Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje GLASILO OK SZDL KOČEVJE Foto: Marija Jelenovič V Šolska vrata so se odprla Novo šolsko leto pričenjamo v Osnovni šoli Zbora odposlancev z različnimi težavami, med katerimi je prostorska utesnjenost najbolj pereča. Števila šoloobveznih otrok se veča iz leta v leto. V letošnjem letu pričenja pouk na šoli v Kočevju 219 prvošolčkov, ki so razporejeni v sedem oddelkov, kar je za enega več od lani. Za en oddelek seje zvišalo tudi število otrok v petih razredih. Da smo obdržali pouk v eni 'zmeni, smo morali pridobiti še eno učilnico, ki smo jo zagotovili v sodelovanju z glasbeno šolo. Med počitnicami smo morali odpraviti najnujnejše napake v stavbi stare gimnazije. To nam je us- pelo v sodelovanju s SGP ZIDAR — TOZD Kočevje in nadzornim organom tovarišico Emo Marinčič. Iz podružnične osnovne šole Livold smo morali prešolati v Kočevje učence 3. raz. Na predmetni stopnji pa organiziramo pouk v 24 učilnicah in eni telovadnici za 27 oddelkov, kar je možno le tako, da nekateri oddelki pričenjajo s poukom ob 11 uri in 45 minut. Zaradi premajhne kapacitete tehnične delavnice in pomanjkanja učiteljev, bodo učenci 7. razreda imeli le po eno uro tehnične vzgoje tedensko. Pouk gospodinjstva pa izvajamo le teoretično, ker specialne učilnice za ta predmet nimamo. IZ VSEBINE: — Pregled evidentiranih možnih kandidatov za odgovorne delavce in družbene dolžnosti 2 — Kako priti do kadra, ki nam ga primanjkuje 3 — Štipendiranje mora biti osnova kadrovske politike 3 — Programske volilne seje organizacij SZDL 3 — Potrebna je večja skrb za varstvo voda 4 — Zgodovina gozda 4 — Obnova zemljiškega katastra 5 — Kam po končani šoli 6 — Kinematograf v novi preobleki 6 — Športne vesti 7 — Kočevski stadion je odplačan 7 — 30 let organiziranega športnega ribolova na Kočevskem 7 DELEGATSKA PRILOGA — Gradivo za 27. sejo zborov občinske skupščine Kočevje — Gradivo za 17. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Predmetnik in učni načrt p< novem programu letos organizi ramo v vseh oddelkih od 1. do 6 razreda. Zato so potrebni nov učbeniki, ki pa še niso vsi natiska ni. Učbeniki so sorazmerno dragi Potrebujemo tudi nova učila te pripomočke in sicer po novih, vi šjih cenah, zato v tem času po manjkanje sredstev vsi prav moč no občutimo. Posebna denarni sredstva, namenjena za nabave učbenikov in izposojanje ob mini malni odškodnini za učence, pa sc že dve leti črtana. Tako si bode učenci lahko izposodili le nekatere učbenike v šoli, vse ostale učbenike in vseilelovne zvezke pt bodo morali nabaviti starši sami Tudi v letošnjem letu želimo zagotoviti čim večjemu številu otrok čim cenejšo prehrano v šoli. Tako učenci plačajo le materialne stroške priprave hrane, ki znašajo: za malico 50 din dnevno, za kosilo za učence 1. in 2. razreda 150 din, za učence 3., 4. in 5. razreda 165 din, 6., 7. in 8. razreda pa 180 din dnevno. Cena kosila za učitelje je 240 din dnevno. Sredstva za regresiranje prehrane posameznim učencem še niso znana, ker v skupnosti otroškega varstva, ki ngj bi zagotavljala sredstva za regresiranje iz sredstev za otroški dodatek kot funkcionalno obliko pomoči otroku, še niso pripravili potrebnih izračunov in spiskov. Prijave v oddelke podaljšanega bivanja presegajo zagotovljene finančne možnosti, predvsem pri učencih prvih razredov, kjer je prijavljenih 88 učencev, prostora pa imamo le za 58 učencev. V oddelkih podaljšanega bivanja krijejo starši le stroške prehrane, družba pa prispeva na vsakega učenca okoli 5.000,00 din mesečno za stroške vzgoje in še 5.000,000 din za učenca za materialne stroške. Skupni znesek stroškov, izračunan na učenca 1. razreda, je mesečno okoli 15.000,00 din. Toliko bi morali plačevati starši, če bi organizirali novi oddelek podaljšanega bivanja, obenem pa bi morali zagotoviti najmanj 24 učencev vtem oddelku. Zagotovljena finančna in materialna sredstva za delo šole so iz leta v leto realno manjša, saj je procent podražitve večji, kot je nominalna rast sredstev za vzgojo in izobraževanje. Kljub temu pa moramo širiti zagotovljeni program zaradi večjega števila šoloobveznih otrok. Če bi želeli obdržati finančno ravnovesje, bi morali dogovorjeni program, v katerega spadajo tudi oddelki podaljšanega bivanja, krčiti, kar pa zaradi slabih socialnokulturnih razmer v nadpovprečnem številu družin glede na republiko Slovenijo, ne moremo storiti. Upamo, da bo zima v letošnjem letu mila in da bomo tako nekaj prihranili pri kurjavi. Pričakujemo, da se bodo tudi rezultati gospodarjenja v občini popravili, saj je višina sredstev, odmerjenih za izobraževanje, odvisna od gospodarske uspešnosti delovnih organizacij. Sodelovanje z delovnimi organizacijami v občini smo organizirali že v preteklem šolskem letu. Tako so delovne organizacije OPREMA, KTK MELAMIN, HOTEL »PUGLED«, LJUBLJANSKE MLEKARNE — OBRAT KOČEVJE, OZD METALKA LJUBLJANA, JUGOBANKA, GG — TOZD DRAGA in SNEŽNIK pomagale šoli pri nabavi knjig, učbenikov, računalnikov, organizacije šole v naravi itd. Prepričani smo, da bomo sodelovanje v letošnjem letu še razširili, tako pri organizaciji fakultativnega pouka iz obdelave kovin v sodelovanju z DO ITAS, iz obdelave lesa v sodelovanju z LIK Kočevje, gozdarstva v sodelovanju z GG Kočevje, kmetijstva v sodelovanju s KG Kočevje. Dogovori potekajo tudi za prevzem mentorstva delovnih organizacij nad posameznimi učilnicami in drugimi dejavnostmi ter za skupno organizacijo naravoslovnih dni in družbenopotrebnega dela. Odprtost delovnih organizacij pri teh dogovorih in zagotavljanje dodatnih namenskih sredstev ob novem letu in zaključnih računih kaže na osveščenost naših delavcev in občanov o potrebnosti šole in urejanju pogojev za njeno čim boljše delo. Učenci in učitelji bomo s svojimi dobrimi rezultati to zaupanje tudi opravičili. V šolskem letu 1986/87 bo ponovno povečanje števila oddelkov. Pouk bomo lahko organizira-li samo v dveh izmenah, ker v dopoldanski izmeni ne bo na razp- olago dovolj učilnic. Kako bomo izpeljali to nalogo, se bomo morali dogovoriti v letošnjem šolskem letu, skupaj s starši in ostalimi zainteresiranimi dejavniki. Sodobna opremljenost šole in s tem sodobnejši pouk, pouk v eni izmeni ter čim večje ugodnosti ob nabavi učbenikov in drugega potrebnega čmateriala je odvisna od višine denarja, ki ga šolstvu namenjamo. V tem trenutku je še vedno nejasna gradnja oz. adaptacija šol. Prav tako še ne vemo, kako bo s širjenjem oddelkov podaljšanega bivanja, s plavalnimi tečaji in s šolo v naravi, kaj bo s smučarskimi tečaji itd. O vsem tem pa moramo spregovoriti ob sestavi planov delovnih organizacij in občinske‘izobraževalne skupnosti ter zagotoviti višjo stopnjo solidarnosti tudi na tem področju. Kočevska in turizem Letošnje polletje je za nami; kar se tiče dopustov, se za občane kočevske občine ni bistveno razlikovalo od minulih. To velja tako za tiste, ki so si privoščili počitek naprimer ob morju, kot za one, ki so ostali kar doma. Večina delovnih organizacij je tako kot v preteklih letih v okviru svojih zmožnosti poskrbela za letovanje svojih delavcev. Počitniške prikolice so očitno še zmeraj najbolj priljubljena in najcenejša oblika leto-- vanja za človeka s povprečno globokim žepom. Žal pa se kočevske delovne organizacije ne morejo dogovoriti za skupno organizacijo počitnic, tako se pogosto dogaja, da je v nekem kolektivu interesentov za letovanje preveč, drugod pa stojijo kapacitete neizrabljene. Letos je bilo sicer nekaj primerov sodelovanja na tem področju, žal pa premalo, da bi lahko rekli, da gre za resne premike na tem področju. Delovne organizacije tudi na tem področju ostajajo zaprte za svojimi plotovi. Počitniške skupnosti ali kaj podobnega Kočevje torej že nekaj časa ne bo imelo. Slabše se je godilo tistim, ki so ostali doma. Vse poletje je bilo Kočevje mrtvo. Ljudje so se znašli, kakor so vedeli in znali. Na neurejenem Rudniškem jezeru se je trlo kopalcev, bregovi reke Kolpe so bili polnio kot že dolgo ne. Edini »dogodek« v mestu samem pa je bilo odprtje prenovljene kinodvorane v začetku avgusta. Na Rudniškem jezeru ni bilo nikakršne ponudbe, da o Kolpi ne govorimo. Izjema je spet rekordno turistično sezono. Prav primer te vasi kaže, da je mogoče tudi na tem področju uspešno razvijati turizem. Največ zaslug za tako uspešen razvoj ima seveda gostilna Kovač. Očitno je lastnik Tone Kovač našel pravi model za razvoj turizma v obkolpskih krajih. Vsepovsod drugod je vladalo popolno mrtvilo, in to kljub turistom, ki so se skozi Kočevje vozili na morje. Glede razvitosti turistične ponudbe se Kočevje sicer ne razlikuje od večina slovenskih občin, ni pa jasno, zakaj bi se morali zopet zadnji lotiti razvoja te zelo perspektivne gospodarske panoge. Naravni pogoji so več kot odlični, le delati bi bilo treba. V zadnjih dvajsetih letih so v občini napisali kdo ve koliko programov razvoja turistične ponudbe, vsi pa so ostali neuresničeni in to grozi tudi zadnjemu, sprejetemu letos spomladi. Prav nenavadno je, kako v turizmu nihče ne vidi možnosti za pridobivanje dohodka, le nekaj deset kilometrov naprej, ob morju, pa ljudje od te dejavnosti živijo. Očitno je, da tisti, ki krojijo ekonomsko politiko, še niso dojeli, da je turizem gospodarska dejavnost tako kot vsaka druga. Dokler se to ne bo zgodilo, s turizmom ne bo nič, kljub obilici naravnih potencialov. In tako dolgo bodo tudi kbčevska poletja zavita v lenobno dramavico, namesto da bi bila polna turističnega vrveža. Enega namreč ne smemo pozabiti — Kočevska je »prag« Jadrana! Miran Čupkovič VOLITVE 1986 - VOLITVE 1986 - VOLITVE 1986 Pregled dosedanjih aktivnosti Tako kot smo zapisali v eni spomladanskih številk Kočevskih novic, smo v februarju tudi v naši občini pričeli z aktivnostmi v pripravah na skupščinske volitve 1986. Sedaj je potrebno oceniti, kako smo izpeljali zastavljene naloge, ki smo jih zapisali v rokovnik volilnih opravil. I*ri tem je potrebno ponovno poudariti, da vse te aktivnosti vodimo v času zahtevnih družbenoekonomskih razmer, ko si v vseh sredinah prizadev amo za dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ko smo sredi priprav srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. Pred nami pa je tudi zahteva delovnih ljudi in občanov po še večji odgovornosti za uresničevanje samoupravne kadrovske politike ter njihovem večjem vplivu na predlagane kadrovske rešitve tako v OZI) kot tudi v občini in širši skupnosti. Ko govorimo o volilnih aktivnostih, imamo še vse prevečkrat v mislih le samo izvolitev, ki je pravzaprav le zaključek široke prejšnje aktivnosti—evidentiranja. predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. Da bi vsi ti postopki tekli v skladu z volilnim pravilnikom, predvsem pa. da bi aktivnosti lahko tekoče preverjali, smo vse naloge opredelili v rokovniku volilnih opravil (velja za prvo polletje letošnjega leta). In kako smo opravili zastavljene naloge? Najprej smo namenih pozornost analizi delovanja delegatskega sistema (ocenili smo delo delegacij, delegatov in nosilcev odgovornih delegatskih in družbenih dolžnosti), ureditvi kadrovske evidence in evidentiranju možnih kandidatov tako za člane delegacij kot tudi za najodgovornejše dolžnosti. Za konkretne aktivnosti v posameznih sredinah smo se dogovorili na posvetih s predstavniki KK SZDL. in GO ZS. saj sta SZDL in sindikat nosilca volilnih aktivnosti. Kljub dogovorjenim rokom in aktivnemu vključevanju tudi drugih D PO ter nekaj družbenih organizacij in društev pa se aktivnosti niso v vseh sredinah lotih enako odgovorno in zavzeto. V nekaj OZD in KS so se vključili dokaj pozno. Iz ocen delovanja delegatskega sistema lahko povzamemo, da tudi v tem mandatu ugotavljamo določene pomanjkljivosti. ki zavirajo njegov nadaljnji razvoj, čeprav ugotovitev ni za posploševati. Med vzroki so v ospredju: razvejanost delegatskega sistema, dejstvo, da še vedno niso v vseh sredinah delegacije sestavni del življenja in dela, nezainteresiranost delegatov, neustrezni pogoji za njihovo delovanje. Razprave so pokazale, da dosedanji v občini dogovorjeni način oblikovanja delegacij ni ustrezen. suj zelo težko oblikujejo dogovorjeno število delegacij v manjših sredinah in v oddaljenih KS, kjer je neugodna starostna struktura krajanov. Krajani so ostareli in delegatske možnosti težko opravljajo. Izhajajoč iz navedenih ugotovitev so domala iz vseh sredin pobude. da se število delegacij zmanjša, da bi skozi to dosegli večjo kvaliteto v sestavi in delovnaju. Ko smo v razpravah iskali tudi odgovor na vprašanja okrog kandidatnih list — ali odprte ah zaprte — je večina odgovorov: zaprte za delegate in odprte za nosilce odgovornih delegatskih in družbenih funkcih na vseh ravneh. Še beseda dve o oceni dela nosilcev najodgovornejših delegatskih in družbenih dolžnosti. V osnutku so oceno izdelali pristojni organi skupščine SIS in DPS ter pristojni organi DPO. Za tem je bila posredovana v obravnavo in dopolnitev v OZD in krajevne skupnosti. Na oceno je bilo malo pripomb in dopolnitev. Predvsem je rečeno, da nismo bili dovolj konkretni, da bi z ozirom na stanje v občini ocena morala biti drugačna. Iz temeljnih sredin ni nobene konkretne pripombe in dopolnitve. Ugotovitve, da ocena ni konkretna in realna, pri čemer pa ne predlaga za dopolnitev predloga, nam prav gtotovo nič ne pomaga. V mnogih sredinah pa je bila podana zahteva, da se oceni tudi delo strokovnih delavcev SIS, čeprav ti niso na mandatu, saj imajo skozi dela in naloge, ki jih opravljajo, lahko precejšen vpliv na delo skupščin in njihovih organov. Zahteva je bila upoštevana. Ko bo ocena dela strokovnih delavcev SIS prav tako v osnutku v celoti pripravljena, bo posredovana v obravnavo in dopolnitev v vse temeljne sredine. Še predno smo pristopih k evidentiranju, smo se lotili kadrovske evidence. Ta je bila nastavljena leta 1981 ter tekoče dopolnjevana do leta 1982, med tem ko smo po tem na kadrovsko evidenco v več sredinah kar pozabili. Tako so bile precejšnje težave pri pripravi zbirnega poročila, vendar se je evidenca uredila in evidentiranje je steklo, tako da smo v naslednji številki že lahko objavili številčne podatke o evidentiranih do konca septembra. Izhajajoč iz ocen, ki so bile oblikovane v KK SZDL in OO ZS lahko ugotovimo, da je v vseh sredinah steklo evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij, da smo (čeprav evidentiranje še ni zaključeno) kljub začetnim težavam nalogo opravili, medtem, ko se niso vse sredine kljub vzpodbudam vključile v evidentiranje možnih kandidatov za nosilce odgovornih delegatskih in družbenih dolžnosti z izgovorom, da ne poznajo ljudi, da ne vedo kaj in koga bi evidentirali. V posameznih sredinah pa so se kljub dejstvu, da nam močno deluje tako imenovana »kadrovska kuhinja« (posamezniki vedo povedati kaj bo — kdo in kako si bodo sedanji funkcionarji le zamenjali stolčke) naloge lotili zelo resno in odgovorno. V tem trenutku že imamo evidentirane tovarišice in tovariše tudi na najodgovornejše dolžnosti. Tako kot smo se dogovorili, objavljamo pregled s stanjem 30. 7. 1985 in pojasnilom, da evidentiranje še ni zaključeno, da je le-to še vedno odprto vse do predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov, ko se bomo odločali, kdo izmed evidentiranih bo kandidiran oz. na kandidatni listi. In na koncu še ponovno pojasnilo okrog pomena evidentiranja. zlasti še, ker bodo morda primeri, ko bo posameznik šele iz Kočevskih novic seznanjen, da je evidentiran za to in to dolžnost. V postopku evidentiranja ni potrebno soglasje evidentiranega. Evidentiranje je prizanje za dotedanje delo ter družbenopolitično aktivnost. TANJA SVETLIČIČ PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA ODGOVORNE DELAVCE IN DRUŽBENE DOLŽNOSTI — STANJE 30. 7. 1985 ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SO KOČEVJE OBČINSKA SKUPŠČINA: predsednik Miha Briški, Rudi Gruden, Stane Letonja, Janez Merhar, Jože Novak, Rudi Orel, Dušan Oražcm, Vlado Prebilič, Tanja Svetličič, podpredsednik Marjan Bastar, Rudi Gruden. Lojze Ivančič, Miro Kocjančič, Jaka Lavriša, Franc Merhar, Ludvik Recek, Tanja Svetličič, Danilo Škulj. Avgust Švara, sekretar Jože Lindič, predsednik ZZD Iztok Ožbolt, Marko Tekavec, Feliks Vidmar, predsednik zbora KS Boštjan Fabjan, Nace Kamšek. Milan Klun, Ivan Klun, Jože Košir, Anton Križ. Miha Petrovič, predsednik DPZ Jaka Lavriša, Brez predloga za katero funkcijo: Danica Kaplan, Anton Učakar IZVRŠNI SVET SO: predsednik Janez Črnač, Alojz Eržen, Janez Merhar, Dušan Popovič, Vlado Prebilič, Ludvik Recek, Zdenko Šulman. Avgust Švara, Anton Turk, Cirila Žlindra, podpredsednik Vlado Prebilič DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA: Marjan Bastar, Dušan Bižal, Tomo Jami. Anica Kosten, Cveto Lipovec, Lado Orel, Tanja Svetličič, Bojan Šobar, Jana Uran. Cirila Žlindra. SIS VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: predsednik skupščine Mateja June, Murija Levstik, Brane Marinčič, Helena Struna, Alojz Šešek, Ciril Štrumbelj. Edvard Šušelj. Peter Šobar, Ksenija Vidoševič, Namestnik predsednika skupščine Lidija Cvitkovič, Milena Glavač, Meta Prelesnik, Marija Rački. Predsednik zbora izvajalcev Božena Vesel, Justina Zidar. Namestnik preds. zbora izvajalcev Curl (Trata), Franc Gornik, Marjana Klun, Zalka Kocjan, Anka Žgajnar. Predsednik zbora uporabnikov Marija Jerbič, Milan Klun, Brane Marinčič. Namestnik preds. zbora uporabnikov Andreja Bcljan. Iztok Ožbolt, Vida Petek, Julijana Rupnik. Ciril Štrumbelj. Dušan Štrumbelj, Jože Šubic, Nevenka Turk. Za eno od funkcij: Milena Aupič, Breda Boben, Darja Butina, Irena Corl, Marjeta Golob. Majda Lindič. Darja Šušelj, Avgust Švara ZDRAVSTVO: predsednik skupščine Drago Aupič, Marija Jerbič, Nežka Mihelčič, Pavle Vesel, Franc Žlindra. Namestnik preds. skupščine Jolanda Glad, Marija Jerbič, Janko Jurca, Helena Koračin. Predsednik zbora izvajalcev Ivanka Bižal. Jelka Jami, Nataša Žilevski. Namestnik predsed. zbora izvajal. Mojca Jenko, Zlata Mlekuž, Lea Oražem. Bojan Štefančič. Predsednik zbora uporabnikov Bruno Ciglič, Ana Klarič, Peter Medved. Brane Merhar. Pavla Malnar. Franc Žlindra, namest. predsed. zbora uporabnikov Tatjana Jerbič, Jože Ožbolt, Irena Cimprič, Tone Debeljak, Konrad Lampe, Slavko Puntar OTROŠKO VARSTVO: Predsednik skupščine Mojca Selan, Marija Žagar. Namestnik predsednika skupščine Franjo Lautar. Mimica Padovec, Preds. zbora izv. Stanka Malnar, Namest. preds. zbora izvajalcev Matilda Čop, Nevenka Križ. Marica Žagar. Preds. zbora uporab. Zlata Arko, Dragica Gornik, Vcncenz Janša, Marija Levstek, Majda Lindič, Zmago Šega, Darja Šušelj, Namestnik predsednika zbora uporabnikov Vera Cimprič. Cvetka Diklič, Ivo Jurkovič, Jelka Košir. Majda Lindič. Za eno od funkcij: Malima Cvelbar, Majda Drobnič, Irena Frelih, Jožica Klarič, Jana Lovšin, Marjana Peterlin. Milena Švara RAZISKOVALNA DEJAVNOST: Predsednik skupšč. Milenko Dženadič, Vincenz Janša, Ivan Klun ml.^ Marko Kobe. Marjan Kozinc, Slavko Masterl, Dragan Stjepič, Vojko Turk. Namestnik preds. skupščine Ivan Crnkovič. Peter Dovč. Jože Klun. Pavle Majerle, Anton Prelesnik, Stane Trpin, za eno od funkcij: Anton Benčina, Darko Čop, Franc Kralj, Anton Muhvič, Anton Rački ZAPOSLOVANJE: Predsednik skupščine Slavka Janša, Janko Jurca, Bernarda Južnič, Milica Hočevar, Vida Krapež, Igor Resinovič, Danilo Škulj. Namestnik predsednika skupščine Igor Resinovič, Branko Volf. Za eno od funkcij: Jarni Ivan, Marjan Hočevar, Olga Malnar, Francka Turk KULTURA: Predsednik skupščine Peter Klun, Marjan Kozinc, Janez Konečnik, Cveto Križ, Olga Lenac, Lea Oražem, M. Štrumbelj, Dušan Štrumbelj, Namestnik predsednika skupščine Olga Lenac, Ive Stanič, Ema Štrumbelj, Marija Šulman. Darja Šušelj, Francka Zavolovšek. Predsednik zbora izvajalcev Franci Dovč, Stane Jarm, Meta Prelesnik. M. Štrumbelj. namestnik predsednika zbora izvajal. — Predsednik zbora uporabnikov Slavka Cetinski, Nebojša Ignjatovič. Stane Logar, Meta Prelesnik. Namestnik predsed. zbora uporabnikov Nada Gornik. Marija Šulman. Za eno od funkcij: Anka Abramovič, Franc Kralj, Majda Križ, Ivan Papež SOCIALNO SKRBSTVO: Predsednik skupšč. Milena Aupič, Bruno Ciglič, Alojz Čampa, Nada Gornik, Matija Jerbič, Nežka Mihelčič, Namest. predsed. skupščine Jožica Krese, Marija Levstek, Ivanka Pirkovič, Alenka Vidmar, Predsed. zbora izvajalcev Ivanka Bižal, Anica Kosten, Nevenka Križ. Predsednik zbora uporabnikov Herman Bunderle, Cilka Devjak. Matilda Ščap. Marija Šulman, Cirila Žlindra, Za eno od funkcij: Tanja Kep SOCIALNO VARSTVO: Predsednik skupšč. Dušan Bižal. Bruno Ciglič, Tomo Jarni, Jožica Krese, Nežka , Mihelčič, Janez Pezdirc, Franc Rupnik. Namestnik predsed. skupščine Dušan Bižal. Miranda Dekleva, Ana Klarič, Franjo Kranjc, Pavla Malnar, Za eno od funkcij: Marija Pantar, Milka Plut, Pavle Pogorelc, Vera Vučič TELESNA KULTURA: Predsednik skupščine Jože Gorše, Namest. preds. skupšč. Nada Smole, Predsed. zbora izvajal. Jože Kolcta. Ivan Merhar, Stane Oražem, Igor Zupanič, Ivan Žerjav. Namestnik predsednika zbora izvajalcev Cveto Arko, Dušan Henigman, Stane Gabrič. Miro Košir, Konrad Lampe, Samo Žilevski, Predsednik zbora uporabnikov Bojan Ciglič, Jože Legan, Rudi Muller. Anton Prelesnik, Djordje Stjepič, Za eno od funkcij: Cvetka Klepač, Miha Majerle, Tone Malnar, Ivan Poje, Nada Učakar. