kotu slike. Te ptice so zelo priljubljena slaščica islandskih domačinov. L GRDINA § mm FURNITURE DEALERS — FUNERAL DIRECTORS 15301 Waterloo Rd. Poslušajte oglase na slovenskih in hrvatskih radio programih! ODPRTO VSAKI DAN OD 9. dopoldne do 9. zvečer EURGPA TRAVEL SERVICE 758 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR : EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po- 1 polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si Izberite! HOWARD BAKER ■tl«! FAST 1SS STRPET, EUCl.iD______________KE 1-8187 ^ ;j!iiiiiiii(iiiumiiii!ii)iiimiHi!iimiiim!!iji)ittm!utimi!!iiimiimu!iiimmitiiiii,'i: j JOS. ŽELE IN SINOVI | = POGREBNIZAVOD | 6592 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdieott l-OS*3 5 2 COLLINWOODSKI URAD S i 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 5 i Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago d ž Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ; r!miinmimmiiinm!iuniiujiiiiiuiuiiitiiiiiiii'mi!iiiHmiiimii!iimnininini,,{!<: UMETNOST? — Slika kaže posnetek dveh nogomet111 ^ moštev v Jenkins High School v Savannah, \Ga., ko presk11 šata svoje sposobnosti v baletu “Labodje jezero.”