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST: Predsednik skupščine Valentin Južnič, Miro Kambič, Janez Košir, Jože Košir, Stanko Levstek, Brane Oberč, Filip Sporčič, Marta Tomšič Namestnik predsednika skupščine Drago Aupič, Božidar Dobnikar, Igor Aupič, Dušan Bižal, Franc Janež, Valentin Južnič, Nevenka Križ, Alenka Masterl, Pavle Novak. Namestnik predsed. zbora izvajalcev Ema Marinčič, Bojan Rupnik, Janez Zgonc, Predsednik zbora uporabnikov Irena Cimprič, Urban Dobovšek, Majda Lindič, Filip Sporčič. Namestnik preds. zbora uporabnikov Miro Janežič, Filip Sporčič, za eno od funkcij Majda Arko, Dušan Dobnikar, Vera Kavran, Vida Komac, Jože Kovač, Stane Poljanšek POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE: Predsednik delegacije Marija Andoljšek, Ana Arko, Valentin Mavrin, Rudi Malnar. Namestnik predsednika delegacije Franc Jarc, Ivica Južnič, Stanka ZbaŠnik OK SZDL KOČEVJE: Ivan Bradač, Vlado Gašparac, Marko Glavač, Slavka Janša, Matija Jerbič, Branka Kajtna, Danica Kaplan. Marjan Kozinc. Stane Letonja. Ivan Oberstar, Rudi Orel, Alojz Petek, Zofija Rovan, Tanja Svetličič, Alojz Šešek. Peter Šobar. Dušan Zamida. OK ZKS KOČEVJE: Evidentiranje bo potekalo v sklopu priprav za programsko sejo OK ZKS OBČ. SVET ZSS KOČEVJE: Ivan Bradač. Anton Jurkovič. Tone Kolcta. Borut Kopitar, Cveto Lipovec, Vladimira Resman. Danilo Škulj OBČ. ORGAN ZZB NOV KOČEVJE: Evidentiranje poteka v septembru OK ZSMS KOČEVJE: Bernarda Južnič. Marjeta Osmak. Roman Pečnik, Franc Volf DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE (OK SZDL, OBČ. SVET ZSS, OK ZSMS, OBČ. ODBOR ZZB NOV) OK SZDL: predsednik Rudi Gruden. Alojz Petek. Zofija Rovan. Tanja Svetličič, podpredsednik Peter Šobar, sekretar Marica Dimitrijevič. Urban Dobovšek. Stane Gabrič Matija Jerbič. Majda Lindič. Rudi Miiller, Jože Novak. Ivan Oberstar. Tanja Svetličič, Franc Šilc. Danilo Škulj. Jana Uran. Dušan Zamida OBČ. SVET ZSS: predsednik Borut Kopitar, podpredsednik Tone Jurkovič, Jure Pertinač. sekretar Mirica Dimitrijevič OK ZSMS: predsednik Darko Bohanec. Roman Pečnik. Rado Pintar, Jože Štimec. podpredsednik Albert Mrak, Marjeta Osmak. Rado Pintar. Jože Štimec. sekretar Marko Glavač. Gorazd Svete OBČINSKI ODBOR ZZB NOV: predsednik Ignac Karmčnik. Andrej Klun. Vukoje Mrdakovič, Lado Švigelj, podpredsednik Ivan Arko. Drago Gril. Rajko Jenko, Ignac Karničnik, Jože Markovič, Jože Žagar, sekretar Jože Furlan, Rajko Jenko, brez predloga za katero funkcijo Anton Hočevar. VODOPRESKRBA: Predsednik skupščine Franci Dovč, Franc Janež, Jože Lindič. Dušan Smola, Dragan Stjepič. Namestnik preds. skupščine Stane Remžgar. Predsednik IO Peter Besal, Stane Remžgar, Alojz Vesel. Predsednik zbora izvajalcev Arko Franc. Matija Klarič, Dragan Stjepič, Anton Tomšič. Predsednik zbora uporabnikov Anton Peterlin, Ciril Svetličič, Mirko Škof st.. Za eno od funkcij: Stane Gabrič KOMUNALA IN CESTNA DEJAVNOST: Predsednik skupščine Arko Franc, Alojz Eržen, Martin Južnič, Janez. Lesar. Predsednik zbora izvajalcev Vladimir Briški, Anton Piškur, Predsednik zbora uporabnikov Oto Devjak, Tone Tomšič. Za eno od funkcij: Tone Križ POŽARNO VARSTVO: Predsednik skupščine Rudi Kordiš, Tone Kovačič, Jože Mihor, Anton Prelesnik, Milan Simičič, Franc Tekavec, Alojz Vidic, Branko Živanovič. Predsednik IO Urban Arko, Alojz Čampa, Tone Jurkovič, Jože Kozina. Franc Kužnik, Pavle Pogorelc. Za eno od funkcij: Ciril Cimprič, Ivan Klun, Alojz Pretnar KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST: predsednik skupščine Anton Debeljak, Janko Jurca. Predsednik IO Zdenko Hodnik, Bojan Turk GOZDARSTVO: Predsednik skupščine Janez Konečnik, Brane Miletič, Anton Prelesnik, Igor Recek. Predsednik IO Veno Aupič, Marko Kobe, Jože Škulj ml.. Za eno od funkcij: Tone Gregorič, Iztok Ožbolt, Jule Rupnik OPOZORILO: Za tovarišice in tovariše, ki so evidentirani za odgovorne delegatske dolžnosti (v Skupščini občine in skupščinah SIS) je potrebno zagotoviti delegatsko bazo —jih evidentirati za člane ustreznih delegacij. V pregledu je izpuščena občinska organizacija ZRVS, kije že izvedla volitve ter Občinska organizacija ZKS, kije vodila postopke priprav na programsko volilno sejo v okviru OO ZK. Ponovno tudi poudarjamo, da evidentiranje ni zaključeno ter da bomo o vseh, ki bodo še evidentirani, tekoče informirali. OK SZDL KOČEVJE Nocfivme m novice Kako priti do kadra, ki nam ga primanjkuje? Že nekaj let OZD v naši občini pred razpisom kadrovskih štipendij opredelijo tudi deficitarnost poklicev. Tako se kaže največji deficit pri poklicih za težja dela, kot naprimer: monterji vodovodnih, ogrevalnih in klima naprav, mesarji, gozdarji, kmetijci, zidarji in tesarji. Učenci, ki se odločajo za te poklice, prejmejo poleg osnovne kadrovske štipendije še dodatek za deficitarnost. Glede na število podeljenih kadrovskih štipendij lahko ugotavljamo, da je bilo takšno nagrajevanje učencev vsaj delno uspešno. Popolnoma uspešni pa tudi pri tem nismo, saj za določene poklice še vedno ni nikarkšnega interesa. To sta poklica zidar in tesar. Učence za te poklice še vedno dobimo le iz drugih republik. Od poklicev z višjo in visoko izobrazbo sta opredeljena kot deficitarna le inženir strojništva in diplomiran inženir strojništva. Pri tem se takoj postavi vprašanje: Kako to, da v naši občini tako zelo primanjkuje višje in visoko usposobljen kader? Vzroke za to moramo iskati drugje, predvsem v slabem planiranju kadrov. Večina OZD pri planiranju kadrov zamuja, saj iščejo strokovni kader takrat, ko je že prepozno. Skrajni čas bi že bil, da bi se pri planiranju kadrov obnašali bolj odgovorno. Zavedati se moramo, da je treba pričeti štipendirati kader že na srednji stopnji (V) izobraževanja, saj bomo le tako imeli trdno osnovo za izobraževanje na višji in visoki stopnji. Branka Kajtna Družbeni sistem informiranja sega praktično na vsa področja družbenega življenja in dela in na vse ravni družbene organiziranosti. Nizka in slabo razvita informacijska kultura, nerazumevanje vloge in pomena družbenega sistema informiranja za razvoj družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov za obvladovanje družbene reprodukcije, povečanje produktivnosti dela in zmanjševanje družbene režije na vseh področjih se jasno odražajo v neizpolnjevanju določenih nalog, ki bi morale potekati v vseh sredinah. Ni časa za omahovanje Delovna organizacija ITAS Kočevje deluje v našem mestu in širši družbeni skupnosti že 25 let, njeni začetki pa segajo že precej več let nazaj. Prav ta začetna leta in tedanje usmeritve so ji dale pečat osnovne dejavnosti, ki se je obdržala do danes. Vsa prehojena pot je bila izredno dinamična, aktivna in •predvsem razvojno intenzivna. Ob kupljenih licencah in kvalitetnem lastnem tehnično-tehno-loškem razvoju je osvojila izredno širok asortiman sredstev in opreme za področje transporta, skladiščenja in kmetijske mehanizacije. Ta širina in kom-Pletnost programov ji je dala Pomembno mesto v gospodarskih tokovih naše domovine, pa tudi v veliko tujih deželah. Skrb za notranjo rast, za izobraže-Vanje in kadre, za družbeni standard, za ravoj samoupravne družbe in vse druge njene dejavnosti je bila stalna in rezultirana na mnogo načinov. Žal, od zgodovine ni možno živeti in to je najbolj boleča rana Itasa danes. V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so zajezile Zapeljan tok našega gospodarstva, je bilo nujno to prenesti tudi v lastno poslovno in raz-y°jno politiko, česar pa se verjetno nismo lotili ne pravočasno ne s prave strani in tudi ne z zadostno intenziteto. Rezultati so danes slabši kot kdajkoli prej, fežave pa tako velike, raznolike ln resne, da je zaskrbljenost na višku. Vse to visi danes nad delavci Rasa kot težko breme, pa tudi kot poziv na borbo za eksistenčni obstanek. Morda je ob Jem najpomembnejša ugotovitev: večina zaposlenih se te situacije zaveda, žal pa jo tudi občuti v polni obliki. V zadnjih dveh letih je bilo že več poskusov in pristopov k razreševanju najaktualnejših problemov, večina akcij pa se je zaustavljala že na začetku, Predvsem zaradi nestrpnosti, Pomanjkanja strokovnih kadrov 'n ogromnih problemov zaradi Pomanjkanja finančnih likvidnih yredstev. Vse pomoči, vzpodbujanja in moralne podpore »od zunaj« so sicer dajale voljo in zagotavljale mobilnost odgovornih delavcev v sami DO, direktnih učinkov pa te pomoči seveda ni bilo možno občutiti. Ker smo tudi to šolo pretežno absolvirali, smo se odločili za naslednji poseg, verjetno eden zadnjih, ki smo ga sposobni sami sprogra-mirati. Zastavljen cilj je popolnoma jasen: prebroditi izredno težko likvidno situacijo in delno neugoden poslovni rezultat iz I. polletja 1985 in kot drugo, izdelati dolgoročen program razvoja, ki naj bi vseboval potrebne proizvodne, poslovne, organiza- cijske in samoupravne usmeritve v bližnji in dalj nj i bodočnosti, ki naj bi upošteval in predstavljal v skupni obliki zastavljene družbene programe stabilizacije, sanacije, protiinflacije in razvojne usmeritve, ki naj bi družbi, predvsem pa našim delavcem vrnil zaupanje vase in svoje sposobnosti in zagotovil zanesljivejšo in progresivno bodočnost Josip Bončina Programsko volilne seje organizacij SZDL Med številnimi pomembnimi nalogami, s katerimi se SZDL srečuje v jesenskem obdobju, je tudi priprava na letne programske seje. Ker v letošnjem letu poteče dvoletni mandat nosilcem funkcij v tej množični organizaciji, bodo letošnje programske seje tudi volilne. Na sejah bomo preverili našo aktivnost in vključevanje v razreševanje družbenih problemov, posebna pozornost pa bo namenjena tudi vsem poglavitnim vprašanjem sedanjega in nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. V vseh sredinah bodo tekle razprave o delu SZDL v naslednjem letu, v pripravah na izvolitev vodstev pa bo ocenjeno tudi delo nosilcev funkcij. Programske seje KK SZDL bodo v oktobru, OK SZDL pa bo imela sejo v novembru. T. S. Foto: Marija Jelenovič Štipendiranje mora biti osnova kadrovske politike ■■ Izobraževanje je tesno povezano s štipendiranjem. Tako se vsako leto pred začetkom šolskega leta pojavi pred učenci, študenti in seveda njihovimi starši problem »štipendij«. Ta problem je iz leta v leto večji, saj so stroški šolanja vse večji. Tu so mišljeni predvsem učenci, ki se šolajo izven kraja bivanja, ki torej bivajo v dijaških in študentskih domovih. V zadnjih desetih letih je področje štipendiranja dosegalo iz leta v leto boljše rezultate. Kljub težavam, ki jih tudi na področju štipendijske politike povzročajo zaostreni pogoji gospodarjenja, lahko ugotovimo, da je štipendijska politika postala sestavni del kadrovske politike in pomemben element usmerjanja pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje. Kadrovske štipendije so se uveljavile kot temeljna oblika štipendiranja. V stalnem sodelovanju s kadrovskimi službami v občini Kočevje smo dosegli, da število razpisanih kadrovskih štipendij iz leta v leto raste. Na žalost pa struktura teh razpisanih štipendij ni primerna. Tako je za šolsko leto 1985/86 razpisanih v občini Kočevje 250 kadrovskih štipendij, vendar večina (kar 182) za III. in IV. stopnjo izobraževanja, le 35 štipendij za V. stopnjo (srednja) in samo 32 za VI. in VIL stopnjo izobraževanja (višja in visoka). Takšna struktura razpisanih kadrovskih štipendij je sicer problem tudi v drugih občinah, vendar bi morali š širšo družbeno akcijo še marsikaj storiti, v kolikor bomo želeli izboljšati kadrovsko strukturo v naši občini. Hkrati so se uveljavile štipendije iz združenih sredstev, s katerimi zagotavljamo možnost šolanja vsej mladini. Možnost pridobitve štipendije iz združenih sredstev imajo vsi učenci in študentje, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1984 ni presegel 55 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji (za leto 1984 znaša cenzus 15.269,00 din). Število upravičencev iz združenih sredstev se povečuje, kar je gotovo posledica realnega padca osebnih dohodkov. Višina štipendij iz združenih sredstev pa ni odvisna samo od gmotnega položaja štipendista, temveč tudi od kraja bivanja. Tako imajo najvišje štipendije učenci in študentje, ki v času šolanja bivajo izven kraja bivališča. V naši občini je teh učencev in študentov večina. Poznamo še dve kategoriji štipendistov, to o vazači in tisti, ki se šolajo v domačem kraju. Za ti dve kategoriji je prispevek staršev višji, zato je število upravičencev zelo majhno. Kljub problemom, ki se v zaostrenih gospodarskih pogojih kažejo tudi na področju štipendiranja, lahko trdimo, da tako kadrovske štipendije kot štipendije iz združenih sredstev omogočajo šolanje velikemu številu učencev in študentov. Predvsem so štipendije v pomoč tistim učencem in študentom, ki se zaradi socialne ogroženosti sicer ne bi mogli izobraževati. Branka Kajtna Obvestilo Za hitrejšo avtobusno povezavo Kočevja z Ljubljano bo Integral - tozd Stojna Kočevje uvedel od 2. 9. 1985 dalje vsak delavnik, razen ob sobotah ekspresne avtobusne linije, ki bodo omogočile, da se bo potovanje med Kočevjem in Ljubljano skrajšalo na eno uro in deset minut. ODHOD Postaje PRIHOD 6.05 14.15 Kočevje 14.55 17.25 6.10 14.20 Stara cerkev 14.50 17.20 6.18 14.28 Dolenja vas 14.42 17.12 6.20 14.30 Prigorica 14.40 17.10 6.23 14.33 Ribnica 14.37 17.07 7.15 15.25 Ljubljana 13.45 16.15 PRIHOD ODHOD Avtobusi bodo imeli odhode iz avtobusne postaje Kočevje (iz perona št. 1), oz. iz avtobusne postaje Ljubljana (iz perona št. 19), s tem da bodo označeni z dodatnim napisom »EKSPRES«. Vse dodatne informacije dobite v prometni pisarni tel. 851-332. INTEGRAL SAP Ljubljana TOZD Stojna Kočevje Občni zbori letos že v oktobru Zaradi kongresa ZS Slovenije, ki bo marca prihodnje leto, se bodo občni zbori OO ZS letos pričeli že v mesecu oktobru in novembru. Čas sovpada s pripravami na obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja ter priprav na sprejemanje letnih in srednjeročnih planov. Zato morajo OO ZS občne zbore izkoristiti tudi za to, da ocenijo uresničevanje planskih nalog, uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela, varstvapri delu, socialne varnosti in drugih vprašanj. Na občnem zboru morajo člani sindikata oceniti tudi aktivnost svojih članov. Še posebno letos je potrebno posebno pozornost posvetiti kadrovskim pripravam, saj smo pred volitvami tako v poleg ZS kot tudi pred skupščinskimi. Izvršni odbori OO ZS morajo odgovorno opraviti vse naloge na kadrovskem področju ter zagotoviti nadaljevanje dela OO ZS pri vseh aktualnih nalo- gah v tem času - stabilizacije, sprejemanje planov, obravnava 9-mes. obračunov gospodarjenja. To pa pomeni, da je treba v IO ponovno izvoliti tiste aktiviste ZS, ki so že dosedaj uspešno delali v ZS in so tako pripravljeni delati tudi naprej. V pripravah na občne zbore je potrebno upoštevati, da bodo le--ti potekali v času priprav na 11. kongres ZS Slovenije. Zato morajo biti vsebinske in organizacijske priprave na občne zbore tesno povezane s pripravami na kongrese in skupščinske volitve, pri katerih imajo prav OO ZS pomembne in odgovorne naloge. Prav zaradi tega občni zbori ne smejo biti samo formalen zbor, temveč sestanek članov ZS, na katerem bo ocenjeno delo v preteklem obdobju in sprejeta delovna usmeritev za delovanje OO ZS v naslednjem obdobju. MIRICA DIMITRIJEVIČ Humor Uredniški odbor je izbral „Prosim Vas, da ne poslabšujete položaja!“ - No, nehaj kričati, saj že prihajam! ... ,,Za vas danes, žal, spet nimam nič.“ novice- Potrebna je večja skrb za varstvo voda Delegacija iz območja kočevske občine, ki deluje v Skupščini Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava v Ljubljani, je na minulem sestanku obravnavala poročilo o delu te skupnosti za preteklo leto, planske dokumente z osnutkom dolgoročnega plana 1986-2000, osnutkom samoupravnega sporazuma za srednjeročno obdobje 1986-1990 in nekatera ostala vprašanja. Iz poročila o opravljenem delu za minulo leto jew razvidno, da je območna vodna skupnost opravila naj večja dela po izvajalcu del pri sanaciji potoka v naselju Ribjek v območju KS Osilnica. Nekatera dela so izvršili še na Kolpi v Bosljivi loki. pritoku v Kolpo pri naselju Mirtoviči, Slavskcm lazu in Vodnjem v KS Kostel. Opravili so gradnjo prelivnega vtoč-nega jaška na Rudniškem jezeru in spojili ta kanal z obstoječim odvodnim kanalom za meteorne vode v Rinžo. Pregled realiziranih vodnih prispevkov za leto 1984 kaže, da je bilo iz območja kočevske občine plačanega vodnega splošnega prispevka po odločbah od obrti in katastrskega dohodka skupaj 29,246.177,- din. Ta znesek pa predstavlja v skupnem znesku, s katerim upravlja in razpolaga omenjena območna skupnost, 2,29 odstotka. Obvestilo občanom »zamudnikom« o menjavi osebnih izkaznic Zakonski rok za zamenjavo'osebnih izkaznic občanom je potekel že v oktobru lansko leto. Ugotavljamo pa, da do sedaj še kar lepo število občanov teh ni zamenjalo. Bodisi, da ne čutijo potrebe oziroma ne vedo, da je potrebno staro osebno izkaznico zamenjati tudi če na njej piše »trajna«. Občan potrebuje za izdajo osebne izkaznice dve sliki velikosti 3,5 x 3 cm, ki ne smeta biti starejši od 6 mesecev. S slikama sc oglasite na Občini Kočevje, Oddelek za notranje zadeve oziroma na najbližjem krajevnem uradu, kjer vam bodo vzeli tudi prstni odtis. Tiste občane pa, ki niso v stanju priti sami zaradi bolezni ali invalidnosti prosimo, da nas o tem obvestijo. Obiskali vas bomo na domu, o čemer vas bomo predhodno obvestili. V kolikor pa boste izrazili tudi željo po fotografu, se bomo poskušali dogovoriti tudi z njim. Zadnji rok za zamudnike je 31. oktober 1985. Po tem datumu bomo prisiljeni posameznike predlagati v obravnavo sodniku za prekrške, kar pa ne bo v naše in ne v vaše zadovoljstvo. Oddelek za notranje zadeve Načelnik Miha MAJERLE Delegacija je bila seznanjena o izvajanju regulacijskih del potoka Sajevec v občini Ribnica in pripravah za gradnjo zadrževalnika pri Prigorici. Za gradnjo akumulacije pri Prigorici je že bilo v minulem letu namenjeno 18,625.343.- din, a se ni uspelo pridobiti odločbe o gradbenem dovoljenju za navedeno gradnjo. Gradnja te pregrade, ki bo imela dolžino nad 500 metrov in prostornino zadržane vode večjo od 100.000 m\ spada v vrsto visokih jezov. Za te objekte pa mora biti izdelan projekt tehničnega opazovanja. Ne glede na vrsto težav in problemov, ki se pojavljajo v postopku za pridobitev odločbe o gradbenem dovoljenju, je pričakovati, da se bodo dela pričela. Gradnja zadrževalnika bo imela tudi pomemben vpliv pri urejanju nivoja vode v času večjih povodenj na območju kočevske občine. Iz navedenega razloga smo občani in vodstvu delovnih organizacij zainteresirani za omenjeno gradnjo in končno izvedbo del. Ne glede na številne probleme, s katerimi se srečuje omenjena vodna skupnost kot upravljalec in vzdrževalec vodotokov na območju občine, j c obravnava vprašanja s področja vodnega režima pokazala, da premalo skrbimo za čistočo in varstvo voda v naši občini. V splošnem družbenem interesu bo nujno potrebno v prihodnje posvetiti večjo skrb varstvu voda in preprečevati onesnaževanje vseh vodotokov in ostalih zemljišč, ki vplivajo na to onesnaževanje. Poskrbeti bo potrebno, da bodo imeli vsi obratio v dolini Kolpe in ob toku Rinže čistilne naprave, posamezni objekti pa greznice. Odločno bi morali ukrepati napram vsem tistim, ki dopuščajo, da odteka onesnažena voda v posamezne vodotoke. Kmetijski obrati - gospodarstva in hiše pa bi morale imeti zgarejene vodotesne greznice. Vse službe, ki delajo na tem področju, bi morale bolj dosledno skrbeti za izvajanje predpisov v pogledu varstva voda. Viktor Dragoš A Uveljavljanje in razvijanje vrednot NOB in socialistične revolucije, zlasti pa razvijanje tovarištva, bratstva, enotnosti in enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti, vztrajnosti in humanosti sodi med trajne vrednote in sestavine naše socialistične samoupravne družbe. Poskusi razvrednotenja NOB in revolucije, vztrajanje na časovno neomejenih polemikah o obrobnih vprašanjih, odpiranje že razrešenih tem, vsiljevanje dilem o vprašanjih, na katera je bilo v določenem razdobju jasno odgovorjeno — vse to zagotovo ni prispevek k širjenju demokratičnosti in uveljavljanju pluralizma samoupravnih socialističnih interesov. V skladu s temeljno usmeritvijo naše družbe je napreden le tak korak, ki vodi k utrjevanju in razvijanju prvin demokracije, ki uveljavljajo družbeno lastnino produkcijskih sredstev in na njej temelječe odnose v družbi. Zgodovina gozda Gozdno-gospodarsko naČf Običajno se misli, da gozd pač raste, gozdarji pa ga sekajo in jim še nekako uspe, da ga vedno še nekaj ostane. Stvar pa je dejansko drugačna, kar nam dokazujejo zelo različni gozdovi v naši Kočevski okolici. Gozdni sestoji v okolici nekdanjih naselij so naprimer bistveno slabši od onih na Rogu, kar je predvsem posledica nekdanjih nenačrtnih sečenj, s katerimi se je gozd često povsem uničil. Na drugi strani pa se je na Rogu in v drugih gozdovih bivše veleposesti Aursperg že pred 100 in več leti začelo z načrtnim gozdnim gospodarjenjem. Spomenik — odmrlo drevo Foto: J. Konečnik Veleposest Aursperg je na Kočevskem obsegala ca 18.(XX) ha gozdov. 1793 leta so že prvič izmerili lesno zalogo in prirastek lesa roških gozdov. To je bilo potrebno, če so hoteli dobiti dovoljenje za postavitev železarne na Dvoru pri Žužemberku, ki je potem delovala do leta 19891. Z izmero je lastnik dokazal, da ima dovolj lesa za pridobivanje oglja, ki je bilo potrebno za proizvodnjo železa. Kljub temu pa je večina gozdov veleposesti ostala nedotaknjena, saj ni bilo gozdnih cest in v bli- žini ne železnice, kar bi omogočilo odvoz lesa iz velikih gozdnih kompleksov Roga, Glažute, Podpreske, Raven itd. Zaključek razmejitve gozdnih površin in izločitev pravice kmetov do lesa v gozdovih veleposesti Aursperg je omogočila začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi. Že 1862. leta zasledimo prve poskuse ureditve gozdov na področju Glažute, Podpreske. Stojne in Raven. Gozdove so razdelili na oddelke in prešteh debela drevesa, kar je bik’ kočevske m novice ČRNA GRADNJA V I riglavskem nacionalnem parku so ob Bohinjskem jezeru na črno izvršili rekonstrukcijo kolovozne poti. Izvršen je bil poseg v naravno okolje. Iz poti so zgradili cesto. Storjen je bil »zločin« nad neoskrunjeno naravo! Krivce za storjeno dejanje bodo kazensko preganjali. Zelo koristno bi bilo, če bi tudi dolino Kolpe spremenili v nacionalni park, potem bi mogoče končno le modernizirali cestodo Osilnice, pa četudi na črno«. VLADIMIR GAŠPARAC V AMD Kočevje že nad tisoč članov AMD Kočevje ima do 1.9.1985 s plačano članarino včlanjenih nad 23% vseh lastnikov osebnih vozil v občini. Včlanjeno je 873 avtomobilistov ter 263 ostalih občanov. Skupno je včlanjeno 1.136 občanov. Sprejeti letni plan še ni v celoti realiziran. Za področje SR Slovenije je Avto moto zveza Slovenije sprejela sklep, da naj bi vsa AMD včlanila na svojem področju 25% lastnikov osebnih vozil. L. Obnova zemljiškega katastra V kočevski občini so se začele leti. Ta ne daje zadovoljivih Pravni in upravni red na Priprave za obnovo zemljiškega podatkov za namene, za katere področju posestne — davčne atastra že pred 20 leti. Pri odlo- je bil ustanovljen. Takrat je bila funkcije zemljiškega katastra, je canju novega katastra zemljišč izvršena tudi nova izmera v bil v praksi vreden pred 11 leti. se je upoštevalo, da je bil zem- posameznih katasterskih obči- Smotrna uporaba zemljišč jiški kataster izdelan pred 160 nah v Kočevju in okolici. postaja del dolgoročne politike. Ta mora izhajati iz dejstev, da je zemljišče za kmetijsko proizvodnjo potrebno varovati in da je potrebno naselja razmeščati na manj pomembna kmetijska zemljišča. Prav pri uresničevanju teh nalog pa nam bi moral kataster zemljišč dajati več podatkov kot jih je sedaj. Zato bi bilo prav, da se v dolgoročnem obdobju (do leta 2000) vložijo napori za njegovo obnovo. Viktor Dragoš Obvestilo Obrtno združenje Kočevje obvešča samostojne obrtnike in ostale občane, da obstaja možnost nakupa poslovnih prostorov levega pritličnega dela Doma dušana Remiha z 250 m2 površine. Občani, ki bi bili interesenti opravljati obrtno dejavost v teh prostorih in jih odkupiti naj se za dodatne informacije obrnejo na Samoupravno stanovanjsko skupnost Kočevje IO združenja Gradnje v Kočevju Zgradba PTT v Kočevju zaključena r n* OBRTNI SEJEM CELJE ■ t Tudi kočevski obrtniki se bodo predstavili na 18. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal od 11. 9. do 22. 9. 1985. S svojimi izdelki se bo predstavilo 15 obrtnikov iz naše občine. Žal je ta številka z ozirom na število obrtnikov zelo majhna, kar kaže na to, da nekateri obrtniki, ki bi imeli interesantne izdelke, želij ostati anonimni in ne želijo razstavljati na sejmu, ki jim je namenjen. Poudarek letošnjega obrtnega sejma je na poslovnosti. Dneva 11. in 12. september sta izključno poslovna dneva, saj bodo predstavniki Obrtnih združenj, zadrug in samostojni obrtniki poslovnim obiskovalcem sejma tedaj nudili čimveč podatkov zainteresiranim strankam. Obrtno združenje Kočevje priporoča, da se ta kvalitetni prikaz obrti na področju republike Slovenije in izven njenih meja ogleda tudi čimveč predstavnikov delovnih organizacij iz naše občine. >vanje v kočevskih gozdovih P°trebno zaradi žag, ki so se e9i času začele postavljali v goj °vih. Izdelan je bil tudi že pn °°z.drio-gospodarski načrt z šar'r ^*a^uta' s katerim so skn ^ vpeljati v gozdovih gospe arJenje po načelih enodobneg |°spodarjenja. Gozdove si sl6*' sekati na golo in sadil ni *(ot Je bilo tedaj nas g®” v navadi po vsej Srednj , ropi. Tako so naravne goz °ve različnih oblik in mešanosl l^tnenili v čiste gozdove smre-sot S'Cer P° narav' n' bila pri-Drvi3' Gozdarji so tedaj želeli 'dobiti čim več lesa iglavcev, l 1 $e les listavcev ni prodajal, knLS“ ga v naših razmerah lahko Pcpeliko °8^e al' Ž8al‘ 'Z n^ga začetku nartnega lahko govorimo Gozdarski stro-j^vnjak dr. Leopold Hufnagcl, Je začel delati v gozdovih vele- y pravem 8 spodarjenja r letu 1885. posesti Aursperg, je uvidel, da na kraškem svetu ni možno enostavno sekati na golo in saditi smreke. Izdelal in vpeljal je v prakso svojo originalno metodo gospodarjenja z gozdovi jelke-bukve na kraškem terenu, ki je temeljila na ohranitvi obstoječih gozdnih sestojev in sekanju le posameznih dreves — prebiranju. Uvedel je v gospodarjenje z gozdovi naravnovarst-veno načelo, kar je bilo v njegovem času naravnost revolucionarno in še danes zelo napredno. Ker so ga posnemali tudi drugi gozdarji, ki so delali v podobnih razmerah, so v naravni nespremenjeni obliki ostali gozdovi Gorskega kotarja, notranjskega Snežnika in še kje. Načela, ki so se tedaj uveljavila v gospodarjenju z gozdovi, so se z manjšimi spremembami uveljavila še v prvih gozdnogospodarskih načrtih, izdelanih po drugi svetovni vojni. Uvedba naravnovarstve-nega načela v gospodarjenju z gozdovi pa je sploh postala izredno pomembna v zadnjih časih, ko se lesno proizvodna funkcija često podreja okoljet-vornim funkcijam gozda. Po drugi svetovni vojni se je začelo izdelovati gozdnogospodarske načrte za vse gozdove Kočevske. Gospodarjenje se je uredilo tudi zakonsko in načrtovanje je postalo obvezno ter pogoj za vsako ukrepanje v gozdu. Prejšnje razmere gozdov so se dopolnile z drugimi raziskavami, ki omogočajo kar najboljša spoznanja o dogajanju v gozdu. Načrtovanje je s tem postalo bolj zahtevno, kar je tudi nujno, saj hoče družba vse več lesa. Kako se izdela in kaj vsebuje gozdnogospodarski načrt, pa bomo opisali v naslednjem članku o gozdarstvu./^ pre|esnik '*sm& Nov dijaški dom dobiva streho Foto: Marija Jelenovič Kultura Uganke bistrijo duha Ugankarstvo je primerno razvedrilo in koristna zabava. Iz ugank sc človek mimogrede marsikaj koristnega nauči. Reševanje ugank nas sili k natančnemu opazovanju, razvija pa tudi naše sposobnosti za kombiniranje ter asociativno primerjanje stvari in pojavov. Človek se dostikrat znajde v položaju, ko mora hitro in jasno misliti ter se pravilno odločati. Glede na to, da ugankarstvo razvija prav te lastnosti, pravimo, da ob reševanju ugank združujemo prijetno s koristnim. Ugankarstvo lahko zaradi svojih številnih kombinacijskih postopkov veliko pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu pomncnju, zlasti takemu, ko moramo s pomočjo miselnih zvez primerjati in dopolnjevati novo snov z že osvojenim znanjem. Uganke razvijajo tudi človekove inteligenčne sposobnosti. Zato je ugankarstvo posebej primerno in koristno za mladega človeka. _ x kočevske ® novice Kam po končani šoli V šolskem letu 1984/85 so se na SŠTUD Kočevje izobraževali učenci v štirih usmeritvah -kovinsko predelovalni, tekstilno tehnološki, družboslovni in naravoslovno matematični. Ob zaključku šolskega leta je bilo na šoli 587 učencev v 24 oddelkih. Uspešno je zaključilo razred 546 učencev (93 %7. 25. junija sc je šolski zvonec zadnjih oglasil učencem zaključnih letnikov -med njimi tudi prvim diplomantom v družbe-no-jezikovni dejavnosti in prvim strojnim tehnikom. V dveh oddelkih družbeno-jezikovne dejavnosti je bilo 41 učencev, ki so tudi uspešno zaključili šolanje. 40 diplomantov se je odločilo, da študij nadaljuje na višjih in visokih šolah, in sicer: ekonomska fak. 10, filozofska fak. 7, pravna fak. 4, medicinska fak. 1, ostale fakultete 5, akademija za lik. umetnost 2, pedagoška adad. 5, višja upravna šola 4, ter višja šola za soc. delavec 2. Na dejanski vpis navedenih smeri nadaljnjega šolanja so verjetno vplivali pogojni izpiti, pridobitve kadrovskih štipendij kot tudi splet ostalih okoliščin. Diplomanti 4. A razreda, (razrednik Irma Kovačič, prof.) so: Ksenija Bartol, Andreja Be-ljan, Tatjana Dulmin, Boštjan Fabjan, Nataša Gašparac, Janja Jankovič, Tomaš Kure, Tjaša Mihelič, Romana Njegač, Roman Obranovič, Romana Pret-ner, Aleksander . Spasenovič, Ivan Stošič, Vera šijanec, Bogomir Štefanič, Janja Troha. Peter' Veselič, Martina Ivanetič, Darja Štcfanišin, Nataša Zavolovšek. Diplomanti 4. B razreda, (razrednik Vladimir Turk, prof.) so: Valerija Češarek, Urša Debeljak, Mirijam Devjak, Simona Fajfar, Marjetka Grabelj. Irma Grbec, Marija Hrovatin, Andreja Janežič, Jadranka Kapo, Bernardka Klun, Alenka Kocjan, Nataša Kocjan, Darja Kromar, Mateja Lavrič, Nives Ličen, Barbara Prelesnik, Tanja Schubert, Andreja Škorjanc, Tanja Turk, Darja Veršič. V oddelku kovinarstvo in strojništvo-smer strojni tehnik je bilo 25 učencev. Vsi so uspešno zaključili šolanje. Od 25 učencev se jih je za naslednje šolanje odločilo 16, in to: za vpis na fakulteto za strojništvo 12, visoko šolo za organizacijo dela 2, visoko šolo za telesno kulturo 1 in za vpis na ekonomsko fakulteto 1 diplomant. Diplomanti 4. D razred, ( razrednik Darja Žužek-Delač, prof.) so: Peter, Adamič, Janez Aupič, Mitja Bajde, Emil Benčina, Robert Cokan, Janez Klun, Branko Košorog, Aleksander Krampclj, Saša Križ, Ivo Levstik, Anton Lipovac, Ivan l.isac, Janez Lovšin. Ivo Marin-celj, Janez Merhar, Peter Murn, Branko Osvald, Iztok Pantar, Tomaž Pogorelec, Peter Prim-šar, Danilo Skebe, Janez Smola, Bruno Toič, Igor Troha, Tomač Zobec. Prva generacija diplomantov družboslovcev in strojnih tehnikov je tako zapustila šolo in odšla svojim ciljem naproti. Skupno občutje je lepo izrazila Rosana Jarm s pesmijo: Zbogom prijatelji. Diplomanti — družboslovci in strojni tehniki. Slovo od let, ko jim je čas meril šolski zvonec. Šolanje je zaključilo tudi 26 učencev smeri - oblikovalec kovin, 29 učencev — preoblikovale in spajalec kovin, 18 učencev obdelava kovin in upravljanje strojev, 23 učencev - tekstilni konfekcionar II. in 8 učencev smer - pomočnik tekstilnega konfekcionarja. V šolskem letu 1984/85 je bilo uvedeno izobraževanje po vzgojno izobraževalnem programu (VIP): naravoslovno-ma-tematična tehnologija. Od 29 vpisanih učencev v prvi letnik je uspešno zaključilo razred 28 učencev (96,55 %). K. V. Zbogom prijatelji! Zvezdo sreče bomo iskali, o, da bi pravo pot vsi izbrali. Ko segli si bomo v roke, bo teža legla na mlado srce. Zbogom, šola! Učila si nas in varno vodila. Zbogom, prijatelji! Zvezdo sreče bomo iskali, o, da bi pravo pot vsi izbrali. Kinematograf v novi preobleki KI. avgusta je bila otvoritev pred predstavo prebrali nasled-preurejene kinodvorane. Obi- nji napis: skovalci so lahko nenosredno Hvala vsem delovnim oganizacijam in posameznikom v Kočevju, ki so nam pomagali pri adaptaciji našega kinematografa. Hkrati pa so bili postreženi tudi z zvočnim zapisom: Lep pozdrav in prijetno počutje v preurejeni kinodvorani. Obveščamo vas, da je nova oprema stala blizu milijarde starih dinarjev, adaptacija dvorane pa še ni povsem gotova. Želimo, da bi novo opremo varovali in hkrati opozarjali tiste posameznike, ki bodo delali kakršnokoli škodo v dvorani. Vljudno vas opozarjamo, da upoštevate hišni red, kli je razohešen v avli. Kršitelj hišnega reda bo odstranjen iz dvorane, povzročitelj škode pa bo moral povzročeno škodo povrniti. I*ri tem vas opozarjamo, da vsak posamezni stol slane milijon in pol starih dinarjev. Nedvomno je želja nas vseh, da hi vsaka filmska predstava bila prijeten kulturni dogodek. To bomo lahko dosegli le z vašo pomočjo. Hvala za razumevanje in še enkrat veliko prijetnega počutja v našem preurejenem kinematogafu. Vse kaže, da je lepa beseda našla pravo mesto. Obiskovalci so nas razumeli, saj so preurejeno dvorano sprejeli kot del svoje lastnine. Do danes, 29. avgusta, ni še noben stol razrezan alči drugače poškodovan! Lep odnos obiskovalcev do nove opreme je dokaz, da jr bila adaptacija nujno potrebna, predvsem pa naj lepša nagrada za vse tiste, ki so se pri obnovitvenih delih najbolj prizadevali in trmasto vztrajali. Po vsem verjamem, da sc bodo obiskovalci navadili tudi na nov red v dvorani (v dvorani je prepovedano jesti, žvečiti žvečilni gumi, šušljati s papirčki, glasno govoriti ali kako drugače motiti obiskovalce). Foto: Marija Jelenovič Da bomo obnovili most v centru mesta Kočevja smo grafije je razvidno, da so z deli že pričeli. že pisali v prejšnji številki Kočevskih novic. S foto-Foto: Marija Jelenovič Sredstva za nove stole je prispeval sam kinematograf, za ureditev tal in ostala dela pa občinska kulturna skupnost. Z brezobrestnimi krediti so nam priskočile na pomoč delovne organizacije: Oprema, Snežnik, Melamin, LIK, Elektro in ZKGP; izvajalci del pa so bili: Zidar, LIK. Elektro in njihovi kooperanti. Pri adaptaciji smo ugotovili, da lahko povečamo oder in tako lahko usposobimo dvorano v različne namene. To narekuje tudi dejstvo, ker je lokacija zelo ugodna in tudi z ogrevanjem ne bo težav. V preurejeni dvorani lahko organiziramo naslednje prireditve: glasbene (z manjšo izvajalsko zasedbo), proslave, predavanja, zbore delovnih organizacij in podobno (v poštev pride le čas, ko ni filmskih predstav). V srednjeročnem planu pa načrtujemo še ureditev ventilacije, čakalnice z okrepčevalnico in nakup novih aparatur. Ive Stanič ' ROKOMET V pripravah na tekmovanje v II. republiški ligi je članska ekipa Rokometnega kluba ITAS — Kočevje odigrala več prijateljskih tekem. Poraz proti mladincem Slovan — Dinos v Ljubljani z 12 golov razlike so doma z obrestmi vrnili. V zelo slabem vremenu so na igrišču v Kočevju goste premagali kar s 30:12. Kočevski ligaši Z mesecem junijem se je končala ligaška sezona 1984/85. Kočevski športniki so nastopali z različnimi ekipami v raznih ligah, od regijskih do republiških. In kako so se odrezali? Šport ODBOJKA Članice — nastopale so v 1. Slovenski ligi in s pomlajeno ekipo zasedle 6. mesto, kar je zelo dober rezultat. Pionirke — tekmovanje je bilo izvedeno na turnirski način. Kočcvke so se uvrstile v finalni del tekmovanja in osvojile odlično tretje mesto v SRS. Člani - nastopili so v II. slovenski ligi — zahod. Premočno so osvojili prvo mesto in si tako zagotovili nastopanje v I. Slovenski ligi v naslednji sezoni. Mlajše pionirke - v Ljubljanski (regionalni) ligi so med sedmimi ekipami zasedle tretje mesto. Člani - v Ljubljansko-Dolenjski ligi so po enoletnem premoru (tudi zaradi reorganizacije lig) zasedli prvo mesto, in si priigrali pravico nastopa v drugi Slovenski ligi - center. Mladinci - v mladinski ligi Center II so zasedli dobro 5. mesto. Dobro zato, ker so v tekmovanju sodelovali z zelo mlado ekipo, ki bo še v naslednji sezoni lahko nastopala neokrnjena. kočemke « novice V Kočevju so gostili tudi ekipo DONIT iz Sodražice in doživeli poraz z dvema goloma razlike. Na tradicionalnem memorijal-nem turnirju »Staneta Fajdige« (v spomin na tragično preminulega rokometaša iz Sodražice) so osvojili drugo mesto za ekipo Inlesa iz Ribnice in pred domačinom. Rezultati: DONIT : ITAS — Kočevje 20:23 INLES : ITAS— Kočevje 32:15 INLES : DONIT 31:19 Najboljši strelec je bil Tomaž Ilc (INLES) z 18 goli, najboljši igralec Troha (DONIT), najboljši vratar pa Rački (ITAS—Kočevje). DUŠAN ZAMIDA NAMIZNI TENIS Mladi namiznoteniški igralci Kočevja so v novo sezono startali izredno uspešno. Na odprtem prvenstvu Ljubljane za pionirje, ki gaje 31. 8. in 1.9. 1985 priredil NTK Olimpija,'so v izredno močni konkurenci igrali zares dobro. Udeležba je bila številna in kvalitetna, nastopilo je 124 ekip z okoli 300 tekmovalci iz Hrvaške, Srbije, Črne gore ter zastopnikov slovenskih zamejskih društev iz Italije in Slovenije. Manjkali so le tekmovalci iz Vojvodine in Bosne, pa bi bilo to kompletno državno prvenstvo. KEGLJANJE Na turnirju v Delnicah sta nastopila tudi moška in ženska ekipa Kegljaškega kluba Kočevje. Obe ekipi sta osvojili tretje mesto. V posamični konkurenci se je izkazala Mira Trpin, ki je osvojila prvo mesto s 418 podrtimi keglji pred domačinko Vujinovičevo. Na klubskem prvenstvu v kegljanju v disciplini 4 x 200 lučajev je nastopilo 21 članov. Zmagal je Levstik Bojan (3405 kegljev) pred Milanom Rusom (3402) in Marjanom Račkim (3391). 14. in 15. 9. 1985 se bo končalo letošnje prvenstvo posameznic Kegljaške zveze Ljubljana. Na kegljišču Gradisa bo v finalu nastopilo 16 najboljših, med njimi tudi tri Kočevke (Anica Kosten, Mira Trpin in Kristina Legan). Vse tri imajo lepe možnosti za uvrstitev na republiško prvenstvo, ki bo v Celju. V soboto 31. 8. so člani Kegljaškega kluba Kočevje nastopili na turnirju »R1KO 85« v Ribnici. Na četveroboju so sodelovale ekipe RIKO Ribnica, SCT Ljubljana, ekipa vzdomcev kluba Triglav iz Miinchna in Kočevci. V dokaj uzenačenem tekmovanju so prvo mesto osvojili kegljači iz. Kočevja, med posamezniki pa je zmagal član SCT Ljubljana, Križaj Tomaž. Razultati: 1. mesto — Kočevje 2449 (Krže 431, Kajfež 418, Božič 413) 2/ mesto — RIKO 2425 3. mesto — SCT Lj. 2402 4. mesto — Triglav 2307 JOŽE KOZINA namizni tenis Člani - moška članska ekipa je v prvi Slovenski ligi osvojila tretje mmesto, kar je eden večjih ekipnih uspehov moških v zadnjih dveh desetletjih. STRELJANJE Člani - Kočevski strelci so v pretekli sezoni nastopali v drugi Slovenski ligi - zahod. Z odličnim streljanjem so si zagotovili prvo mesto in nastop v prvi Slovenski ligi v naslednji sezoni. ROKOMET NOGOMET Člani - sodelovali so v Ljubljanski nogometni ligi. Med desetimi ekipami so zasedli 3. mesto, za NK Slavijo in NK Livar. Mladinci — tekmovali so v Slovenski nogometni ligi B. Uvrstili so se na 9. mesto med desetimi nastopajočimi. Prvo mesto je osvojila Sava Kranj. Kadeti — v Dolenjski nogometni ligi so med osmimi ekipami pristali na 6. mestu, prvaki pa so nogometaši NK Bela krajina. Pionirji - v Kočevsko - Ribniški ligi, ki se je igrala po turnirskem našinu, so sodelovale štiri ekipe, od tega tri iz naše občine. Vrstni red ekip: 1. NK Ribnica, 2. NK Kočevje, 3. NK Partizan Kočevje. 4. NK Pugled Kočevje. Članice - tekmovale so v prvi Slovenski ligi. Da je izpad iz v* *šje lige v nižjo (tokrat ne zaradi rezultatov, temveč zaradi reorganizacije tekmovalnega sistema) velik motivacijski problem, se je pokazalo tudi pri tej ekipi. Od odlične uvrstitve v medrepubliški ligi v sezoni 1983/ S9 (4. mesto) je bil praktično Sele v zadnjem kolu zagotovljen obstanek v prvi Slovenski ligi. Ekipa je zasedla 9. mesto med *2 sodelujočimi ekipami. Mladinke — tekmovale so v republiški mladinski ligi — cen- *er. Med desetimi ekipami so Zasedle 5. mesto. Marejše pionirke - sodelovale so v Ljubljanski (regionalni) ligi. Med šestimi ckinami so zasedle tretje mesto. KEGLJANJE Člani I. ekipa - nastopali so v I. ligi Kegljaške zveze Ljubljana. Tekmovanje še ni končano, ekipa pa ima lepe možnosti za osvojitev prvega mesta. Na tekmovanju nastopa K) ekip. Člani II. ekipa - v II. ligi Kegljaške zveze Ljubljana je ekipa zasedla 6. mesto. Nastopalo je 11 ekip. Članice - v 1. ligi Kegljaške zveze Ljubljana, so po prvem delu tekmovanja zasedle 4. mesto. Liga se bo nadaljevala v jeseni. Zlata selekcija v Kočevju 26. septembra 1985 bo ob 17.00 uri na Stadionu v Kočevju zanimiva športnopropagandna tekma v malem nogometu, odigrana za pomoč invalidom paraplegikom, in sicer med veterani Košarkarskega kluba Kočevje in ZLATO SELEKCIJO, v kateri nastopajo znani nekdanji in sedanji športniki. Za zabavni del srečanja bodo poskrbeli TOE, Rifle in plesna skupina KRIK. Organizator srečanja — Košarkarski klub Kočevje vabi vse občane na ogled te humane prireditve. Sredstva, zbrana iz propagande in vstopnine, so namenjena dejavnosti paraplegikov. Vstopnina bo 150 din. CVETO ARKO Najmlajši tekmovalci namiznega tenisa so na tekmovanju prikazali dobro igro. Pionirji in pionirke iz Slovenije so tokrat slavili zmage v vseh disciplinah. Presenetili pa so v konkurenci starejših pionirjev — ekipno prav mladi Kočevci z gladbo zmago. V četrtfinalu so premagali SLOGO iz Sovoja s 3:2, v polfinalu MUN-DUS iz Varaždinas 3:0 in v finalu ekipo Murske sobote s 3:1 (Struna (Koč.) — Fridrih 0:2, Murn (Koč.) — Gerendaj 2:0, Struna, Murn — Fridrih. Gerendaj 2:0, Murn — Fridrih 2:1). Med posamezniki je Murn Damjan osvojil tretje mesto, Struna Andrej se je uvrstil med prvih osem, Lesar Marko pa med 32 tekmovalcev. V posebnem točkovanju uspešnosti klubov seje NTK Kočevje uvrstil na 4. mesto, čeprav je nastopil le z eno ekipo (3 tekmovalci). Za skupno uvrstitev po klubih so se seštevale točke za ekipno in posamično uvrstitev v vseh kategorijah pionirjev in pionirk. Mladi namiznoteniški igralci slovenskih selekcij in gostje iz Neuhausna iz Nemčije so imeli skupne priprave od 19. 8. do 29. 8. 1985 v Radovljici. Na pripravah je sodeloval tudi trenutno naš najboljši igralec namiznega tenisa — Gregor Komac. Priprave pa je vodil trener NTK Kočevje — Oražem Marjan ob pomoči kitajskega trenerja LI X1ANJUA in Eda Vecka. CVETO ARKO NOGOMET Uspešne priprave Pred pričetkom tekmovalne sezone ima članska ekipa NK Kočevje že osem odigranih tekem in dvakrat toliko treningov. Glede na to, da ima večina igralcev že določeno tehnično znanje, je bil poudarek med pripravami predvsem na uigravanju vrst obrambe, zveze in napada. Trener Bejtovič je spričo tolikšnih tekem že formiral »pravo« enajsterico za prvenstvena srečanja. Po rednem udejstvovanju na treningih in tekmah pridejo v poštev predvsem naslednji igralci: Šalika, Tuklen, Košir, Dvizac, Golob, Bence, Kovač, Kurtalič, Gerek, Briški, Muren, Malnar, Potočnik, Dražetič, Farič, lvanež in Kozic kot kapetan ekipe. V naslednjem letu pa se iz JLA vrnejo: Muhvič, Ravtar, Delič in vratar Štampfelj. Rezultati tekem v pripravljalnem obdobju: Kočevje — Željezničar 2:0, Kočevje — Omladinac 3:2, Omla-dinac — Kočevje 1:0, Kočevje — Goranka 7:8 (3:3), Budučnost — Kočevje 1:5, Kočevje — Polet 10:1, Kočevje — Goramin 4:2, Kočevje — Livar 5:2. Nekaj tekem bodo odigrale tudi mlajše kategorije. Pionirji se bodo tako že tradicionalno pomerili s svojimi vrstniki ŠD Breg iz pobratene občine Dolina pri Trstu. J. GORŠE 30 let organiziranega športnega ribolova na Kočevskem Letos poteka 30 let, odkar so ljubitelji športnega ribolova na Kočevskem organizirali Ribiško družino. V njej je danes včlanjenih že preko 300 ljubiteljev narave in ribolova, ki si s to obliko množične in amaterske rekreacije pridobiva novih moči za delo in premagovanje vsakodnevnih težav. Aktivnost članov Ribiške družine Kočevbje pa ni usmerjena le na športni ribolov; zanje je enako pomembno, da dobro in umno gospodarijo z ribolovnimi vodami, da skrbijo za vlaganje ribjega podmladka ter da se po svojih močeh prizadevajo za ohranitev okolja in narave, zlasti za čistočo Rinže, Kolpe in drugih voda, s katerimi gospodarijo kot športni ribiči. Člani ribiške družine Kočevje želijo obeležiti 30-letnico organiziranega dela na ribiškem področju z jubilejnim zbornikom, v katerem naj bi opisali svoje delo ter zgodovino ribištva na Kočevskem. Ker pa je izdaja takega zbornika povezana z znatnimi denarnimi sredstvi, ki jih družina sama ne zmore, računajo tudi na finančno pomoč od organizacij in društev ter posameznikov v Kočevju in njihovi širši okolici. Marjan Bastar r~ ---------- -------------------x Športne igre obrtnikov Člani obrtnega združenja Kočevje so se konec julija udeležili 7. ŠIOD (7. športnih iger obrtnikov in njihovih delavcev) v Ljubljani. Ekipa strelcev jke na tekmovanju zasedla 1. mesto in osvojila pokal. Tekmovalo je 30 ekip iz 30 obrtnih združenj v Sloveniji. Ekipo so sestavljali obrtniki in delavci: Memedovič Matija. Hajdinjak Vlado st., Hajdinjak Vlado ml., in Klun Ivan. Ekipa kolesarjev je zasedla 6. mesto. Med posamezniki pa si je bronasto kolajno priboril Zupanič Igor, Šport bistro v kategoriji II. Športniki Obrtnmega združenja Kočevje se bodo udeležili tudi športnih iger, ki jih organizira ŠRC Golovec v Celju ob tradicionalnem sejmu obrti v septembru. Na to tekmovanje, kjer se srečajo obrtniki in delavci iz vse Slovenije, so se prijavili kegljači, strelci in šahisti. Kočevski stadion je odplačan V letu 1978 je bil prenovljen Kočevski stadion. Nekdanji objekt je bil zastarel, izpostavljen poplavljanju, dotrajana tribunaje bila že nevarna, garderobe in sanitarije pa niso bile več primerne za uporabo. Pobuda za prenovitev tega objekta seje porodija s prevzemom organizacije Športnih iger Ljubljanske armijske oblasti. Od začetka predloga za enostavnejšo prenovitev (ki tudi ne bi bila prav poceni) je prišlo do sklepa, da se objekt uredi do te kvalitete, kot jo imamo danes. Telesna kultura kapitala za tak poseg ni imela. Zato je bil sprejet dogovor, da se najamejo krediti, sredstva za vračilo anuitet pa združujejo OZD iz občine po posebnem samoupravnem sporazumu. Pri Stanovanjski banki Ljubljana je bil najet kredit v višini 5.000. 000 din, pri kreditnem skladu TKS SRS 2.000.000 din in pri Vojnem servisu iz Beograda 2.500.000 din. Celotna investicija je stala 11.000. 000 din. Razliko med naj- etimi krediti in ceno izgradnje je kril Center za V1GŠO iz lastnih sredstev. Do letošnjega leta so Organizacije združenega dela v naši občini združevale sredstva za vračilo anuitet za najete kredite na osnovi ostanka dohodka, razrez višine prispevka posamezne organizacije pa je pripravila SO Kočevje (komite za družbeni razvoj). Stem letom so vsi krediti odplačani. Tako je smaoupravni akt o neposredni svobodni menjavi dela z organizacijami združenega dela v naši občini prenehal veljati. S to akcijo je združeno delo veliko pripomoglo k izboljšanju pogojev za športno rekreacijo, za tekmovalni šport in za pouk telesne vzgoje v našem kraju. Športni delavci, športniki in vsi občani, ki jim ta objekt služi za kakršnokoli koristno dejavnost, se ob koncu te uspešne akcije zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k izgradnji tega objekta. CVETO ARKO 5. 9. 1985 so mlajši pionirji NK Kočevje in NK Breg iz Doline pri Trstu odigrali prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z neodločenim izidom 2:2 Foto: Marija Jelenovič novice Zanimivosti v besedi in sliki ŠOFERSKA LEGITIMACIJA Za časa druge svetovne vojne se je na ozemlju Kočevske zvrstilo več dogodkov, pomembnih za slovenski narod. Ti dajejo partizanskemu vojskovanju svojevrstno obeležje neuklon-ljivosti in vitalnosti borbe in idej. Že maja 194z je oil del Kolpske doline osvobojen in izoblikovalo se je prvo osvobojeno ozemlje na področju Slovenije. Le-to je nato skozi dane situacije razraščalo v vedno večje področje. Po kapitulaciji Italije 8. 9. 1943 je postalo Kočevje geopolitično križišče partizanskih borbenih enot in političnega vodstva. Izoblikovale so se vse celice, ki dajejo zunanji videz in obeležja organizirane države. Z neuklonljivim zagonom sodelovale vse institucije, od bolnice do šol, gledališča, tiskarne pa vse do sodstva (V tej okupirani evropi je bil v Kočevju organiziran prvi sodni proces, kije izrekel sodbo vojnim zločincem). Opravljene so bile demokratično speljane volitve delegatov in opravljen je bil v zgodovini slovenskega naroda prvi Zbor odposlancev Slovenskega naro- da (1 — 3. X. 1943). Podani so bili temeljni kamni Slovenske državnosti. Vse to in niz drugih dogajanj je ustvarilo enkratni in ne ponovljiv utrip življenja, poln upanja in idealov. Pričujoča objavljena slika šoferske legitimacije je eden izmed kamenčkov mozaika dogodkov. To je enkratni dokument, s katerim se ne more pohvaliti nobeno odporniško gibanje v takrat zasužnjeni Evropi. Vsekakor pa je tudi dokument o razvoju motorizacije in vozniških kadrov partizanskih enot — predhodnic motoriziranih enot današnje Jugoslovanske ljudske armade. Ohranjena šoferska ligitimacija z zaporedno št. 98 je bila izdana pri Komandi mesta Kočevje 6. oktobra 1943 na ime Žagar Jakob. Po končani_ drugi svetovni vojni je tov. Žagar Jaka ostal zvest motorizaciji in je volontersko vzgajal bodoče voznike pri AMD Kočevje, kasneje pa je deloval tudi kot član izpitne komisije za voznike motornih vozil pri Skupščini občine Kočevje. VLADIMIR GAŠPARAC c:. - v'*: Stab NOV in PO SLO v Odsek te motorizecljo *Šoferska legitimacija ‘-•S> ' H - ' ime In priimek: ..jfetf-(’A... in kraj rojstva: *0 JEM TOVAR MA USNJENE toALANTER V DOM lA LA H ASSOCIATED EUC&NE športnica NAPovEDO- Koie*‘ TOV AR V A ETIOP IME ZA L NE ZA ‘ZSSgff INDUSTRIJA TOVORNIH I RAZ6TREL-NAPOLNDEN IZ6TR£LE< PISMENO Potrdilo, PREPOJITI MA POL NITI «000* SESTAVILA A. D. ZORANA ZEMLJA POZIVI L NA PIJAČ A TOVA kNA VOLNENIH ODEJ KAPILARA POSODA KUŠČAR, KJ SPREMINJA BARVO KOČEVSKE RIMSKA DVE JutMI SADEŽ •sst ponosnosT ZNAMKA ITALUAM KAMIONOV AVSTRIJSKI MUZIKOLOG OSMI TOM SLOVENSKA PONOVNO 1POObLASTIlC Izvoljive* Predstavn KCtrtK. ljudski 0060«. ZDRAVI us. V tEUdO! JAPONSKI DROOU Kočevje apri4ki VELETOK SREDSTVO DOLSČINAM ELEMENT KOŽNA BOLEZEN 6laHica ODISEJEV OČE MAKEDONS Rešitev nagradne križanke 9 pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti (s pripisom »Nagradna križanka št. 9«) do 30. 9. 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade in sicer: 1. nagrada - 5 ur brezplačne vožnje za pripravo na vozniški izpit (AMD Kočevje) 2. nagrada — otroška odeja (Tekstilana Kočevje) 3. nagrada - knjiga (DSSS GG Kočevje) Reševalcem se opravičujemo za napako, do katere je prišlo v nagradni križanki št. 8; pri pisanju križanke s tušem sta bila v 13 vrsti v dveh kvadratih izpuščena opisa. Uredništvo Sobota, 14. 9. 1985 GLASILO OK SZDL KOČEVJE delegatska priloga 8 Iz vsebine Gradivo za 27. sejo /borov občinske skupščine Kočevje — Sklep o pobratenju občine Kočevje z občino Rab (ESA 320) 2 — Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Tekstilana Kočevje (ESA 321) 2 — Kratka informacija o poslovnem uspehu OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje v prvem polletju 1985 (ESA 322) 4 — Predlog smernic za dolgoročni plan občine Kočevje (ESA 310) 6 — Predlog dolgoročnega plana razvoja turizma v občini Kočevje (ESA 297) 8 — Predlog dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Kočevje (ESA 253) 9 — Pobuda za spremembo statuta občine Kočevje (ESA 324) 9 — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje (ESA 323) 9 — Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje (ESA 312) 10 — Kadrovske zadeve (ESA 325) 10 — Delegatska vprašanja in odgovori 11 Seja vseh treh zborov občinske skupščine bo 27. 9. 1985 ob 8. uri v prostorih Ljubljanske banke Kočevje. Gradivo za 17. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje — Zapisnik 16. seje skupščine (SSS-17/187) 13 — Poročilo o izvršenih sklepih (SSS-17/192) 15 — Dopolnitev SaS o enotnih merilih za dodeljevanje stanovanj in kreditov v občini Kočevje (SSS-17/191) 15 — Predlog SaS o temeljih plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90 (SSS-17/193) 17 — Poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov SSS občine Kočevje za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1985 (SSS-17/188) 17 — Rebalans finančnega plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini za leto 1985 (SSS-17/189) 21 — Osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90 (SSS-17/194) 22 — Sklep o podpisu pogodbe o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v interni banki ZKGP (SSS-17/195) 24 — Delegatska vprašanja in pobude (SSS-17/190) 24 Skupščina občine Kočevje ESA - 320 Na podlagi 195., 202. in 297. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne-...........................sprejela SKLEP O POBRATENJU OBČINE KOČEVJE Z OBČINO RAB I. Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja in družbenopolitičnem. gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, zaradi skupne usode, ki so jo doživljali prebivalci občine Kočevje in občine Rab med NOB in v spomin na žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu ter ob 40-letnici osvoboditve sprejema občina Kočevje pobratenje z občino Rab. II. Listino o pobratenju se podpiše na svečan ob priliki praznovanja občinskega praznika občine Kočevje oktobra 1985. III. Za občino Kočevje podpiše listino o pobratenju predsednik občinske skupščine. IV. Ta sklep velja takoj. Številka:_________________________________________- Datum:_________________________________________________ Predsednik občinske skupščine Jože NOVAK OBRAZLOŽITEV: V letih 1942/43 je bilo na otoku Rab fašistično koncentracijsko taborišče, v katerega so italijanski okupatorji internirali največ Slovencev in Hrvatov iz Gorskega Kotarja in vzhodne Istre. Po podatkih je bilo v taborišču zelo veliko ljudi iz območja občine Kočevje, in sicer največ iz krajevne skupnosti Draga. Za pokopališče umrlih internirancev na Rabu in za spominska obeležja skrbi tudi odbor internirancev nekdanjega taborišča iz Slovenije. Na vsakoletnih srečanjih s predstavniki občine Rab so ti izrazili željo, da bi se občina Rab pobratila z eno izmed slovenskih občin. Glede na to, da je bila usoda nekaterih prebivalcev občine Kočevje in občine Rab med NOB povezana, je bila dana pobuda, da se pobratita občini Rab in Kočevje in da se pobratita krajevni skupnosti Draga iz občine Kočevje in Kampor iz občine Rab (na območju te KS je bilo koncentracijsko taborišče). Družbenopolitične organizacije obeh občin so o tej pobudi razpravljale in jo podprle. Posebej je bilo poudarjeno, da se v sodelovanje vključi mlade, ki naj razvijajo revolucionarne tradicije ter krepijo bratsvto in enotnost naših narodov. Poudarek je bil dan tudi gospodarskemu sodelovanju. Predstavniki obeh občin in obeh KS so se sestali 17. julija letos v Kočevju in se dogovorili, da se ideja o pobratenju realizira še letos, in sicer pobratenje KS v septembru v Kamporju in pobratenje občin v oktobru v Kočevju. V skladu s statutom občine Kočevje mora o pobratenju odločiti občinska skupščina. Občina Rab obsega otok Rab z nekaterimi manjšimi otoki ter naselja Lun in Jakišnica na otoku Pag. Po površini meri 105 km2 in je razdeljena na 9 KS. Občina ima 8.900 prebivalcev, od katerih je okrog 2.600 zaposlenih. Število zaposlenih se spreminja glede na turistično sezono. V sezoni sprejmejo okrog 25.000 gostov. Glavna dejavnost v občini je turizem, gostinstvo in trgovina, v manjšem obsegu ribolov in kmetijstvo, imajo pa še nekaj drugih dejavnosti. Obrazložitev pripravil: Jože NOVAK Predlagatelj: Izvršni svet Kočevje ESA 321 Na podlagi 617., 622., 628., in 633. člena Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ 53/76) 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. 1. SRS št. 32/8/) ter 196 statuta občine Kočevje (Ur. 1. SRS št. 6/79, 2/82) je občinska skupščina Kočevje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1985 sprejela: SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji TEKSTILANA Kočevje 1. člen Skupščina občine Kočevje ugotavlja, da so v delovni organizaciji Tekstilana Kočevje nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih ter da so huje oškodovani družbeni interesi s tem, ker družbenih sredstev trajneje ne obvlada, ne povečuje in ne izboljšuje ter jih družbenoekonomsko nesmotrno uporablja, kar izrecno določa 3. točka 620. člena Zakona o združenem delu. 2. člen V delovni organizaciji Tekstilana Kočevje se zaradi huje prizadetih družbenih interesov in bistvenih motenj v samoupravnih odnosih uvedejo začasni ukrepi družbenega varstva: 1. V skladu s 622. členom ter 3. in 4. točko 620. člena Zakona o združenem delu se odstavi v. d. individualnega poslovodnega organa — Matija Krkoviča. 2. Odstavi se naslednje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: - v skladu s 622. členom in 9. točko 219. člena Zakona o združenem delu se odstavi direktorja tehničnega sektorja - Vojka Križmana V skladu s 622. členom in 9. točko 219. člena Zakona o združenem delu se odstavi direktorja komercialnega sektorja - Mirka Južniča - V skladu s 622. členom in 3. točko 620. člena Zakona o združenem delu se odstavi direktorja finančnega sektorja - Marto Žlindra - V skladu s 622. členom ter 3. in 6. točko 619. člena Zakona o združenem delu se odstavi direktorja splošnega sektorja -Matija Krkoviča. 3. Imenuje se začasni kolegijski organ družbenega varstva. 4. \ Skladu s 5. točko 622. člena Zakona o združenem delu se omejijo naslednje samoupravne pravice delavcem Tekstilane: a) PO ZBORU DELAVCEV V skladu z 2. in 5. točko 30. člena statuta delovne organizacije TEKSTILANA, ki se nanašajo na predlaganje organizacijskih, tehnoloških in kadrovskih rešitev za boljšo proizvodnjo in odločanje o investicijah v skladu s temelji plana. b) PO DELAVSKEM SVETU - V skladu s 5. točko 34. člena statuta DO, ko določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje. - V skladu s 6. točko 34. člena statuta DO, ko sprejema plane delovne organizacije in spremlja njihovo izpolnjevanje ter v mejah tega odloča o potrebnih ukrepih in akcijah. - V skladu s 14. točko 34. člena statuta, ko imenuje in razrešuje individualni poslovodni organ ter direktorje sektorjev delovne organizacije. - V skladu s 15. točko 34. člena statuta, ko odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja delavcev. - V skladu z 18. točko 34. člena statuta, ko na drugi stopnji odloča zoper ugovor na sklepe komisije za delovna razmerja, disciplinske komisije, komisije za razreševanje stanovanjskih vprašanj ter komisije za osebne dohodke. - V skladu s 25. točko 34. člena statuta DO, ko sprejema Pravilnik o razvidu del in nalog. c) PO UPRAVNEM ODBORU: - V skladu z zadnjo alinejo 69. člena statuta, ko odloča o službenih potovanjih. d) PO KOMISIJAH DELAVSKEGA SVETA - V skladu s prvo alinejo 132. člena statuta, ko odloča o posameznih pravicah delavcev iz delovnih razmerij glede odločanja v sklepanju delovnega razmerja ter prerazporejanju delavcev v skladu s 43. členom Zakona o delovnih razmerjih. - V skladu s tretjo alinejo 132. člena statuta, ko odloča Komisija za delovna razmerja o delu preko polnega delovnega časa. - V skladu s tretjo alinejo 132. člena statuta, ko odloča Komisija za osebne dohodke o popravku osebnega dohodka delavcev v primeru motenj v delovnem procesu. - V skladu z drugo alinejo 132. člena, ko Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj odloča o rešitvi prijave za dodelitev stanovanja — kadrovskih stanovanj. 3. člen V začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenujejo: - predsednik: - član: - član: 4. člen Začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo 12 mesecev. 5. člen Začasni kolegijski organ družbenega varstva prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacij, kakor tudi za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi do zasedbe teh del. Začasni kolegijski organ družbenega varstva prevzame odločanje o zadevah iz omejenih pristojnosti delavcev (4. točka 2. člena). 6. člen Predsednik začasnega kolegijskega organa družbenega varstva zastopa in predstavlja delovno organizacijo Tekstilana Kočevje. 7. člen Začasni kolegijski organ družbenega varstva je dolžan: — sprejeti program za odpravo razlogov, zaradi katerih se izreka začasni ukrep družbenega varstva in z njim določi naloge, nosilce nalog in roke za izvršitev posameznih nalog in ga predloži v potrditev Izvršnemu svetu SO Kočevje, — imenovati delavce s posebnimi pooblastili v skladu z 2. točko 2. člena, — zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, in sicer tri mesece pred potekom roka, za katerega je izrečen začasni ukrep družbenega varstva. 8. člen Začasni kolegijski organ družbenega varstva je dolžan sproti obveščati Izvršni svet skupščine občine Kočevje o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. Začasni kolegijski organ družbenega varstva lahko predlaga občinski skupščini sprejem dodatnih ukrepov družbenega varstva, če ugotovi, da določeni obseg ukrepov družbenega varstva ne zagotavljajo, da bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bil izrečen začasni ukrep družbenega varstva. Občinska skupščina pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva in ji po potrebni poroča. 9. člen Začasni kolegijski organ družbenega varstva, delavci delovne organizacije Tekstilana, organi samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet skupščine občine Kočevje, družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu kolegijskemu organu družbenega varstva pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 10. člen Delovna organizacija Tekstilana je dolžna nositi stroške, vezane na delo začasnega kolegijskega organa družbenega varstva. Nadomestilo osebnega dohodka predsedniku kolegijskega organa družbenega varstva in članoma organa določi Izvršni svet skupščine občine Kočevje. 11. člen Začasni kolegijski organ družbenega varstva in njegova pooblastil se vpišejo v sodni register. 12. člen Ta sklep velja naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Zoper ta sklep je možno v roku 15 dni vložiti zahtevo na sodišču združenega dela SRS, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Motnje v samoupravnih odnosih ter huje oškodovani družbeni interesi v delovni organizaciji Tekstilana so bila osnova, da je Komite za družbeni razvoj občine Kočevje izdelal informacijo o poslovanju in finančnem stanju te organizacije v letu 1984. Analiza je pokazala, da so vsi kazalci gospodarjenja DO Tekstilana v letu 1984 znatno slabši kot v predhodnem obdobju. Na osnovi analize komiteja za družbeni razvoj je IS SO Kočevje zahteval, da DO Tekstilana izdelala predsanacijski program ter sočasno naložil komiteju za družbeni razvoj, da izdela primerjalno analizo s sorodnimi DO. Izdelani predsanacijski program DO Tekstilana je v aprilu doživel podobno usodo kot predsanacijski program iz leta 1984 ter najnovejši program, izdelan po obračunu za prvo tromesečje tekočega leta, katerih skupni imenovalec je neizvajanje postavljenih ciljev kljub točno postavljenim rokom in nosilcem aktivnosti. Razvoj dogodkov in čedalje večje konfliktne situacije znotraj te organizacije so bile vzrok za obravnavo stanja tudi na nivoju družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, kakor tudi v Občinskem odboru gospodarske zbornice Kočevje. Izvršni svet skupščine občine Kočevje je na svoji izredni seji 31. 7. 1985 detaljno obravnaval stanje te organizacije na osnovi: — izvajanja predsanacijskih programov; — analiza komiteja za družbeni razvoj; — primerjalne analize s tremi proizvajalkami odej ter — znanih finančnih rezultatov za obdobje 1.1. — 30. 6. 1985. IS SO Kočevje je ugotovil: 1. Tekstilana Kočevje v primerjavi s sorodnimi organizacijami — proizvajalkami odej, kot so Vuteks, Viteks in Oteks, dosega najslabše gospodarske učinke, s tem da ima: — najnižjo rast celotnega prihodka, — najmanjša sredstva za akumulacijo, — najnižji ustvarjeni dohodek na delavca, — najnižji izvoz, ob tem pa ima največje naloge, največji delež dohodka, za osebne dohodke ter najslabšo likvidnost, ki predstavlja že močno oviro za redno izplačevanje osebnih dohodkov. 2. DO Tekstilana po podatkih periodičnega obračuna za 1. polletje tekočega leta izkazuje 63.531 tisoč din izgube, kar kaže, da se stanje še slabša. Kratkoročnih kreditov ima že nad 450 milijonov din, za katere so izplačali 120 milijonov din obresti — toliko znašajo tudi brutto osebni dohodki v tem obdobju. Zaloge so se povečale za 200 % ter znašajo 780 milijonov din, s tem da je vprašljiva realna vrednost zalog. Osebni dohodki so znatno nižji od panoge dejavnosti. 3. Predsanacijski program se ne izvaja, kar potrjuje: — Operativno področje tehničnega sektorja ne deluje (ni razvoja, tehnološka služba ne opravlja zastavljenih nalog, ni kontrole kvalitete), kar kaže na nastale motnje v samoupravnih odnosih v smislu 619. člena Zakona v združenem delu, — Komercialna služba nima vpliva na proizvodnjo, ne obvladuje tržišča niti lastne notranje organizacije, še vedno se proizvaja na zalogo. Služba tudi nima kvalitetnih planov in ne razpolaga z elementi za izdelavo kalkulacij, kar kaže na motnje v smislu 619. člena Zakona o združenem delu, — Finančna služba ne izdeluje likvidnostnih planov finančnih sredstev, ne sprejemajo se ukrepi za povečanje obratnih sredstev. Služba je aktivirana predvsem v intenzivno iskanje kratkoročnih kreditov brez realnih možnosti vračanja, torej družbena sredstva nesmotrno uporablja, jih ne obnavlja in ne povečuje, za kar so oškodovani družbeni interesi v smislu 620. člena Zakona o združenem delu, — Vodenje splošnega sektorja ne poteka po programu, niso še uskladili določb pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov s panožnim sporazumom, disciplinski postopki se izvajajo prepočasi oz. se ne izvajajo, ne rešujejo se kadrovski problemi. Iz navedenega izhaja, da se ne uresničujejo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu ter ni zagotovljeno popolno obveščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje delavčevih samoupravnih pravic v smislu 3. in 6. točke 619. člena Zakona o združenem delu. Tako nastale motnje v samoupravnih odnosih so povzročile oškodovanje družbenih interesov, kakor tudi družbene lastnine. Vzroki za tako stanje izhajajo predvsem zaradi nezaupanja delavcev do vodilnega kadra, nerazumevanje med vodilnimi in vodstvenimi delavci ter njihovo popolnoma nekoordinirano delo. Izvršni svet skupščine občine Kočevje skupno z družbenopolitičnimi organizacijami, odbora občinske gospodarske zbornice ter družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi znotraj DO ugotavlja, da vodilni delavci ne obvladujejo položaja, ki se še zaostruje, zato tudi predlaga zboroma občinske skupščine, da sprejmeta predlagani sklep. PREDSEDNIK IS: Kočevje, 23. 8. 1985 Stane ing. LETONJA Kratka informacija o poslovnem uspehu OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje v prvem polletju 1985 Predlagatelj: KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ Sprememba v obračunskem sistemu in bilančnih shemah v precejšnji meri otežujejo primerjavo letošnjih in lanskih poslovnih rezultatov, poleg tega pa moramo upoštevati tudi izredno visoko rast cen: v primerjavi s prvim polletjem 1984 so se v SR Sloveniji povečale cene proizvajalcev za 89,5 %, cene na drobno za 77,8 %, cene življenjskih potrebščin pa za 75,8 %. A. GOSPODARSTVO 1. POSLOVNI USPEH Najprej si oglejmo nekaj podaktov, ki jih je zbral Komite za družbeni razvoj občine Kočevje: — V primerjavi s prvim polletjem 1984 se je industrijska proizvodnja po internih podatkih delovnih organizacij zmanjšala za 2 %, zaloge dokončne proizvodnje pa za 22,6 %; — Gospodarstvo je v prvem polletju 1985 izvozilo za 977 milijonov din (indeks 93) blaga, od tega 86 % na konvertibilni trg, uvozilo pa za 513 milijonov din (indeks 83) blaga, od tega 96 % s konvertibilnega trga. Tako je doseglo stopnjo pokritja uvoza z izvozom 1,9 (na konvertibilnem trgu 1,7, na klirinškem trgu pa 7,0). Zmanjšanje izvoza zasledimo samo na klirinškem področju, kajti konvertibilni izvoz blaga se je glede na leto 1984 povečal za 9 %. V teh podatkih niso zajeti podatki OZD AVTO Kočevje (storitve); ta organizacija je v prvem polletju 1985 izvozila za 693 milijonov din storitev (indeks 104), uvozila pa za 334 milijonov din (indeks 100). Stopnja pokritja je torej 2,1. V prvem polletju je gospodarstvo doseglo 17.231 milijonov din celotnega prihodka (indeks 177) in obračunalo 12.990 milijonov din porabljenih sredstev (indeks 191). Ob upoštevanju izgube na substanci je gospodarstvo doseglo 4.321 milijonov din dohodka (indeks 148) oziroma 6.537 milijonov din »primerljivega bruto dohodka« (indeks 197). V prvem polletju 1985 je kočevsko gospodarstvo ponovno poslovalo z izgubo. Izkazalo jo je 7 organizacij združenega dela s 1.346 zaposlenimi delavci v skupni višini 327,0 milijonov din. V enakem obdobju preteklega leta so izgubo izkazale 4 organizacije združenega dela v višini 82,4 milijonov din. Tako se je obseg izgub v enem letu početveril. Večino lanske izgube je imel ITAS Kočevje (76,2 milijona din), ki jo je v prvem polletju letos izkazal v manjšem obsegu (indeks 46), tako da je večino letošnje izgube izkazalo Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki je v enakem obdobju lani poslovalo brez izgub. Poleg omenjenih organizacij je izgubo v tem obdobju izkazala tudi TEKSTILANA Kočevje, ki je od konca preteklega leta poslovala s skromnimi finančnimi rezultati. Poleg tega pa imajo motnje v poslovanju še organizacije združenega dela, ki niso oblikovale nobenih skladov oziroma so oblikovale le delno sklad za stanovanjske potrebe in rezerve. Ti organizaciji pa sta ELEKTRO Kočevje in DO ZIDAR Kočevje. Celotna izguba kočevskega gospodarstva se je povečala tudi v primerjavi s prvim tromesečjem tega leta (od 226,8 milijonov din), čeprav jo je takrat izkazalo kar 11 organizacij združenega dela. Od celotne izgube letošnjega prvega polletja je 79,7 milijonov din substančne izgube (nekrita porabljena sredstva), 56,8 milijonov din izgube zaradi nezadostnega dohodka in 190,5 milijonov din izgube zaradi nezadostnega čistega dohodka. Ob teh podatkih navajamo še, da so te organizacije izkazale skupaj 78,7 milijonov din nerealiziranih prihodkov. V tabelarnem pregledu navajamo nekaj podatkov o organizacijah, ki so v prvem polletju 1985 poslovale z izgubo: OZD Izguba (skupaj) Nerealizirani prihodki Št. zap. (po stanju) Poprečni mesečni čisti OD (v din) 1 2 3 4 5 1. ITAS-TOZD GOIP Kočevje 23,9 23,6 336 39.180 2. IZAS-TOZD POKŽ Pirce 4,4 6,9 47 34.184 3. ITAS-TOZD PIN Kočevje 6,9 25,2 105 41.990 4. TEKSTILANA Kočevje 63,5 19,9 536 30.183 5. KG-TOZD Govedoreja Kočevje 104,9 1,2 197 37.524 6. KG-TOZD Prašičereja Kočevje 7. KG-TOZD Kmetijska 118,0 0,2 81 37.514 Kooperacija Kočevje 5,4 1,7 44 41.515 Skupaj 327,0 78,7 1.346 35.472 IT AS Kočevje navaja kot glavne vzroke izgube v svojih 3 temeljnih organizacijah: izreden porast obresti za kratkoročne kredite in menične obresti, učinek revalorizacije obratnih sredstev in povečanje obveznosti iz dohodka do SIS. TEKSTILANA Kočevje navaja za negativni finančni rezultat več vzrokov: — zmanjšanje prodaje na domačem trgu zaradi vse manjše kupne moči prebivalstva in zapiranje določenih prodajnih področij v Srbiji, Makedoniji in Hrvatski, ker drugi proizvajalci nudijo trgovini boljše plačilne pogoje; — dosežene izvozne cene ne pokrivajo proizvodnih stroškov izvoženih izdelkov, dodatni problem pri izvozu pa je tudi proizvodnja na zalogo glede na razpoložljive strojne kapacitete; — visoke obresti za najete kratkoročne kredite za obratna sredstva in odložena menična plačila; — povečevanje disparitete cen, zaradi monopolnega položaja dobaviteljev osnovnih surovin; — učinek revalorizacije zalog je znatno vplival na povečana porabljena sredstva; — zastarela strojna oprema z večjimi stroški vzdrževanja, večja poraba surovin za izvozne artikle in večji izmet v proizvodnji. Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je s 3 temeljnimi organizacijami izkazalo 228,3 milijonov din izgube ali 70 % izgube kočevskega gospodarstva v prvem polletju 1985; glavni vzrok izgube v kmetijskem gospodarstvu so nerešeni ekonomski odnosi v kmetijski proizvodnji nasploh in neuresničevanje začrtanih družbenih usmeritev v proizvodnji hrane. Kočevsko gospodarstvo je v prvem polletju 1985 obračunalo 762 milijonov din amortizacije (indeks 193) in doseglo negativni saldo plačanih in prejetih obresti v višini 809 milijonov din (indeks 383), konec junija 1985 pa je izkazalo 667 milijonov din nerealiziranih prihodkov (indeks 179), to je 3,7 % obračunanih prihodkov (indeks 100). V obdobju januar-junij 1985 je doseglo naslednje vrednosti temeljnih kazalcev poslovanja: gospodarnost 132,7 % (indeks 93), donosnost 18,1 % (indeks 89), akumulativna sposobnost 3,6 % (indeks 116), reproduktivna sposobnost 6,8 % (indeks 117) in koeficient obračanja obratnih sredstev 1,2 (indeks 100). V gospodarstvu je bilo v prvem polletju 1985 poprečno zaposlenih (na podlagi stanja ob koncu meseca) 6.806 delavcev (indeks 100,3), ki so v poprečju dosegli 648.843 din dohodka (indeks 149) in 38.618 din mesečnega čistega osebnega dohodka (nominalni porast 75,0 %, realni padec 0,5 %). 2.RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA Gospodarstvo je v prvem polletju 1985 razporedilo 4.569 milijonov din dohodka, od tega za financiranje skupnih družbenih potreb 984 milijonov din (indeks 187), za financiranje splošnih družbenih potreb pa 78 milijonov din (indeks 177). V tem obdobju je razporedilo 3.095 milijonov din čistega dohodka (indeks 179), in sicer: — za osebne dohodke 2.082 milijonov din (indeks 175); — za skupno porabo delavcev 159 milijonov din (indeks 159); — za razširitev materialne osnove dela 724 milijonov din (indeks 207); — za rezervni sklad 130 milijonov din (indeks 141). Tako je doseglo 854 milijonov din akumulacije (indeks 194) in 1.617 milijonov din sredstev za reprodukcijo (indeks 194). 3. POSLOVNA SREDSTVA IN NJIHOVI VIRI Navajamo samo nekaj podatkov o pomembnejših elementih poslovnih sredstev in njihovih virov: — Konec junija 1985 je izkazalo gospodarstvo zaloge v višini 7.739 milijonov din (indeks 195); surovine, material, drobni inventar in embalaža so udeležene s 54 %, nedokončana proizvodnja z 22 %, gotovi proizvodi in blago pa s 24 %. Najbolj so se povečale zaloge gotovih proizvodov in blaga (indeks 214). — Konec junija 1985 je uporabljalo 6.214 milijona din kreditov (indeks 168); kratkoročni krediti za obratna sredstva (upoštevane so tudi obveznosti za izkoriščene »okvirne kredite«) so udeleženi z 69 %, krediti za osnovna sredstva s 17 %, dolgoročni krediti za obratna sredstva s 13 %, senacijsi pa z 1 %. Slednji so se najbolj povečali (indeks 257). — Brez upoštevaanja čekov in menic ter predujmov je izkazalo konec junija 1985 terjatve do kupcev v višini 2.890 milijonov din (indeks 167) in obveznosti do dobaviteljev v višini 1.831 milijonov din (indeks 165). — Konec junija 1985 je izkazalo 16.383 milijonov din terjanih virov poslovnih sredstev (indeks 228). Primerjava z rastjo poslovnih rezultatov na ravni SRS (indeksi) nam daje naslednjo sliko: SRS Kočevje celotni prihodek 175 177 porabljena sredstva 180 191 doseženi dohodek 154 148 izguba 157 397 doseženi čisti dohodek 186 175 osebni dohodki 186 177 akumulacija 188 194 sredstva za reprodukcijo 190 194 akumulacijska sposobnost 113 116 reprodukcijska sposobnost 118 117 čisti OD na razpolago 181 175 4. SKLEP Za poslovanje kočevskega gospodarstva v prvem polletju 1985 je značilno predvsem naslednje: - močno povečanje obsega izgub v primerjavi s prvim polletjem 1984 (indeks 399), prav tako v primerjavi s prvim tromesečjem tega leta (za 44 %), — rahlo povečanje obsega industrijske proizvodnje in večje povečanje zalog dokončne proizvodnje; — zmanjšanje zunanje-trgovinske menjave, tako pri izvozu (indeks 93), kot pri uvozu (indeks 83) blaga, — velika odvisnost od kreditov za obratna sredstva, — rastoč negativni saldo plačanih in prejetih obresti, — visoka rast vseh zalog, — povečana akumulativna in reproduktivna sposobnost. B. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V prvem polletju 1985 so dosegle OZD družbenih dejavnosti 422.402 tisoč din celotnega prihodka (indeks 188), 270.338 tisoč din dohodka (indeks 189) oziroma 287.340 tisoč din »primerljivega bruto dohodka« (indeks 186) in 218.374 tisoč din čistega dohodka (indeks 187). Izplačani bruto osebni dohodki so se povečali za 92 %, tako da znašajo družbeni povprečni čisti osebni dohodki 41.880 din (indeks 186). V prvem polletju 1985 je poslovala z izgubo samo Delavska univerza Jože Šeško Kočevje, ki je izgubo iz prvega tromesečja 1984 povečala za 64 %, pred enim letom pa je poslovala s pozitivnimi finančnimi rezultati. Organizacija s tremi delavci in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom 33.889 din (indeks 171) je ugotovila izgubo v višini 583 tisoč din. V celoti gre za izgubo zaradi nezadostnega čistega dohodka, za katero navaja naslednje vzroke: - v 1984. letu je Občinska izobraževalna skupnost ukinila prispevek za dejavnost delavske univerze, ki je bil izražen z višino osebnega dohodka delavca za družbenopolitično in samoupravno izobraževanje; - upadanje zanimanja za izobraževanje v delovnih organizacijah in pri občanih; - nerealizirani prihodki v višini 114 tisoč din (20 % izgube). Celotna izguba OZD družbenih dejavnosti se je v primerjavi s prvim polletjem 1984 (ko so jo ugotovile 3 organizacije) zmanjšala za 66 %, v primerjavi s prvim tromesečjem 1985 (ko so jo ugotovile 4 organizacije) pa za 72 %. Med podatki o poslovnih sredstvih in njihovih virih omenjamo samo kreditna in dolžniško-upniška razmerja: - konec junija so te organizacije uporabljale 5.500 tisoč din kreditov (indeks 134); 55 % je kratkoročnih kreditov za obratna sredstva (izkazujejo jih izobraževalne organizacije), 45 % pa dolgoročnih kreditov za obratna sredstva (izkazujejo jih zdravstvene organizacije); - brez upoštevanja čekov in menic ter predujmov so te organizacije izkazale konec junija 1985 terjatve do kupcev v višini 23.281 tisoč din (indeks 151) in obveznosti do dobaviteljev v višini 10.611 tisoč din (indeks 235). Kočevje, 19. 8. 1985 Komite za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. oec. Predlog smernic za dolgoročni plan občine Kočevje Predlagatelj: Komite za družbeni razvoj ESA — 326 Na podlagi osnutka smernic za dolgoročni plan občine Kočevje ter pripomb na osnutke, oblikovane na zborih SO Kočevje, ter pripomb javne obravnave, se predlaga naslednje spremembe in dopolnitve smernic za dolgoročni plan občine Kočevje: 1. stran 3, poglavje energetika; Poglavje se črta in se namesto navedenega teksta predlaga naslednje usmeritve: Predvidevamo, da se bo energetska kriza v prihodnjem obdobju nadaljevala predvsem zaradi plačilno-bilančnih težav našega gospodarstva. Normalna in redna preskrba z energijo pa je temeljna in prednostna razvojna naloga. Občina Kočevje razpolaga s skromnimi zalogami energetskih surovin, če jemljemo les v prvi vrsti za surovinsko lesno-predelovalne industrije kot prednostne dejavnosti v občini Kočevje. Najpomembnejša usmeritev na področju energetike bodo zato znatno večja vlaganja v tehnologijo, ki znatno bolje izkorišča omejene vire energije in hkrati varujejo okolje. Dolgoročna energetska politika v občini Kočevje bo torej temeljila na racionalnem gospodarjenju z energijo, tehnološkem in razvojnem prestruktuir-anju gospodarstva na čim manjšo porabo energije na enoto proizvoda. To je tudi pomembno zaradi dolgoročnega usklajevanja cen energije ne glede na vir pridobivanja. Poleg večjega poudarka na tehnoloških rešitvah v smeri zmanjšanja porabe energije bo potrebno v večji meri izkoriščati domače konvencionalne vire energije kot tudi nove vire (bioenergije, gospodarski odpadki, ipd.). Za to usmeritev pa bo potreben tudi razvoj in krepitev elektroenergetskega sistema. Predvideva se nadaljnja izgradnja malih hidroelektraren na reki Kolpi kot dodaten vir električne energije. Poleg tega bomo razširili 110 KV daljnovodni sistem na območju Kočevja z bližnjo okolico ter transformatorsko postajo RTP 110/ 20 KV v Kočevju. Zgradili bomo 110 KV daljnovod v smeri Črnomlja in Novega mesta, v manjših naseljih pa načrtujemo gradnjo RP 20/20 KV. Na področju komunalne energetike bomo zagotovili toplotno preskrbo mesta Kočevja z nadaljevanjem izgradnje toplovodnega omrežja po projektu energetske oskrbe mesta Kočevje. Še pred prihodnjim srednjeročnim obdobjem 1990-1995 bomo proučili možnost in ekonomičnost priključitve na magistralni plinovod Koper — Zagreb na lokaciji KS Struge. Na toplovodno mrežo bodo priključene poleg stanovanjskih zgradb in zgradb družbenih dejavnosti tudi gospodarske OZD. V vodilnih naseljih izven mesta Kočevje se bomo preusmerjal iz tekočih goriv na trda goriva tako pri individualni kot pri družbeni gradnji s poudarkom na varovanju okolja. Večjo pozornost bomo namenili organiziranosti komunalne energetike kot tudi zagotavljanju razširjene reprodukcije energetskih sistemov. 2. stran 7, poglavje gospodarstva; Zadnji odstavek se dopolni in se glasi: Gozd in gospodarstvo ostaja pomemben gospodarski dejavnik v občini. Prizadevati si moramo, da bomo povezal lesno proizvodnjo z lesno-predelovalno industrijo v občini in regiji ter iz tega naslova dosegli višji delež v družbenem proizvodu. 3. stran 7, poglavje gospodarstvo; Doda se nov odstavek: Prizadevali si bomo, da bomo dosegli večjo sečnjo v zasebnih gozdovih, predvsem na osnovi ekonomskih motivov lastnikov gozdov. 4. stran 9, poglavje industrija; Črta se drugi odstavek in se doda nov odstavek: Prioritetno razvojno nalogo v okviru industrije bo imela lesnopredelovalna industrija in bo ustvarjala višji delež dohodka v družbenem proizvodu. 5. stran 13. poglavje drobno gospodarstvo; Kot nadaljnje cilje in naloge razvoja drobnega gospodarstva: — potrebna bo večja povezava na višji stopnji z gospodarskimi organizacijami združenega dela na kooperantskih osnovah s ciljem povečanja izvoza oz. zmanjšanja uvoza, — poudarek bomo dali tudi razvoju tistega dela drobnega gospodarstva, ki bo predeloval sekundarne surovine OZD, — večjo vlogo bodo prevzele enote drobnega gospodarstva pri zaposlovanju delovnih invalidov. 6. stran 17, poglavje gostinstvo in turizem; Za petim odstavkom se doda: S ciljem večje turistične ponudbe za domačega gosta bomo izkoristili območje Glažute, predvsem v zimskem času. 7. stran 21, poglavje odvajanje in čiščenje odpadnih voda; Dopolni se prvi in drugi odstavek: — Dolgoročno bomo do leta 2000 zgradili čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje v Fari, Osilnici in Moravi, — Posebno pozornost bomo posvetili kontroli in preprečiti odpad- nih voda iz obratov DO Melamin, DO INKOP, DO Kmetijsko gospodarstvo, DO TEKSTIL AN A in DO Ljubljanskih mleka-ren. 8. stran 22, poglavje stanovanjsko gospodarstvo; Črta se zadnji stavek tretjega odstavka. 9. stran 24, poglavje promet in zveze; Spremeni se peti odstavek in se namesto ... novogradnji odseka Kočevje - Stari log glasi ... novogradnji odseka Kočevje - Struge. 10. stran 25; Doda se poglavje INFORMATIKA, ki se glasi: Informatika je tista ključna dejavnost, ki bo imela na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva v sklopu novih tehnologij najvažnejšo vlogo. Le s hitro in kvalitetno informacijo bomo hitro in kvalitetno sprejemali odločitve v smeri začrtanih ciljev. Zato je ekonomska nuja, da vsaka organizacija in skupnost načrtuje hiter razvoj informatike v vse svoje poslovne procese. To pa bo zahtevalo velike spremembe tako v organizaciji dela kot tudi spremembe v kadrovski strokovni strukturi zaposlenih. Prizadevali si bomo za poenotenje in racionalizacijo informacijskega sistema in podatkovnih baz. kar bo vplivalo tudi na zmanjšanje preobširne administracije na vseh nivojih. S ciljem boljšega obveščanja občanov in nadaljnjega kvalitetnejšega razvoja samoupravnega odločanja v občini Kočevje bomo dolgoročno do leta 2000 ustanovili radijsko postajo. 11. stran 26, poglavje vzgoja in varstvo predšolskih otrok; Se spremenjeno glasi: Na področju otroškega varstva bo osnovna naloga vzpostavitev približno enakih možnosti za celovit razvoj vseh otrok. Vsebina dela VVZ se bo usklajevala s potrebami in možnostmi družine in družbe ter usklajeno z okoljem vpeljale različne vzgojne programe. Tako bo sleheren otrok udeležen vsaj v enem od programov. V organizirano varstvo bo vključeno okoli 58 % otrok in bi s tem dosegli republiško povprečje, kar pomeni zagotovitev okoli 350 novih mest. in sicer prednostno v urbaniziranih in industrializiranih območjih. Ti cilji bodo doseženi z racionalnimi oblikami gradnje in adaptacij — poleg racionalnih adaptacij in novogradenj tudi s primernimi stanovanjskimi hišami, v sklopu prostorov OZD ipd.. Glede osnovnega cilja nudenja enakih možnosti razvoja vsakega otroka bo dana prednost razvoju različnih oblik vzgojnih programov za otroke, ki niso vključeni v osnovno vzgojo in varstvo ter dolgoročno vključevanje motenih otrok v razvojne oddelke. Prav zaradi tega bo rasla potreba po novi in ustrezni izobrazbeni strukturi. Do leta 2000 se bo v celoti izvajala celoletna mala šola. 12. stran 26, poglavje osnovno izobraževanje; Se spremenjeno glasi: Eden izmed osnovnih ciljev osnovnega šolstva bo izenačevanje razvojnih možnosti otrok, kar je bistveno pogojeno z dostopnostjo, kar pomeni, da bo z izenačevanjem dostopnosti povsod zagotovljeno izvajanje zagotovljenega programa in uvajanje novega programa življenja in dela v osnovni šoli. V osnovnem šolstvu bomo zagotovili izpopolnjevanje vsebine, oblike in metod dela z večjo povezanostjo šol z okoljem, zlasti z združenim delom. Vsebinske spremembe bo možno v osnovnošolskem izobraževanju doseči s spremembo izobražbene strukture zaposlenih ter uvajanjem novih organizacijskih oblik dela. Zaradi prostorskih problemov in dotrajanosti šolskih zgradb bo potrebnoo za dosego navedenih ciljev adaptirati ali rekonstruirati obstoječe zgradbe. Vse investicije, ki se bodo izvajale, morajo biti preverjene; temeljiti morajo na usklajeni in racionalno organizirani mreži šol, temelječi na šolskih okoliščin tudi v povezavi s sosednjimi občinami. 13. stran 27. poglavje zdravstveno varstvo; Spremenjeno se glasi Osnovna naloga zdravstvenega varstva je izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva kot enega osnovnih pogojev delovne sposobnosti in s tem racionalne varnosti. Da bi dosegli ta globalni cilj do leta 2000, bo potrebno: - vključevanje prebivalstva z ostalimi organizacijami in skupnostmi v samozaščitno dejavnost, — razširiti zdravstveno vzgojo in preventivno dejavnost, — okrepiti higiensko epidemiološko dejavnost ter sanitetno higienski nadzor. Osnovna zdravstvena dejavnost bo imela v občini Kočevje prioritetno vlogo nosilca zdravstvenega varstva prebivastva. V okviru le-te pa bo imela osrednjo vlogo splošna medicina s preventivo, medicina dela, razvoj zdravljenja in nege bolnika na domu ter preventivno zobozdravstvo. Vsem prebivalcem občine Kočevje bomo nudili v skladu z razvojem ostalih dejavnosti — predvsem gospodarske infrastrukture-pri-bližno enako dostopnost do zdravstvenih storitev. Pri tem ne bomo več širili mreže zdravstvenih postaj. Vendar bo potrebno za izvajanja učinkovitega zdravstvenega varstva ter zaposlitve deficitarnih področjih zgraditi III. trakt zdravstvenega doma z lekarno. Prioritetna naloga v bodočem razvoju pa je tudi v posodabljanju medicinske opreme, izgradnji informacijskega sistema ter vedno večji vlogi strokovnega izobraževanja delavcev. Zaradi potreb po vedno večji specializaciji zdravstvenega varstva bo za dosego navedenih ciljev bistvenega pomena večja enotnost zdravstvenega varstva na celotnem področju SRS ter večja strokovna in dohodkovna povezanost zdravstvenih organizacij združenega dela. 14. stran 27, poglavje socialno skrbstvo; Se spremenjeno glasi: Na področju socialnega skrbstva bo osnovna naloga socialno ogroženim občanom in družinam zagotoviti minimalni življenjski standard. Večjo pozornost bo posvečena preventivnim oblikam dela, s čimer naj bi vnaprej preprečevali različne vrste motenj in odklonov. Poleg preventivne dejavnosti se bo razvoj tega področja preusmeril tudi v nove organizacijske oblike; razvoj prostovoljne dejavnosti in razširitev obsega in kakovosti svetovalnega dela. Temeljna postavka tako zasnovanega aktivnega socialnega skrbstva bo v tem. da bodo družbeni pogoji omogočili posamezniku uveljavitev lastne osebnosti in delovne sposobnosti. Glede na precejšnjo rast števila starejših občanov bomo posebno pozornost posvetili le-tem. Aktivno jih bomo vključevali v različne oblike dejavnosti v okoljih kjer živijo. Poleg teh dejavnosti pa bo usmeritev tudi v skrb za duševno in telesno prizadete osebe ter mladostna prestopništva in motnje vedenja mladih - alkoholizem, narkomanija. V skladu s samoupravnim sporazumom o socialno varstvenih pravicah bomo zagotavljali oblike socialne pomoči in namensko porabo. 15. stran 28; Doda se poglavje KADROVSKA POLITIKA (poglavje je skrajšano, ker je kadrovska politika obdelana v ostalih poglavjih): Izhajajoč iz zastavljenih ciljev v dolgoročnem obdobju ter predvidenih smeri razvoja bo ključni faktor prestruktuiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti prav znanje. Zato bomo temu produkcijskemu faktorju posvečali v prihodnjem obdobju naj večji poudarek. Z intenzivnim razvojem moderne tehnologije in informatike ob potrebno vso pozornost posvetiti permanentnemu izobraževanju - predvsem ob delu in iz dela ter mu omogočiti v vseh delovnih okoljih primerno mesto in možnost. 16. stran 33: za poglavjem raba in urejanje prostora se doda poglavje: REGIONALNI RAZVOJ: Ker je za občino Kočevje značilna slaba povezanost s sodenjimi občinami, bomo težili k takšni strategiji regionalnega razvoja, da bomo znatno pospeševali medobčinsko sodelovanje pri razreševanju skupnih problemov s ciljem preprečevanja neracionalne organiziranosti in rabo družbenih sredstev. Zlasti se to nanaša na zaposlovanje, izgradnjo infrastrukturnih objektov (vodovod, ceste, električna energija), družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo) ter oskrbovalnih zmogljivosti (trgovine). Pri usklajenem gospodarskem razvoju bo odločilnega pomena večje sodelovanje gospodarskih organizacij združenega dela, zlasti pri skupnih razvojnih projektih. Obravnaval Komite za družbeni razvoj 10. julija 1985. Predsednik Komiteja za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. ing. Predlog dolgoročnega plana razvoja turizma v občini Kočevje Predlagatelj: Komite za družbeni razvoj ESA — 297 Na osnovi pripomb na osnutek dolgoročnega plana razvoja turizma v občini Kočevje (Kočevske novice, delegatska priloga št. 5) oblikovanih na zborih občinske skupščine ter pripomb javne obravnave osnutka, je oblikovan predlog dolgoročnega plana. Predlagane spremembe iln dopolnitve so sledeče: 1. Za doseganje posameznega cilja turistične ponudbe so opredeljeni glavni nosilci in okvirni roki izvedbe (po alinejah je naveden nosilec in rok izvedbe): Poglavje II: Kočevje z okolico točka 1: Kočevje — mesto - SKIS; 1986 - 1990 - oddelek za gospodarstvo; 1986 - oddelek za notranje zadeve; 1986 - OZD in skupnosti; stalna naloga - oddelek za gospodarstvo; stalna naloga - SKIS; 1986 - 1990 - DO KOMUNALA; stalna naloga - ZTKO; 1986 - ZTKO; 1986 - 1990 točka 2: Rudniško jezero - DO Oprema; 1986 — 1995/2000 točka 3: Dolga vas - DO Hotel Pugled; 1986 - 1990 - ZTKO; 1986 - 1990 - DO Hotel Pugled; 1986 točka 4: Stojna - planinsko društvo; stalna naloga Poglavje III: Obkolpska dolina točka 1: Kostel z gradom - nosilec spremljajočih dejavnosti DO Hotel Pugled; 1986 — 1995/2000 točka 2: Vas-Fara - DO Kompas 1986 - 1995/2000 točka 3: Dol ob Kolpi - ZTKO; 1986 - 1995/2000 točka 4: Osilnica - obrtno združenje, 1986 - 1995/2000 Poglavje IV: Kočevski Rog z okolico - ZLD Kočevje; 1986 - 1995/2000 - ZLD Kočevje; stalna naloga - DO GG; 1986 - 1995/2000 - DO GG; 1986 - 1990 - DO GG; 1986 - 1990 - ZfKO; 1986 - 1995/2000 2. Predlagajo se še naslednje spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Kočevje: Poglavje I, točka 3; prva in četrta alineja se črta Poglavje I, točka 4; poleg navedenih oblik turizma bo dolgoročna usmeritev tudi v kmečki turizem Poglavje V, za točko 7 se doda točka 8; ŠPORTNI OBJEKTI, ki se glasi: 8. Športni objekti so pomembni za razvoj turizma. Občina Kočevje razpolaga z večjim številom športnih objektov, ki se lahko v zimski in letni sezoni vključijo v celovito turistično ponudbo. Vsi ti objekti so vezani izključno na nočitvene kapacitete, za katere smo omenili, da se morajo povečati. V ponudbo se bodo vključili: nogometno igrišče z atletskim stadionom, telovadnice, košarkaško, rokometno in odbojkarsko igrišče, balinišče, teniško igrišče, trim steza, smučišče v Dolgi vasi, ter na Lovskem vrhu in v Glažuti, jezero Rudnik s pripadajočimi športnimi športnimi objekti, strelišče, planinske poti, proge za vožnjo s kajakom in kanujem, bazen. Poseben pomen ima za to turistično ponudbo propagandno informativna dejavnost ter izvajanje tradicionalnih telesnokultur-nih prireditev. Poglavje V, za točko 8 se doda točka 9: AVTO MOTO DRUŠTVO, ki se glasi: 9. Orientacija razvoja turizma v občini Kočevje na tranzitni turizem pomeni tudi usmeritev na motoriziranega gosta s specifičnimi potrebami: dobra in oskrbovana cestna mreža, nočitvene in servisne kapacitete, obratovalni čas trgovin, bencinskih črpalk, servisnih delavnic, informacije o razmerah na cestah, urejenost počivališč, informativne in opozorilne table ob cestah. Nosilci teh aktivnosti so navedeni že v zgornjem tekstu, na tem mestu pa bi posebej izpostavili pomen Avto-moto društva Kočevje. Celotno področje od Ljubljane - Brod na Kolpi, Kočevje - Novo mesto, Kočevje - Cerknica in Kočevje - Črnomelj predstavlja še vedno nerazvito področje v nudenju pomoči in informacije koristnikom cestnega omrežja. Zato je potrebno izgraditi cestno bazo Službe pomoči in informacije v Kočevju. Poleg te dejavnosti pa se mora AMD aktivno vključevati v celotno turistično ponudbo s predlogi za izboljšanje sodelovanja potreb tranzitnega turizma. Poglavje VI; zaključek se spremenjeno glasi: V zgornjem tekstu so navedene samo nekatere važnejše oblike turistične dejavnosti in potrebni ukrepi za njihovo sprovajanje. Iz smernic razvoja posameznih nosilk pa izhajajo še mnoge druge oblike turistične ponudbe. Posebej moramo na tem mestu poudariti vlogo društev, in to predvsem jamarskega, planinskega in ribiškega. V teh društvih se opravlja strokovna dejavnost, ki je posredovana v drugačni obliki, eden pomembnejših delov primarne turistične ponudbe. Pomeni, da se morajo ta društva poleg čisto strokovnega dela ukvarjati tudi z z množičnejšo dejavnostjo in morajo v svoje načrte vnesti vsaj eno prireditev letno. Kot možna področja takšnih dejavnosti so Želeupske jame, reka Kolpa, pešpot po Rogu ali Stojna-Fridrihštajn-pragozd-Ledena jama itd. V smislu povečevanja turistične ponudbe bo potrebno dati večji poudarek odprtosti občine Kočevje. Poleg društev in njihove dejavnosti so nosilci razvoja turizma posameznih področij navedli še mnoge druge oblike in dejavnosti, t.j. od novoletnih prireditev, pustovanja, etnologije, folklora, športno-rekreacijska dejavnost, vezana na objekte v mestu Kočevje z okolico itd. Vendar pa je osnova pri tem, da se vse te oblike in dejavnosti povežejo v integralno turistično ponudbo. Da bi dosegli ta cilj, bo posvečena znatno večja pozornost kadrovski politiki. Vse nosilke turistične ponudbe morajo predvsem skrbeti za izobraževanje, vzgojo in zadovoljevanje lastnih strokovnih kadrov. Poleg tega pa se bodo dodatno preko Študentskega servisa usposabljali vodiči in animatorji turistične ponudbe. Ker je nosilcev turistične ponudbe mnogo in ker gostinstvo še ni turizem, v programu nismo omenjali osnovnega nosilca razvoja turizma. Smatramo, da bi bilo potrebno: L V okviru Turističnega društva Kočevje zaposliti delavca z ustrezno pridobljeno strokovno izobrazbo, katerega osnovna naloga bo koordinacija in animacija interesov posameznih udeležencev turistične ponudbe, propagandno-informativna dejavnost ter povezava s turističnimi organizacijami in agencijami. 2. Nujno bi bilo potrebno oživiti delovanje turističnih društev in sekcij pri KS. Za uspešno delo le-teh bi bila seveda potrebna pomoč v znanju, ki bi ga posredoval strokovni delavec turističnega društva. 3. Na podlagi sprejetega dolgoročnega programa razvoja turizma izdela samoupravni sporazum. Bistvo samoupravnega sporazuma bi bilo: — določitev nalog udeleženk samoupravnega sporazuma — skupno planiranje in izvajanje turistične ponudbe — združevanje sredstev za delovanje TD — skupno vlaganje v propagandno informativno dejavnost — skupno načrtovanje in izvajanje kadrovske politike, predvsem za gostinstvo ter turistične delavce - skupno vlaganje v turistično in gostinsko infrastrukturo. Osnutek samoupravnega sporazuma pripravi DO Hotel Pugled do konca leta 1985, kot trenutno edina večja strokovna organizacija v sklopu turizma. 4. Odbor za gostinstvo in turizem pri OGZ Kočevje bi bil stro-kovno-usmerjevalni organ strokovnemu delavcu turističnega društva in sestavljen iz udeleženk samoupravnega sporazuma. 5. Izhodišča dolgoročnega plana razvoja turizma in samoupravnega sporazuma konkretizirajo in vnesejo vse samoupravne orga- nizacije in skupnosti v svoje planske akte. Še posebej pa Komite za družbeni razvoj določi in zavaruje v dolgoročnem planu občine Kočevje turistično rekreativna področja ter naravne in kulturne danosti. Predlog dolgoročnega plana razvoja turizma občine Kočevje je obravnaval Odbor za gostinstvo in turizem 16. 8. 1985. Predsednik Komiteja za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. oec. Dolgoročni program drobnega gospodarstva v občini Kočevje — povzetek Osnutek dolgoročnega programa drobnega gospodarstva v občini Kočevje je bil objavljen v Kočevskih novicah v Delegatski prilogi št. 4. Na zborih občinske skupščine so bile nanj podane pripombe, ki smo jih vnesli v predlog programa. V času javne razprave smo opravili tudi naslednje aktivnosti: a) s pomočjo krajevnih skupnosti smo zastavili seznam možnih razpoložljivih prostorov in lokacij za obrt, ki bi jih namenili za obrtno dejavnost (proizvodno ali storitveno); b) z organizacijami združenega dela je bil opravljen delovni posvet, na katerem so bili sprejeti sklepi: Drobno gospodarstvo se vključi v programe OZD, s tem da se obrtniki med seboj organizirajo, saj popolnega kooperanta ni, je potrebno, da obrtnik, ki prevzame nek posel, poišče podkoope-rante, ki njegov izdelek dopolnijo če sam tega ne zmore oz. se dejavnosti, ki so potrebne za izdelavo enega programa, dopolnjujejo. Na ta način bi lahko obrtniki prevzemali interesantne programe, ki jih nudijo naše OZD. Ker se še vedno pojavlja problem, da obrtniki ne vedo za potrebe OZD, je bilo sklenjeno, da le-te pošiljajo stalno interesantne projekte za storitve ali proizvodnjo Obrtnemu združenju, obrtniki pa glede na svoje zmožnosti odločijo, ali so zainteresirani z medsebojnim sodelovanjem izvesti določen program. Na ta način se bodo v kratkem pokazale potrebe naših OZD in tudi zmožnosti drobnega gospodarstva, na drugi strani pa bo možno tudi vsem novim interesentom - obrtnikom začetnikom svetovati, kaj potrebujemo v naši občini (opuščen A proizvodni program, izvense-rijski programi, nadomeščanje izdelkov iz uvoza in drugo). Predstavniki OZD kot tudi obrtnega združenja so ugotavljali, da se je v zadnjem času dokaj že razvila kooperacija predvsem pri naslednjih OZD: LIK, ITAS, INKOP, MELANIN itd., vendar pa se pojavlja problem, da OZD želijo, da bi kooperanti delali s svojim materialom, le-ti pa želijo, da bi material nabavljale OZD. Glede na kazalce, je ustvarjenega dohodka iz naslova obrti še vedno dokaj malo glede na ostale občine in zato tudi ni pogojev, da bi bil interes določene OZD, da bi ustanovila zadrugo kot enoto oz. samostojno, tako da bo še vedno potrebno, da se obrtniki povezujejo v zadruge izven občine. Davčne olajšave v smislu zakona o davkih občanov se sprejemajo vsakoletno na občinski skupščini v obliki odloka. Obrtniki so lahko oproščeni določenih obveznosti, če izpolnjujejo zahtevane pogoje za olajšave. V času osnutka omenjenega odloka, je potrebno v prihodnje nameniti več pozornosti primerjalno z ostalimi občianmi kot tudi glede na občinsko politiko razvoja drobnega gospodarstva. Sklepi iz navedenih aktivnosti so tudi vnešeni v predlog dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Kočevje in predlagamo, da se sprejme. Načelnik oddelka za gospodarstvo: Bernarda TEKAVEC, dipl. iur. ESA 324 Na podlagi 281. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) podaja Izvršni svet skupščine občine Kočevje POBUDO za spremembo statuta občine Kočevje Obrazložitev: 1. V statutu občine Kočevje je potrebno dopolniti določbe, ki urejajo izvolitev predsednika izvršnega sveta. Dosedanja formula- cija omenjenih določb — to je 208. in 227. člena je prilagojena samo primeru, če je za izvolitev na omenjeni funkciji predviden samo en kandidat. Glede na usmeritve o dveh ali več kandidatih za te funkcije je potrebno točno opredeliti, v katerem je kandidat izvoljen. 2. Na podlagi navedenega predloga Izvršni svet skupščine občine Kočevje zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Kočevje. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane LETONJA, ing. ESA 323 PREDLOG Na podlagi 2. in 3. odstavka 3. člena in 3. odstavka 6. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 9. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ................ sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje 1. člen Odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 19/84) se spremeni in dopolni tako, da se za 9. členom dodajo novi členi 10, 11 in 12. Novi 10. člen odloka se glasi: »Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in plačevati komunalne storitve v naslednjih komunalnih dejavnostih: — oskrba naselij s pitno vodo, — odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, — oskrba naselij s toplotno energijo, — urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev. Uporabljanje in plačevanje komunalnih storitev je obvezno le, če so komunalni objekti in naprave za opravljanje navedenih dejavnosti v naselju ter z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela, KS ali druga organizacija. Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti. Komunalne storitve se zaračunavajo in plačujejo po cenah, ki se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi. 2. člen Novi 11. člen odloka o komunalnih dejavnostih se glasi: »Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek: 1. če ne uporablja komunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (10. člen) 2. če noče plačevati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezjia in so bile dejansko opravljene v določenem oziroma v dogovorjenem obsegu in kakovosti (10. člen) Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 3. člen S tem odlokom se doda odloku o komunalnih dejavnostih v občini Kočevje še 12. člen, ki določa, da se prejšnji 10. in 11. člen preimenujeta v 13. in 14. člen. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 352-2/84-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Glede na problematiko priključitve, uporabe in plačevanje komunalnih storitev, ki se pojavlja tako v naši občini kot drugje, predlagamo, da zbora občinske skupščine obravnavata spremembe in dopolnitve odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Kočevje. Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje — povzetek Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje je bil obravnavan na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v juliju. Nanj ni bilo danih pripomb. Zato predlagamo, da zbora sprejmeta predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje. Odlok je bil objavljen v delegatski prilogi št. 6 v Kočevskih novicah in zajema splošne opredelitve sklada, njegove naloge, financiranje, zastopanje sklada, organiziranost in funkcioniranje organov sklada, planiranje, konstituiranje sklada ter prehodne in končne določbe. Sprejem odloka bo terjal: - spremembe pri organizaciji SIS za komunalno in cestno dejavnost kot tudi pri novem nosilcu - nova zaposlitev; — spremeniti se bo moral način financiranja urejanja stavbnih zemljišč (prispevek za urejanje stavbnih zemljišč); Do sedaj so investitorji oz. kupci stanovanj plačevali delež v nrstano- vanjske površine oz. je bil le-ta vključen v investicijo. Z opremljanjem se je pričelo šele s pričetkom investicije. Namen sklada pa je, da se uredijo, pridobijo stavbna zemljišča po planu graditve za določeno obdobje in bo treba tudi finance združiti po programu sklada pred pričetkom izvajanja investicije. Finančno ureditev bo potrebnospeljati s posebnim sam. spor., s tem da bi šlo le za razporeditev sredstev, ne pa za dodatno finančno obremenitev gospodarstva. — potrebno bo zaposliti primeren kader, kajti sklad bo nosilec investicij, planiranja, urejanja stavbnih zemljišč, izdelave investicijskih programov itd. Odlok (povzetek odloka) je posredovan zboroma občinske skupščine v obliki predloga v sprejem. Povzetek pripravila: Bernarda TEKAVEC, dipl. iur. načelnik oddelka za gospodarstvo Kadrovske zadeve ESA 325 Predlagatelj: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Kadrovske zadeve 1. Izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani, se izvolijo: 1. Derenda — Vatovec Vera 2. Gombač — Gluhek Magda 3. Kumer Tanja 4. Majstorovič Nada 5. Temlin Miriam. Obrazložitev: V skladu z 62. členom Zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 6. člena Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) je Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana-Center razpisala sedem prostih sodniških mest pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 13/85 z dne 12. 4. 1985 in v dnevnem časopisu »Delo« z dne 12. 4. 1985. V 30-dnevnem razpisanem roku se je pravilno priglasilo 11 kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje sodniške funkcije po določilih 65. člena zakona o rednih sodiščih. Po končanem razpisanem roku so trije prijavljeni kandidati svoje vloge umaknili. V postopku kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov so podali mnenje o prijavljenih kandidatih vsi koordinacijski odbori z kadrovska vprašanja pri občinskih konferencah SZDL območja Temeljnega sodišča v Ljubljani, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije ter Temeljno sodišče v Ljubljani. Opredeljeno je bilo sta- lišče, da izmed prijavljenih kandidatov izpolnjujejo vse pogoje glede na dejanske potrebe in naloge Temeljnega sodišča v Ljubljani, kandidati: Derenda-Vatovec Vera, Gombač-Gluhak Magda, Kumer Tanja, Majstorovič Nada, Temlin Minam, Zalar Antonija in Žužek Metod. O prijavljenih kandidatih je razpravljala komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje in ugotovila, da predlagani kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje in kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Komija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje zato predlaga vsem zborom občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Delegatska vprašanja in odgovori Delegacija KS Kočevje mesto je na 26. seji Zbora krajevne skupnosti postavila naslednje delegatsko vprašanje: Krajani mesta Kočevje niso zadovoljni z dosedanjimi odgovori o zastrupljanju našega okolja z ANTRAKSOM. Ni bilo odgovorjeno s strani pristojnih služb, kje je bil antraks odložen in kdo je odgovoren za takšno neodgovorno početje. Želimo jasne odgovore. Obenem naj se ustrezno ukrepa, da se v bodoče preprečijo onesnaževanja in zastrupljanja našega okolja ter da ne bo Kočevje z okolico postalo republiško odlagališče odpadkov. Odgovor IS SO Kočevje: Izvršni svet SO Kočevje smatra, da je bilo prvotno postavljeno delegatsko vprašanje na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine povsem umestno, predvsem iz razloga, da področje Kočevja v nobenem primeru ne sme postati odlagališče odpadkov. Za primer, na katerega se nanaša večkratno delegatsko vprašanje, smo dobili vsa zagotovila, da je bila ta akcija deponiranja odpadkov izvedena po vseh veterinarskosanitamih predpisih. Strokovno izvedena dekontaminacija s strani Republiške veterinarske uprave v sodelovanju z Biotehnično fakulteto daje popolno garancijo, da ne obstaja nikakršna nevarnost za okolje. Izvršni svet nima nikakršnih osnov za dvom v opravljeno delo teh naj višjih strokovnih inštitucij v naši republiki. Izvršni svet nadalje smatra, da je bila javnost ustrezno informirana tudi preko javnega obveščanja (Nedeljski dnevnik, Dolenjski list, Ljubljanski dnevnik, Kočevske novice). Prav tako je bila javnost informima, da je dekontamini-rana gnojevka deponirana na zaprtem območju delovne organizacije Snežnih, ki je dala tudi soglasje za deponiranje. Izvršni svet skupščine občine Kočevje daje garancijo (tudi DO Snežnik), da področje Kočevja ne bo več sprejelo nikakršnih odpadkov iz drugih okolij! Delegacija KS — Draga je na 26. seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje postavila naslednje delegatsko vprašanje: Dne 12. 12. 1984 je bila delegacija od strani KS Draga v Kočevju pri predsedniku občine tov. Jožetu Novaku zaradi boljšega vzdrževanja ceste na našem območju in skupne rešitve z občino Čabar in občino Kočevje glede ceste Novi kot — Prezid, h kateri spada del pod občino Čabar in KS Prezid. Na tem posvetu so bili navzoči tudi predstavnik SIS tov. Vinko Zajc, in dir. TOZD za ceste Kočevje tov. Abramovič. Dogovorjeno je bila, da bodo to zadevo skušali rešiti z občino Čabar predsednik skupščine Kočevje tov. Novak in strok, delavec SIS za ceste in komunalno dejavnost občine Kočevje tov. Vinko Zajc. Po sporočilu predsednika občine Kočevje tukajšnjemu svetu KS Draga, je bil ta razgovor z občino Čabar izvršen v decembru 1984. Pripominjamo, da nrm je bilo pojasnjeno, da je bilo dogovorjeno po izjavi predsednika skupščine tov. Novaka, da se bo občina Čabar skušala dogovoriti s Šumarijo Prezid, ker se za taka dela pogovarjajo edino z gozdarji in občinsko komunalo občine Čabar, da rekonstruira ta odsek lokalne ceste na njihovem teritoriju. V kolikor pa občina Čabar ne bo to zadevo uredila, bo to delo opravila občina Kočevje skupno s Cestnim podjetjem TOZD Kočevje. Stroške za izvršeno delo pa bo zaračunala občini Čabar. Želimo odgovor: Zakaj se ne realizira odgovor delegacije KS Draga s predstavniki občine Kočevje. SIS za ceste in komunalo ter TOZD za vzdrževanje cest Kočevje z dne 12. 12. 1984, ki je bil v Kočevju pri predsedniku Novaku. Prosimo, da nam odgovor posredujete najkasneje do 1. 8. 1985. Odgovor Cestnega podjetja Novo mesto — TOZD Vzdrževanje cest Kočevje: V zvezi s vprašanjem KS Draga vam lahko posredujem sledeči odgovor: Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Kočevje vzdržuje cesto Novi kot—Prezid do republiške meje. Glede na odgovor z dne 12. 12.1984 smo v zimi 1984/1985 plužili celotni odsek prej imenovane ceste ne glede na republiško mejo. Pluženo je bilo cestišče od križišča s cesto 11/373 — Novi kot -priključek na cesto Prezid—Čabar. Samo pluženje je izvajalo Gozdno gospodarstvo Kočevje — TOZD Draga, in sicer traktorsko z vlečnim plugom, po moji oceni dokaj uspešno. Letno vzdrževanje omenjene ceste je v zmanjšanem obsegu, v skladu z razpoložljivimi sredstvi, in sicer samo do meje občine Čabar. Glede realizacije dogovora o delni rekonstrukciji odseka omenjene ceste na območju SR Hrvaške žal ne moremo pomagati, ker za to nimamo sredstev. Smatram, da je ta problem širši ter da zahteva nadaljnje dogovore na nivoju občin Kočevje — Čabar. Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Kočevje je pripravljeno omenjeni odsek ceste plužiti tudi v zimi 1985/1986, s tem da se letno vzdrževanje prilagodi preostalim sredstvom. Delegacija KS Rudnik-Šalka vas je na 26. seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje ob obravnavi poročila o delu oddelka za inšpekcijske službe občine Kočevje in Ribnica postavila naslednje delegatsko vprašanje: V poročilu gradbene inšpekcije je navedeno, da je veliko gradenj drvarnic, garaž, gospodarskih poslopij in shramb, ki se gradijo brez lokacijskega dovoljenja ali potrdila o priglasitvi del. Ker so tudi v naši KS primeri, da nekdo dobi lokacijsko dovoljenje za gradnjo garaže, drvarnice ali celo za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše brez vednosti KS, želimo pojasnilo, zakaj je do tega prišlo in kako bo v bodoče urejeno z uveljavitvijo sprememb, da se bo delalo tako kot določa zakon o urejanju naselij. Odgovor Oddelka za inšpekcijske službe občin kočevje in Ribnica ter Oddelka za gospodarstvo občine Kočevje: V poročilu urbanistične inšpekcije je bilo navedeno, da so bile ugotovljene nedovoljene gradnje samo za drvarnice, obnove gospodarskih poslopij in shrambe. Takih primerov pa ni bilo za stanovanjske ali druge večje objekte. V KS Rudnik - Šalka vas v obdobju do L 6. 1985 ni bilo ugotovljenih nedovoljenih gradenj. Prav tako pravni organ, pristojen za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj - Oddelek za gospodarstvo SO Kočevje, ugotavlja, da na področju te KS ni primera »črne gradnje« in je za vse zadeve gradenj pridobljeno tudi soglasje te KS. Za preprečevanje gradenj brez dovoljenj bo potrebno sistematsko pregledovanje celotnega prostora občine s strani urbanistične inšpekcije ter sproti ugotavljati nedovoljene posege in proti njim ustrezno ukrepati. Delegacija KS Kočevje—mesto je na 26. seji Zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine postavila naslednje delegatsko vprašanje: Poleg doma Dušana Remiha Kočevje je bilo asfaltno igrišče, katerega je zgradil dom z lastnimi sredstvi. Uporabljali so ga učenci doma in mladine iz Prešernove ulice. Ob gradnji novega stolpiča je bilo igrišče odstranjeno (koši, zaščitna mreža) zaradi predvidene nove ceste! Ob tem je bilo obljubljeno, da bo zgrajeno novo igrišče poleg stolpiča, takoj ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Dom igrišča sicer ne bo več potreboval, ker se seli na novo lokacijo (Ob cesti na stadion), vprašanje pa je kolikšna je smotrnost in odgovornost zaposlenih na SIS za komunalne in cestno dejavnost, ki so z obljubami zavedli samoupravne organe doma, s tem pa neposredno uničili edini urejeni športni objekt v tem delu mesta; niso pa v dogovorjenem času zagotovili nado-mestnnega igrišča. Odgovor SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje: Septembra 1984 so pričela dela na ureditvi stavbnega zemljišča na zazidalnem območju 4. maj — II. faza v Kočevju — skladno predhodno izdelanemu programu. V program so zajeti tudi objekti: — cestni odcep »a« (na mestu obstoječega asfaltnega igrišča pri Domu Dušana Remiha) — nadomestno košarkarsko igrišče in — podaljšek Ulice Heroja Marinclja. V času izvedbe del so nastopile nepredvidljivo dolge težave s pridobitvijo zemljišča za gradnjo podaljška Ulice Heroja Marinclja. Zato smo - v cilju zaključka vseh del v programiranem roku - dela preusmerili na druge objekte in seveda tudi na izgranjo — cestnega odcepa »a« in — nadomestnega igrišča. Na operativnem sestanku na gradbišču dne 7. 3. 1984 je bilo dogovorjeno, da mora biti nadomestno igrišče usposobljeno do 1.5. 1985. Seveda smo računali, da bomo v tem času rešili tudi probleme v zvezi z zemljiščem za gradnjo nove ceste, po kateri bi usmerili promet v naselje Mestni log. Omenjeno cesto je potrebno zgraditi, saj del nadomestnega igrišča posega v obstoječo cesto (mimo Šeškovega doma) do naselja Mestni log. Poleg problema v zvezi z zemljiščem pa se pojavlja tudi problem finančnih sredstev za nadaljevanje del — predvsem sredstev za avansiranje asfaltnih del. Gre za to, da je nepredvideno dolgo pridobivanje zemljišča za gradnjo povzročilo tudi podaljšanje roka izvedbe vseh del, s tem pa tudi povišanje vrednosti del. O poteku izvedbe del na ureditvi stavbnega zemljišča na zazidalnem območju 4. maj - II. faza v Kočevju je za obdobje september 1984 - julij 1985 izdelano poročilo, ki je dostavljeno Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje, v vednost pa damo izvršnemu svetu občine Kočevje. Naša skupnost je obveščena s strani Oddelka za gospodarstvo občine Kočevje, da so že speljane določene aktivnosti v zvezi s pri- dobitvijo zemljišča na omenjenem zazidalnem območju. Prav tako nas je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje obvestila, da je pripravljena sodelovati z avansnimi sredstvi za ureditev stavbnega zemljišča na zazidalnem območju 4. maj — II. faza v Kočevju. Delegacija KS Rudnik—Šalka vasje na 26. seji zbora občinske skupščine Kočevje postavila naslednje delegatsko vprašanje: S sprejetjem odloka skupščina občine Kočevje, da je vzdrževanje in urejanje cest in ulic komunalna dejavnost, v pristojnosti cestnega oz. komunalnega p- ijetja KOMUNALA Kočevje, se je vzdrževanje cest bistveno sp emenilo. Letos je bilo opravljeno le zimsko čiščenje snega, dočim za ostalo vzdrževanje cest do danes ni bilo storjenega ničesar. Na zborih krajanov naše KS je bila podana zahteva, da mora SIS za komunalne in cestno dejavnost bolj upoštevati probleme, ki jih ima Komunala pri vzdrževanju cest, ki jih je lansko leto prevzela v upravljanje. Na prošnjo in zahteve krajanov, da se naj sedaj v spomladanskih dneh vsaj delno popravijo ceste in posujejo z gramozom, naletimo na odgovor, da so vsa sredstva že bila porabljena za zimsko pluženje. S sprejetjem odloka, da so vaške ceste komunalna dejavnost, je postala KS samo posrednik, ki mora na zborih krajanov in tudi individualno sprejemati grobe očitke za slabo vzdrževanje cest, na izvajalce pa prenašati te zahteve, ki naj bi bile v mejah poslovne morale. Krajani zahtevamo, da so po novem odloku ceste vsaj tako vzdrževane, kot so bile pred odlokom. Komunali Kočevje postavljamo zahtevo, da nam posreduje, koliko sredstev je bilo porabljenih za zimsko pluženje snega v letošnji zimi in koliko sredstev za vzdrževanje cest ima na razpolago za leto 1985. Odgovor SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje: S planom za leto 1985 je namenjeno za vzdrževanje ulic, cest, trgov in javnih poti, ki jih vzdržuje KOMUNALA Kočevje, 5.108.918,00 din za 51.374 km. Na zadnji skupščini SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje sodelegati razpravljali o višini sredstev za vzdrževanje cest in ugotovili, da so s planom predvidena sredstva zagotovljena, v kolikor pa se bo med letom pokazalo, da bo preliv večji, se pripravi rebalans plana. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Štev. 412/85-ČR Datum: 29. 8. 1985 Na podlagi 18. člena statuta SSS občine Kočevje in 31. člena poslovnika o delu skupščine SSS občine Kočevje SKLICUJEM 17. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine Samoupravne stanovanjske občine Kočevje, ki bo v ponedeljek, 30. 9. 1985 ob 8. uri v Domu telesne kulture v Kočevju. Predlog dnevnega reda: 1. a) Izvolitev verifikacijske komisije b) Imenovanje zapisnikarja c) Določitev dnevnega reda 2. a) Potrditev zapisnika 16. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev (SSS-17/178) b) Potrditev poročila o izvršenih sklepih: (SSS-17/192) 3. Dopolnitev Sas o enotnih merilih za dodeljevanje stanovanj in kreditov v občini Kočevje: (SSS-17/191) 4. Predlog Sas o temeljih plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90 (SSS-17/193) 5. Reševanje ugovorov na sklep odbora za GPG o dodelitvi kreditov 6. Poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov SSS občine Kočevje za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1985 (SSS-17/188) 7. Rebalans finančnega plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini za leto 1985 (SSS-17/189) 8. Osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90 (SSS-17/194) 9. Sklep o podpisu pogodbe o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v Interni banki ZKGP (SSS-17/195) 10. Delegatska vprašanja in pobude (SSS-17/190) OPOMBA: Predlog za rešitev ugovorov o dodelitvi kreditov bo podal odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje na seji skupščine. Predsednik skupščine SSS: Drago AUPIČ l.r. ZAPISNIK 16. seje skupščine stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ki je bila dne 18. 7. 1985 ob 8. uri v sejni sobi Doma telesne kulture v Kočevju. Sejo skupščine je vodil tov. Drago Aupič - predsednik skupščine, zbor uporabnikov tov. Filip Sporčič — predsednik zbora, zbor izvajalcev pa tov. Herman Bunderla — predsednik zbora. Točka 1 a Izvolitev verifikacijske komisije; Na predlog tov Aupič Draga, se izvoli tričlanska verifikacijska komisija. Delegati obeh zborov so na predlog tovariša Draga Aupiča soglasno sprejeli sklep, da se v komisijo za ugotovitev sklepčnosti izvoli: 1. Križ Nevenka — predsednica 2. Dulmin Mirko — član 3. Kalan Marica — član Po predlogu pooblastil so člani verifikacijske komisije ugotovili, da je prisotnih iz zbora uporabnikov 22 delegatov, iz zbora izvajalcev pa 5. Seji je prisostoval tov. Jože Žagar — predstavnik KO SZDL Kočevje. Seji niso prisostovale naslednje delegacije: Iz zbora uporabnikov: ITAS GOIP. Melamin. LIK, Vezenina, Hotel Pugled, Uprava SO Kočevje, KS Ivan Omerza, KS Osilnica, KS Rudnik—Šalka vas, KS Struge, KS Stara cerkev. Iz zbora izvajalcev: Komunala, Gramiz, Hydrovod, Obrtniki. Predsednica verifikacijske komisije ugotovi, da je skupščina sklepčna. Točka lb Imenovanje zapisnikarja: Za zapisnikarja je bila te seje je bila soglasno imenovana Liljana Črnkovič. Točka 1 c Določitev dnevnega reda: Na predlog tov. Draga Aupiča so delegati obeh zborov soglasno sprejeli naslednji dnevni red: Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev 1. a) Izvolitev verifikacijske komisije b) Imenovanje zapisnikarja c) Določitev dnevnega reda 2. a) Potrditev zapisnika 15. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev b) Potrditev poročila o izvršenih sklepih 15. seje 3. Poročilo o izvajanju usmerjene stanovanjske graditve sdružbe-nih stanovanj v občini Kočevje 4. Poročilo o izvajanju gradnje stanovanjskega objekta za starejše občane v Kočevju 5. Sprejem sklepa o odkupu in preureditvi stanovanjskega objekta Dom Dušana Remiha v Kočevju 6. Stališče skupščine SSS do pristopa k Družbenemu dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje 7. Delegatska vprašanja in predlogi. Zbor uporabnikov 8. Sprejem spremembe Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS 9. Predlog sprememb pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje 10. Predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje 11. Sklep o prehodu na ekonomske najemnine za poslovne prostore v občini Kočevje. Točka 2a in b Potrditev zapisnika 15. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in potrditev poročila o izvršenih sklepih 15. seje Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno potrdili zapisnik 15. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in poročilo o izvršenih sklepih te seje kot je predloženo. Točka 3 Poročilo o izvajanju usmerjene stanovanjske graditve družbenih stanovanj v občini Kočevje Poročilo je obravnaval odbor za gospodarjenje in nanj ni imel pripomb. V razpravi so sodelovali: Drago Aupič, Dušan Oražem in Jože Žagar. Na predlog tov. Draga Aupiča so delegati obeh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Potrdi se Poročilo o izvajanju usmerjene stanovanjske graditve družbenih stanovanj v občini Kočevje, s tem da se črta odstavek, ki govori o gradnji in sofinanciranju solidarnostnih stanovanj v Strugah. Točka 4 Poročilo o izvajanju gradnje stanovansjkega objekta za starejše občane v Kočevju Obrazložitev je podal tov. Dušan Oražem. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Potrdi se poročilo o izvajanju gradnje stanovanjskega objekta za starejše občane v Kočevju kot je predloženo in z dodatno obrazložitvijo vodje strokovne službe SSS. Točka 5 Sprejem sklepa o odkupu in preureditvi stanovanjskega objekta za Dom Dušana Remiha v Kočevju Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Samoupravna stanovanjska skupnost sprejme odkup in preureditev Doma Dušana Remiha v Kočevju in postane soinvestitor. Samoupravna stanovanjska skupnost bo začasno vložila sredstva solidarnosti za realizacijo I. faze, to je odkupa doma. / Za izvajalca investitorskih del se določi delovno skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Točka 6 Stališče skupščine SSS do pristopa k Družbenemu dogovoru o pospeševanju gospodarstva v občini Kočevje Obrazložitev je podal tov. Drago Aupič: Tov. Nevenka Križ je podala predlog odbora za SOF. Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje pristopa k Družbenemu dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje, s tem da se določilo 6. člena (odstavek B) spremeni tako, da se glasi: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje bo: — usmerjala sredstva za razširjeno reprodukcijo iz najemnin za prenovo obstoječih poslovnih prostorov in izgradnjo novih poslovnih prostorov po planu družbenopolitične skupnosti«. Točka 7 Delegatska vprašanja in predlogi so priloga temu zapisniku. Zbor uporabnikov Točka 8 Sprejem spremembe Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS Razprave ni bilo. Delegati zbora uporabnikov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Pristopi se k spremembam Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samouprav- nih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS kot je predlagano (priloga zapisnika). Točka 9 Predlog sprememb pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje V razpravi so sodelovali: Filip Sporčič, Nevenka Križ, Vojko Primožič, Dušan Oražem, Drago Aupič. Soglasno je bil sprejet naslednji: SKLEP: Sprejme se predlog sprememb pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje z naslednjimi spremembami: — Črta se predlagano besedilo 6. člena in se vstavi novo besedilo, ki se glasi: »Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS.« Točka 10 Predlog sprememb Pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje Po razpravi, v kateri so sodelovali: Sporčič, Križ, Dobnikar. Kopitar, Oražem, Aupič, je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se predlog sprememb Pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje z naslednjimi spremembami: 1. Naslov sprememb in dopolnitev naj se dopolni s štev. Uradnega lista, v katerem je bil objavljen pravilnik (Ur. 1. SRS 34/83). Isto besedilo se črta v 2. členu teh sprememb in dopolnitev. 2. V 1. členu se izpiše celoten naziv pravilnika, v nadaljevanju pa se piše samo pravilnik. 3. 7. člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Po rešitvi ugovorov izda vodja strokovne službe stanovanjske skupnosti sklepe o dodelitvi kadrovskega stanovanja in dodelitvi posojil za del vrednosti stanovanja«. 4. Za 7. členom pravilnika se doda nov 8. člen, ki se glasi »Spremembe in dopolnitve Pravilnika začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS«. Točka 11 Sklep o prehodu na ekonomske najemnine za poslovne prostore v občini Kočevje Razprave ni bilo. Delegati zbora uporabnikov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se sklep o prehodu na ekonomske najemnine za poslovne prostore v občini Kočevje, kot je predlagano z naslednjimi spremembami: — spremeni se datum sprejema — vi. členu se spremeni letnica obdobja prehoda na ekonomske najemnine in se glasi »od 1. 8. 1985 do 30. 6. 1986. Seja je bila končana ob 10.45 uri. Zapisala: Predsednik skupščine SSS: Liljana Črnkovič Drago Aupič Točka 2 b SSS-17/192 zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. POROČILO O IZVRŠENIH SKLEPIH 16. SEJE SKUPŠČINE sss Točka 9 in 10 Točka 5 Realizirana je bila I. faza adaptacije (odkup). SSS je začasno založila kupnino. Soinvestitorjem so bila poslana obvestila o deležu, ki ga morajo plačati za odkup stavbe. Točka 6 Obvestilo o pristopu k družbenemu dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva, s pripombo, je bilo poslano na SO Kočevje. Točka 8 Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je bila obveščena o pristopu k republiškem družbenem dogovoru o skupnih osnovah za Spremembi obeh pravilnikov sta bili poslani v objavo v Uradni list SRS in sta objaljeni v Ur. 1. SRS št. 29/85. Točka 11 Sklep o prehodu na ekonomske najemnine je bil realiziran z izdajo sklepa o višini najemnine za posamezen poslovni prostor in izstavitvijo računov s povečano najemnino za avgust in september 1985. V zvezi z delegatskim vprašanjem o urejanju okolice Kajuhovega naselja je bil poslan dopis na KS Kočevje — mesto, v katerem opozarjamo na samoupravni sporazum sklenjen med SSS in KS — mesto o skupnem nastopu pri urejanju okolice stavb. Kočevje, 30. 8. 1985 Strokovna služba SSS SSS-17/191 Točka 3 Na podlagi 20. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81 in 28/85), ter 31. člena Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (Uradni lis SRS, št. 9/83), sprejemajo organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so kot investitorji zgradili stanovanjsko hišo ali na njej pridobili pravico dodelitve stanovanja (v nadaljnem besedilu: stanodajalci) ali dodeljujejo posojilo delavcem za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja in stanovanjske hiše (v nadaljnem besedilu: posojilodajalci). SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje 1. člen V 6. členu Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (v nadaljnem besedilu: samoupravni sporazum) se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi: »Upravičenci lahko glede na število družinskih članov pridobijo stanovanja, ki ne bodo presegala naslednjih površinskih standardov: Število družinskih članov Stanovanjska površina Struktura minimalna — maksimalna stanovanj 1 16 - 28 m2 soba ali garsonjera 2 25 - 40. m2 garsonjera ali enosobno 3 38 - 50 m2 eno- ali dvosobno 4 49 - 60 m2 dvo- ali dvoinpolsobno 5 61 — 74 m2 dvoinpol- ali trosobno 2. člen V 8. členu samoupravnega sporazuma se pri tretji alinei pripiše novi stavek, tako da se glasi: »Če ima upravičenec do posojila pri gradhji stanovanja ali stanovanjske hiše zaključeno V. gradbeno fazo, lahko prejme posojilo brez namenskega varčevanja.« 3. člen Zadnji stavek v 9. Členu samoupravnega sporazuma se nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi: »Posojilodajalec lahko dodeli upravičencu posojilo za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanja v oddaljenosti do 70 km od delovnega mesta pod pogojem, da se dnevno vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja, kjer gradi, kupuje ali adaptira stanovanje ali stanovanjsko hišo. Posojilo za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanja v oddaljenosti tudi nad 70 km od delovnega mesta, če ima tako opredeljeno v svojem samoupravnem splošnem aktu.« 4. člen V 18. členu se pri prvi točki besedilo spremeni, tako da se glasi: »1. Dosedanje stanovanjske razmere upravičenca in njegove družine št. točk a) upravičenec, ki prebiva v provizoričnem objektu oz. baraki 130 (če se upoštevajo točke po tem kriteriju, se ne morejo upoštevati točke za utesnitev) b) upravičenec, ki je uporabnik stanovanja v družbeni ali zasebni lasti in je enega člana družine uporabnika stanovanjska površina: — do 5 m2 70 — nad 5 do 7 m2 60 — nad 7 do 9 m2 50 — nad 9 do 12 m2 40 c) upravičenec, ki je podstanovalec v družbenem stanovanju ali imetnik pravice uporabe stanovanja v zasebni lasti in je na enega člana družine stanovanjska površina: - do 5m2 80 — nad 5 do 7 m2 70 — nad 7 do 9 m2 60 — nad 9 do 12 m2 50 d) upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zakonec, oz, lastnik stanovanja ali njegov zakonec in je na enega člana družine stanovanjska površina: - do 5 m2 60 — nad 5 do 7 m2 50 - nad 7 do 9 m2 40 — nad 9 do 12 m2 30 Po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva stanovanjska površina, popisana od točke številke 1-13 pod označbo »II. stanovanjski prostori«. 5. člen V 18. členu se pri prvi točki 5. alinea za neustrezno stanovanje spremeni, tako da se glasi: »— stanovanje, ki ima stanovanjsko površino na družinskega člana manjšo od standardne površine stanovanja iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma.« 6. člen V 18. členu se v sedmi točki besedilo nadomesti z novim, tako da se glasi: št. točk »— nakup stanovanja v usmerjeni stanovanjski gradnji 50 - nakup stanovanja izven usmerjene stanovanjske gradnje 30 7. člen V 20. členu se črta sedma točka. 8. člen V 21. členu se besedilo v 1. točki nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi: št. točk »1. stanovanjske razmere prosilca in njegove družine a) upravičenec, ki prebiva v provizoričnem objektu oz. baraki 130 (če se upoštevajo točke po tem kriteriju, se ne morejo upoštevati točke za utesnitev in za kvaliteto stanovanja) b) upravičenec, ki je uporabnik stanovanja v družbeni ali zasebni lasti in je na enega člana družine uporabnika stanovanjska površina: — do 5 m2 70 — nad 5 do 7 m2 60 — nad 7 do 9 m2 50 — nad 9 do 12 m2 40 c) upravičenec, ki je podstanovalec v družbenem stanovanju ali imetnik pravice uporabe stanovanja v zasebni lasti in je na enega člana družine stanovanjska površina: - do 5 m2 80 - nad 5 do 7 m2 70 - nad 7 do 9 m2 60 - nad 9 do 12 m2 50 d) upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zakonec in je na enega člana družine stanovanjska površina: - do 5 m2 60 - nad 5 do 7 m2 50 - nad 7 do 9 m2 40 - nad 9 do 12 m2 30 Po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva stanovanjska površina, popisana od tekoče številke 1 — 13 pod označbo »I. stanovanjski prostori.« Če je stanovanjska površina večja od 74 m2, se pri točkovanju ne upošteva utesnitve. 9. člen V 21. členu se besedilo v sedmi točki črta. 10. člen Besedilo v 27. členu se spremeni, tako da se glasi: »Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri dodelitvi družbenega stanovanja upoštevali naslednjo višino lastne udeležbe: Skupni povprečni mesečni % udeležbe delavca na vred- dohodek na družinskega člana, nost stanovanja, ugotovljena izražen v % na povprečni po pravilniku o merilih in mesečni osebni dohodek na načinu za ugotavljanje vredno- zaposlenega v SRS v preteklem sti stanovanj in stanovanjskih letu hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81) za samske za delavce z dvema delavce ali več druž. člani do 55 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 11. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev oziroma posojilodajalcev in ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev: K spremembi Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje smo dolžni pristopiti predvsem iz razloga, ker se je s spremembo Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji spremenila lestvica lastne udeležbe pri dodelitvi družbenega stanovanja. Po sklepu ustavnega sodišča SRS je potrebno iz točkovanja stanovanjskih in ostalih razmer črtati bivališče v občini Kočevje. Iz dosedanje prakse je tudi ugotovljeno, da je cenzus za utesnitev v stanovanju previsoko postavljen, ravno tako je potrebno določiti površinski standard stanovanja glede na možnosti gradnje stanovanj po velikosti v naši občini. V tej povezavi je potrebno uskladiti tudi pojem neustreznega stanovanja glede površine. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS za obdobje 86/90 SSS - 193 TOČKA 4 Odbor za samoupravo, organizacijo in finance skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje predlaga obema zboroma, da se osnutek samoupravnega sporazuma, ki je bil objavljen v 4. številki delegatske priloge Kočevskih novic z dne 16. 3. 1985 in sprejet na 15. seji skupščine SSS dne 16. 4. 1985, spremeni in dopolni s sledečimi določili: 1. Doda se nov 2 a. člen, ki se glasi: »Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog SSS občine Kočevje, za delovanje delegatskega sistema in strokovne službe SSS iz sredstev po posameznih področjih, pri čemer se upoštevajo načela zakona o svobodni menjavi dela. Razmerje delitve sredstev in stroškov se bodo določale z letnimi plani glede na dejanski obseg in vsebino ter pomembnost dogovorjenih nalog.« 2. V 10. členu se kot lokacijo gradnje dodatno vnese tudi Kočevsko Reko. 3. V 11. členu se sredstva za solidarnost zmanjšajo od 1,80 na 1,60 %, ter se razlika prenese na kadrovska stanovanja. 4. Prvi odstavek 12. člena se spremeni, tako da se glasi: Udeleženci sporazuma se sporazumemo, da se bodo v Samoupravni stanovanjski skupnosti združevala nepovratna sredstva za solidarnost, ki se oblikujejo iz dohodka obratovalnice v višini 4% od izplačanih brutto osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih in delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim s sredstvi, ki so lastnina občanov.« 5. V 14. členu se sredstva solidarnosti za graditev kadrovskih stanovanj povečajo od 0,20 % na 0,40 %, ker so se za toliko zmanjšala sredstva solidarnosti iz 11. člena samoupravnega sporazuma. 6. V 15. členu se sredstva vzajemnosti zmanjšajo od 1,20 % na 1,15 %. Razlika se porabi za gradnjo kadrovskih stanovanj v občini Kočevje tako, da se sredstva za kadrovska stanovanja dvignejo od 0,15 % na 0,20 %. 7. V 15. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »Udeleženci se sporazumemo, da se pri poslovanju z združenimi sredstvi vzajemnosti uveljavljajo dohodkovna načela lastnega pokrivanja odhodkov pri poslovanju tako, da aktivna obrestna mera pokriva pasivno obrestno mero in vse stroške poslovanja banke in stanovanjske skupnosti na področju graditve in prenove stanovanj.« 8. Drugi odstavek 24. člena se črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Sredstva amortizacije se združujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti in se uporabljajo po letnih planih, ki jih sprejema skupščina SSS za nadomestno gradnjo, prenovo, velika preventivno-vzdrževalna dela, dodatno toplotno zaščito in poravnavanje obveznosti do poslovnih bank.« 9. Doda se novi 24. a člen, ki se glasi: »Po enakem kriteriju se oblikujejo najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah. Del najemnin za razširjeno reprodukcijo se v obdobju 1986/90 lahko uporabi tudi za prenovo in nadomestilo konstrukcijskih elementov stavb, v katerih se ti poslovni prostori.« 10. Doda se nov 27. a člen, ki se glasi: »Udeleženci se sporazumemo, da se del stanovanjskih sredstev lahko uporabi za izgradnjo racionalnejših ogrevalnih sistemov. Udeleženci se sporazumemo, da se sredstva vzajemnosti lahko uporabijo za premostitveno kreditiranje investitorjev družbeno-usmerjene stanovanjske graditve in poslovnih prostorov v tej graditvi ter investitorjev pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev, v katero je vključena tudi zadružna gradnja.« Strokovna služba SSS se zadolži, da vnese vse spremembe in dopolnila v osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986/90 in dostavi čistopis tega sporazuma podpisnikom v podpis. Obrazložitev:V odprtem roku za javno razpravo o osnutku Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986/90 so delovne organizacije in skupnosti poslale skupno osem pismenih odgovorov, v katerih pretežno ne predlagajo nobenih sprememb in dopolnitev ampak potrjujejo vsebino osnutka sporazuma. V predlog se je vnesla le pripomba Obrtnega združenja Kočevje, ki se nanaša na preciziranje vira sredstev solidarnosti, ki jih združujejo zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Druge spremembe in dopolnila nam je posredovala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Komite za družbeni razvoj SO Kočevje oziroma so nastale kot posledica spremenjenih razmer v stanovanjskem gospodarstvu v času spreminjanja tega predloga. Kočevje, 29. 8. 1985 Odbor za samoupravo, organizacijo in finance skupščine SSS občine Kočevje Poslovno poročilo sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1. 1. do 30. 6. 1985 (v tisoč din) Sredstva stanovanjske skupnosti dotekajo iz treh različnih virov: - solidarnostna, iz prispevkov, katerim so osnova bruto osebni dohodki, - vzajemnostna, katerim osnova bruto osebni dohodki, - sredstva za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, katerim so osnova: stanarine, najemnine in prispevki etažnih lastnikov. V tem poročilu želimo pokazati gibanja posameznih sredstev v prvem polletju 1985. Prihodki solidarnostnih sredstev so realizirani v višini 82.394 tisoč din. S tem je realizacija plana izvršena 68 %. V tem procentu Zap. Vsebina Plan Realizacija Index štev. 1985 I. - VI. 1985 4 : 5 ~T~ ~~T~ ~T~ ~T~ ~T~ so zajeta prenešena sredstva iz prejšnjih let, katerih je bilo neporabljenih 36.646 tisoč din v 1984. letu. To je razlog nekoliko višje realizacije prihodkov. Odhodki so realizirani samo 10 % od planiranih. Realizirani so vsi, ki so nastali v prvem polletju, neporabljena sredstva pa so zelo velika, ker v prvem polletju nismo plasirali sredstev v gradnjo blokov niza »A« v naselju »4. maj« zaradi zakasnelega pridobivanja zemljišča. Sredstva vzajemnosti se združujejo pri Ljubljanski banki - Stanovanjsko komunalni banki v Kočevju. SREDSTVA :__________91.594 1. Neporabljena sredstva iz prejšnjih let 63.230 69 50.090 50.090 100 45.216 24.150 56 5.548 5.018 56 12.940 5.972 46 2. Združena sredstva po 19. čl. samoupravnega sporazuma 5. Združena sredstva vzajem. po 21. čl. samoup. sporaz. 4. Odplačila posojil V Porabi sredstev so samo sredstva odobrena enoti za gospodarjenje stanovanjskih hiš za velika popravila, ki so bila odobrena po planu za leto 1985 v višini 8.(XX) tisoč din. O končni razporeditvi sredstev za kredite, odobrene občanom in delovnim organizacijam za adaptacije in toplotne izboljšave stanovanj, je sklepal odbor za graditve, prenovo in gospodarjenje 30. julija in zaradi tega ni bilo možno črpanje nobenih kreditov v prvem polletju 1985. Sredstva enote za gospodarjenje so realizirana v višini 23.551 tisoč din ali 59 % od planiranih. Do prekoračitve planiranih prihodkov je prišlo zaradi prenizko postavljenega plana. Sredstva gospodarjenja s stanovanjskim skladom so tako nizka, da ne zagotavljajo amortizacije, ki bi morala znašati 19.000 tisoč din, realizirana pa je samo 14.622 tisoč din. Vsi ostali elementi odhodkov so se gibali po planu. S tako nizko realizacijo amortizacije ne moremo zagotoviti najnujnejših popravil v hišah. Velik del sredstev je porabljen za okvare vodovodov v zimskih mesecih zaradi nizkih temperatur. S povišanjem stanarin in najemnin v drugem polletju bomo zagotovili amortizacijo po 99. členu Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in s tem dobili sredstva za najnujnejša popravila. Iz obra- Realizacija plana sredstev solidarnosti za prvo polletje 1985 čuna amortizacije za prvo polletje je vidno, da smo imeli prekoračena sredstva amortizacije v višini 2.419 tisoč din. Strokovne službe se financirajo iz vseh treh virov sredstev v svobodni menjavi dela. kakor tudi izven svobodne menjave dela — po pogodbah za investitorstvo. Vsi prihodki so se gibali po planu, razen prihodkov po pogodba, ki so realizirani v višini 85 % oziroma do višine opravljenih del. Porabljena sredstva in amortizacija so dosegli indeks 61. ker so nekateri stroški plačani za celo leto (predplačilo za časopise in članarine), nekateri stroški pa so prenizko planirani (stroški prevoza, lokalne kilometrine, usluge MORC). Vsi drugi elementi se gibajo v mejah normale. Ostanek sredstev za razporeditev v skupno porabo splošni del je zelo nizek, ker niso vsa sredstva prihodkov od vzajemnosti poravnane do roka za predajo periodičnega obračuna. To pomeni, da je izpad prihodkov v višini 235 tisoč din. Ta prihodek je realiziran v začetku avgusta 1985. Prihodki in odhodki iz svobodne menjave dela, kakor tudi po pogodbah, so obdelani v posebni prilogi realizacije plana strokovnih služb. V Kočevju. 5. avgusta 1985 v tisočih din štev. Vsebina Plan 1985 Realizacija I. - VI. 1985 Index 4 : 5 1 : 2 4 5 PRIHODKI : 120.895 82.594 68 1. Redni pritok po 15. čl. samoupr. sporazuma 72.440 57.944 52 2. Redni pritok po 1^. členu samoup. srorazuma 0,20 % 6.809 4.417 65 5. Ostali rrihodki 5.000 5.587 68 4. Sredstva na žiro računu iz prejšnjega le^a 56.646 56.646 100 ODHODKI : 120.895 12.275 10 1. Subvencija in nadomestila stanarin, selitveni stroški 2.000 599 50 2. Anuitete kreditov 5.000 2.604 5. Provizija SDK in LB 450 151 54 4. Delovanje strokovnih služb 6.179 5-089 50 5- Prispevek za sklade LB 800 1.047 151 6. Krediti delavcem, zaposlenim pri obrt., in kmetje kooper. 1.000 - 7. Nakup kadrovskih stanov nj 8.000 - - 8. Sredstva za investicije 89.466 1.551 2 9. Ostali odhodki 8.000 5.252 40 10. Ostanek sredstev — 70.121 - Ugotovitve in razporeditve dohodka po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj za prvo polletje 1985 v tisočih din Zap. Vsebina štev. Plan 1985 Realizacija I. - VI. 1985 Index 4 : 3 ~1 T~ 5 —TT~ ~5~ PRIHODKI : 12.100 4.039 33 1. Obresti za dana posojila 9.100 4.039 44 2. Obresti od začasno prostih sredstev 3.000 C D II C D K I : 12.100 3.751 31 1. Obresti za združena sredstva 3-51? 2.072 59 2. Nadomestila za opravijanje storitev v bankah 3.240 1.679 52 3. Nadomestila za opravljanje storitev v SSS Kočevje 3-343 — — 4. Ostanek sredstev — 288 — Realizacija plana sredstev enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom za prvo polletje 1985 V tisočih din Vsebina štev. lian 1985 Realizacija I. - VI. 1985 Index 4 : 3 1 2 ~T~ 4 ~5“ P R I H'C D F I : 40.245 23.551 59 1. Stanarine 3p.356 22.437 58 2. Najemnine 1.677 1.054 63 3. Prispevki etažnih lastnikov 62 40 65 4. Obresti in drugi prihodki 150 20 13 ODHODKI : 40.245 23.551 59 1. amortizacija 21.950 • 14.622 67 2. Vzajemnostno vzdrževanje v SSS 3.101 1.550 50 3. Vzdrževanje v skupnosti stanovalcev 4.908 2.494 51 4. Upravljanje 4.568 2.284 50 3. Funkcionalni stroški 5.332 2.4-08 45 6. Civilna zaščita 386 193 50 Obračun sredstev amortizacije Preveč porabljenih sredstev amortizacije v letu 1984 2.324 Za odplačilo anuitet' 1. 1. do 30. 6. 949 Rekonstrukcije 1. 1. do 30. 6. 13.768 Porabljeno Prihodek iz razporeditve 30. 6. 1985 Prekoračitev sredstev 17.041 14.622 2.419 Realizacija finaačaega plana strokovnih služb za prvo polletje 1985 v tisočih din Zap. štev. Vsebina lian 1985 Realizacija I - VI Index 4 : 3 1 2 ~T~ ~ZT- ~5~ PRIHODKI : 18.516 9.870 53 1. Od enote za gospodarjenje 4.568 2.284 50 2. Od sredstev vzajemnosti 5-343 2.436 46 3. Od sredstev solidarnosti 6.179 3-089 50 4. Drugi prihodki 70 70 100 5. Od dela po pogodbah izven svobodne menjave 2.356 1.991 85 ODHODKI : 1. loraba sredstev in amortizacije 5.513 3.379 61 2. L stvarjeni dohodek 13.003 6.491 50 3- Obveznost iz dohodka 1.995 1.083 54 4 . čisti dohodek 11.008 5.408 49 - za osebne dohodke 9.718 5.118 53 - za SP stanovanjski del 333 192 58 - za SI splošni del 912 75 8 - za financiranje komunalnih naprav 45 23 51 Realizacija finančnega plana strokovnih služb za prvo polletje 1985 po virih sredstev v tisočih din Zsp* Vsebina štev. Realizacija I. - VI. 1985 Iz svobodne menjave dela Iz pogodbenih del 1 d 3 ~Zj- ~T~ P R I H 0 D K I : 9.8r-0 7.809 2.061 1. Od enote za gospodarjenje 2.284 2.284 — 2. Od sredstev vzajemnosti 2.436 2.436 — 3. Od sredstev solidarnosti 3.089 3.089 - 4. Delo po togodbah 2.061 — 2.061 ODHODKI : Poraba sredstev in amortizacija 5.379 2.658 721 Ustvarjeni dohodek 6.491 5.151 1.546 6bveznosti iz dohodka 1.685 856 227 Čisti dohodek 5.408 4.295 1.115 - za osebne dohodke 5.118 4.118 1.006 - za SP stan. del 192 154 38 - za SF splošni del 75 25 52 - za financiranje komunal, naprav 25 — 23 Rebalans plana sredstev za gospodarjenje za leto 1985 v tisočih din Zap. Etev. Vsebina lian 1965 Predlog rabalansa plana za 1985 Index 4 : 3 1 —T~ 3 ~~zr~ 5 PRIHODKI :____________40.245 1. Stanarine 58.556 2. Najemnine L.677 5. Irispevki etažnih lastnikov 62 4. Otresti in drugi prihodki 150 C D H C D K I :_______40.245 1. Amortizacija 21.956 2. Vzajemnostno vzdrževanje V SOS 5-161 5. Vzdrževanje v skupnosti stanovalcev 4.908 4. Up:avljanje 4.568 5. Funkcionalni stroški 5*552 6. 6ivilna za 'čita 586 Zaradi povišanja stanarin od 1. 7. ter povišanja najemnin od 1. 8. 1985 naprej, predlagamo rebalans plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Stanarine so rastle za 35 %. Najemnine bodo s tem povišanjem dosegle 53 % od ekonomskih najemnin. Po 99. členu republiškega zakona o stanovanjskem gospodarstvu smo dolžni zagotoviti amortizacijo stanovanjsko poslovnega sklada v višini 1 % od revalorizirane nabavne vrednosti sklada. 56.884______________141 52.800 138 3.850 230 84 135 150 100 56.884 141 58.060 173 2.000 64 4.950 100 4.568 100 7.000 131 586 100 Na to nas je opozorila tudi Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije s svojo okrožnico z dne 18. 7. 1985. Amortizacija v rebalansu plana pomeni 67 % vseh sredstev od najemnin in stanarin, 33 % ostaja pa za vse druge elemente, katere morajo ti prihodki pokriti. Ker ni dovolj sredstev tudi s tem povišanjem, smo morali sredstva za vzajemnostno vzdrževanje v SRS znižati od 3.101 tisoč na 2.000 din. Povišali pa smo funkcionalne stroške iz 5.332 tisoč na 7.000 tisoč din, ker so z revalorizacijo stanovanjsko poslovnega sklada v aprilu rastli stroški zavarovanja hiš. Osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90 SSS-17/194 TOČKA 8 OSNUTEK Na podlagi zveznega zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, ki je v fazi sprejemanja in na podlagi 18. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS 3/81) sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na skupni seji dne ............... SREDNJEROČNI PLAN samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kočevje za obdobje 1986/90 1. Osnove za oblikovanje plana razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Kočevje v obdobju 1986 — 1990 so: - cilji in potrebe na stanovanjskem področju v občini Kočevje in v širšem migracijskem območju občine, - možnosti oblikovanja potrebnih finančnih sredstev za vsa področja stanovanjskega gospodarstva po posameznih virih in z uklajevanjem dinamike financiranja, - možnosti zagotavljanja ustreznih zemljišč za izvajanje planirane stanovanjske gradnje, - razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdboje 1986 — 1990, - temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mest in naselij v občini, - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot, - cilji in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Osnovni cilji stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1986— -1990. V obdobju 1986— 90 bo zgrajenih 465 stanovanj, od tega v družbeni gradnji 195 stanovanj. Tako bo družbeno-najemnih 60 %, solidarnostnih 35 % in etažnih zasebnih 5 % stanovanj. V okviru individualne gradnje načrtujemo, da bo v obdobju 1986/90 dosežena struktura lastništva 42 % družbenih stanovanj in 58 % zasebnih stanovanj. V zadružni obliki bo tekla gradnja 70 stanovanj v okviru gradnje individualnih hiš. V tem obsegu je že vključena gradnja 6 nadomestnih stanovanj. Povprečna površina stanovanj bo znašala za planiran obseg in vrsto stanovanjske gradnje 54 m2. Povprečna velikost stanovanja bo zato v občini Kočevje v letu 1990 53 m2. V planskem obdobju 1986/90 bo zgrajenih 300 m2 poslovnih prostorov, ki bodo v upravljanju skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti in bodo namenjeni predvsem dejavnosti drobnega gospodarstva. 3. Oblikovanje sredstev po virih Financiranje stanovanjske gradnje, vzdrževanje, prenove in adaptacije stanovanj, sofinansiranje kadrovskih stanovanj, subvencioniranje stanarine ter vzajemnosti in solidarnosti na ravni republike bo izhajalo iz sledečih virov (po cenah 1. četrtletja 1985, v tisoč dinarjih): — iz dohodka 420.000 — iz čistega dohodka 620.000 — iz sredstev občanov 460.000 — iz sredstev bank 300.000 — iz prispevka iz izplačanih pokojnin 140.000 — iz prispevka kmetov kooperantov 20.000 — iz prispevka kmetov kooperantov 20.000 — iz prispevka delavcev zaposleni pri zasebnih obrtnikih 24.000 — iz stanarin 200.000 4. Lokacija stavbnih zemljišč Stanovanjska graditev je načrtovana na sledečih področjih, ki bodo podrobneje opredeljena z letnimi plani SSS: - družbena gradnja: KS Kočevje-mesto - naselji »4. maj« in Mestni log-Dolga vas, KS Rudnik-Šalka vas, KS Stara cer- kev, KS Kostel, KS Osilnica, KS Draga, KS Struge in KS Kočevska Reka; - zadružna gradnja: KS Kočevje-mesto, KS »Ivan Omerza« Livold in KS Stara cerkev; - gradnja za Rome; na posebnih lokacijah, ki jih določi IS Skupščina občine Kočevje; - zasebna gradnja: na urejenih stavbnih zemljiščih po zazidalnih načrtih, ki jih sprejme skupščina občine Kočevje na predlog Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. 5. Izgradnja poslovnih prostorov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje bo gradila poslovne prostore in jih dajala v najem organizacijam in skupnostim ter zasebnikom po planu in odločbah o dodelitvi Skupščine občine Kočevje. 6. Obseg in pogoji vzajemnega združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo v stanovanjski skupnosti V obdobju 1986/90 se bodo združevala v Samoupravni skupnosti sredstva sklada skupne porabe začasno za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1,15 % na brutto osebne dohodke za dobo 20 let in po obrestni meri 2,0 %. Na enak način se bodo združevala sredstva sklada skupne porabe za namene vzajemnosti pri graditvi kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0,20 % na brutto osebne dohodke. Razmerja porabe sredstev vzajemnosti med družbeno in zasebno gradnjo se določijo z letnim planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 7. Nepovratna sredstva vzajemnosti za izgradnjo kadrovskih stanovanj V obdobju 1986/90 se bodo nepovratno združevala sredstva iz čistega dohodka delovnih organizacij in skupnosti za solidarnost v graditvi kadrovskih stanovanj v občini Kočevje v višini 0,40 % na brutto osebne dohodke. Gradnja kadrovskih stanovanj bo usmerjena od Izvršnega sveta skupščine občine Kočevje, dodeljevanje stanovanj pa bo opravljeno po posebnem pravilniku o dodeljevanju kadrovskih stanovaj, ki ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 8. Združevanje sredstev solidarnosti V Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje se bodo združevala nepovratno sredstva iz dohodka v višini 1,60 % na brutto osebne dohodke. Na enak način se bodo združevala tudi nepovratna sredstva v solidarnost, ki se oblikujejo iz dohodka obratovalnice v višini 4 % od izplačanih brutto osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z sredstvi, ki so lastnina občanov. Na enak način se bodo združevala tudi sredstva za solidarnost kmetov kooperantov, združenih v temeljni organizaciji kmetov kooperantov, pri ZKGP Kočevje in sicer sredstva, ki se oblikujejo iz dohodka v višini 4 % po osnovi zavarovalne skupine. Samoupravni stanovanjski skupnosti se bodo združevala tudi nepovratno stanovanjska sredstva, ki se oblikujejo v višini 4 % od izplačanih pokojnin in izplačanega varstvenega dodatka upokojencev in občanov na območju občine Kočevje. ; Sredstva solidarnosti združena za potrebe v občini Kočevje se bodo uporabljala po letnih planih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. O namenski uporabi sredstev od izplačanih pokojnin bosta odločali skupščina Pokojninsko invalidskega zavarovanja in skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 9. Združevanje sredstev solidarnosti na ravni republik Sredstva solidarnosti iz dohodka se bodo združevala nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za namene solidarnosti v SRS v višini 0,32 % na brutto osebne dohodke. Stopnje združevanja prispevkov za solidarnost na ravni republik se bodo vsako leto določila z letnimi plani, ki jih sprejema skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije glede na dejanske potrebe. 10. Pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih iz sredstev solidarnosti Stanovanja zgrajena iz sredstev solidarnosti se bodo dodeljevala na podlagi občinskega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in pravilnika za dodeljevanje stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnosti. Pravilnik za dodeljevanje stanovanj bo vseboval tudi merila, s katerimi se bodo upoštevali stanovanjski pogoji mladih družin in občanov s posebnimi potrebami (invalidnost, težke bolezni). 11. Lastna udeležba pri pridobitvi vzajemnega stanovanja Pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju se bo še naprej uveljavljala obvezna lastna udeležba na podlagi Samoupravnega sporazuma o enotnih merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje. Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 1 % do 20 % vrednosti stanovanja. Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju je vračljiva v dobi 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine ter vrednosti stanovanja in se vrne v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero. 12. Lastna sredstva pri nakupu ali gradnji stanovanja Lastna sredstva pri nakupu etažnega stanovanja v družbeni usmerjeni stanovanjski gradnji ali pri gradnji zasebne stanovanjske hiše bo taka, da bo znašala maksimalna vsota kreditov: — pri nakupu etažnega stanovanja 80% — pri zadružni gradnji 75 % — pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 % Osnova za določitev višine kreditov iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje je določena s pravilnikom za dodeljevanje kreditov te skupnosti. Pogoje in merila za dodeljevanje kreditov v delovnih organizacijah in skupnostih določajo pravilniki teh organizacij. 13. Stanarine Osnova za oblikovanje stanarin je enotna metodologija za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS 25/81). Do leta 1990 bo dosežena v občini Kočevje stanarina v družbenih najemnih stanovanjih v višini 3,83 % od revalorizirane nabavne vrednosti stanovanja. Ta stanarina, ki zagotavlja enostavne reprodukcije je sestavljena iz amortizacije v višini 2.27 % in za pokrivanje ostalih stroškov v višini 1,56 %. Postopni prehod na ekonomsko stanarino se opravi tako, da se stanarina povišuje z dvema fazama: — z vsakoletnim prilagajanjem povečani vrednosti stanovanjskega fonda, tako da se ob letni revalorizaciji nabavne vrednosti stanovanjskega fonda za enak odstotek revalorizira tudi stanarina. — s postopnim približevanjem polni ekonomski stanarini po stopnji, ki jo določi zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ali ustrezni organ druž-beno-politične skupnosti. Podrobno notranjo delitev stanarin bo določil zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje vsako leto odvisno od stopnje približevanja k polni ekonomski stanarini. 14. Najemnine Najemnine za poslovne prostore v družbenih stanovanjskih hišah se oblikujejo po istem načelu kot stanarine, to je v odstotku od revalorizirane nabavne vrednosti poslovnega prostora. Višina najemnine je odvisna od kategorije poslovnega prostora in dejavnosti, ki se v njem opravlja. Podrobnejša določila kategorizacije najemnine določi zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje s svojim sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SRS. Ekonomska najemnina je sestavljena iz dela za enostavno reprodukcijo in dela za razširjeno reprodukcijo. Popolna ekonomska najemnina, ki vsebuje razširjeno in enostavno reprodukcijo se bo dosegla s 1. 7. 1986. Podrobna notranja delitev najemnin in njihova uporaba se določi z letnim planom, ki ga sprejme zbor uporabnikov skupščine SSS občine Kočevje. Del najemnin za razširjeno reprodukcijo se v obdobju 1986/90 lahko uporabi tudi za prenovo in nadomestilo konstrukcijskih elementov stavb, v katerih so ti poslovni prostori. 16. Poraba amortizacije Sredstva amortizacije se združujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti in se porabljajo po letnih planih, ki jih sprejema skupščina SSS za nadomestno gradnjo, prenovo, velika prenovitveno-vzdrževalna dela, dodatno toplotno zaščito in poravnavanje obveznosti do poslovnih bank. 17. Financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva Za zagotavljanje študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem pospeševanja dosežkov znanosti za to področje se bo združevalo del sredstev za stanovanjsko gradnjo organizacij združenega dela in delovnih skupnostih. Podrobnejša določila sprejme Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. 18. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Pri uresničevanju plana stanovanjskega gospodarstva bomo upoštevali navodila, usmeritve in ukrepe, ki jih je sprejel IS Skupščine SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Skladno s tem bomo iz sredstev stanarin namenili za nakup in vzdrževanje požarne opreme, za prvo pomoč in druge opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito sredstva, ki bodo opredeljena z letnim planom porabe stanarin in najemnin. 19. Izvajanje stanovanjske gradnje Izvajalci v stanovanjski gradnji v občini Kočevje bodo zagotavljali del svojih kapacitet za pokrivanje vseh potreb stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanje stanovanj v obdobju 1986/90. Pri tem bodo uporabili predložene ukrepe za racionalizacijo na področju gradnje, uporabili bodo tipizirane gradbene elemente ter sprejeli pri oblikovanju cen družbeno opredeljene osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje v SRS. 20. Delovna skupnost strokovne službe SSS Delovna skupnost strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje bo opravljala vsa dela po samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih med SSS in delovno skupnostjo ter druga opravila, ki ji bodo poverjena od skupščine SSS. Delovna skupnost strokovne službe bo opravljala tudi investitorska dela v družbenousmerjeni stanovanjski graditvi in spremljajočih objektih po sklepih skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Delovna skupnost strokovne službe SSS bo opravljala po posebni pogodbi tudi strokovna opravila za stanovanjsko zadrugo in tista dela za skupnosti stanovalcev, ki jih bodo te nanje prenesla. Zaradi povečanega obsega del se načrtuje povečanje števila zaposlenih za tri v tem srednjeročnem obdobju. 21. Spremljanje uresničevanja plana Za utrjevanje in izboljšanje obstoječega sistema planiranja in izvajanja plana se bo: — okrepilo plansko službo v delovni skupnosti, — izboljšalo način določanja, spremljanja in analiziranja spremljanja programov ukrepov in uresničevanja plana. — vztrajalo na prehodu na ekonomske stanarine in najemnine. — redno obveščalo organizacije združenega dela in delovne skupnosti o njihovih planskih obveznosti na področju stanovanjskega gospodarstva, — preko Kočevskih novic popolno informiralo delegatsko bazo o razvoju in problematiki stanovanjskega gospodarstva. 22. Srednjeročni plan se objavi v uradnem listu SRS in stopi v veljavo 8. dan po njegovi objavi. Obrazložitev: Predloženi 1. osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje nastaja v času velikih sprememb v načinu planiraj a in samoupravnega dogovarjanja in bo zato doživel do izdelave predloga še celo vrsto sprememb. Vsi ustanovitelji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in še posebej delegatska baza se pozivajo, da ta osnutek temeljito obravnavajo in dajo svoje pripombe, spremembe in dopolnila. Ker se tudi spreminjajo predpisi o amortizaciji stanovanjskih stavb in stanovanj bo pred sprejetjem predloga možno natančnejše določiti notranjo delitev stanarin kot osnovo za vsakoletno plan. Na oblikovanje predloga bo vplival tudi spremenjen način za določanje oziroma dogovarjanja o višini prispevkov in osebnih dohodkov za potrebe stanovanjskega gospodarstva. Odbor za samoupravo organizacijo Kočevje, 30. 8. 1985 in finance SSS občine Kočevje TOČKA 9 (SSS-17/195) SKLEP O PODPISU DEPOZITNE POGODBE ZA KRATKOROČNO NALOŽBO SREDSTEV Odbor za samoupravo, organizacijo in finance predlaga skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, da sprejme naslednji SKLEP: Način in pogoji depozita se določajo s posebno pogodbo. Pooblašča se predsednik skupščine SSS tov. Drago AUPIČ, da podpiše to pogodbo. Obrazložitev: Na pobudo Izvršnega sveta Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje so se predstavniki gospodarstva in samoupranvnih interesnih skupnosti dogovorili, da se trenutno prosta denarna sredstva združena v Samoupravnih interesnih skupnostih začasno deponirajo pri Interni banki ZKGP, ki jih bo namensko uporabljala za pomoč kmetijstvu. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje bo trenutno prosta denarna sredstva solidamosi deponirala pri Interni banki ZKGP Kočevje. Kočevje, 29. 8. 1985 Odbor za samoupravo, organizacijo in finance skupščine SSS občine Kočevje Delegatska vprašanja in pobude SSS-17/190 TOČKA 10 DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE S 16. SEJE SKUPŠČINE SSS DNE 18. 7. 1985 Jurkovič Vanda (ZKGP Kočevje — Gozdno gospodarstvo): Prosimo pojasnilo, kako je s posojili za individualno gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš. Žagar Jože (KO za stanovanjska vprašanja pri SZDL Kočevje): Posojila za udeležence NOV se vsako leto pozno odobrijo in prezgodaj ugasne rok za sklenitev posojilne pogodbe in rok za črpanje posojila. Oražem ing. Dušan (vodja strokovne službe SSS občine Kočevje): Delo z stanovanjskimi posojili je na terenu zaključeno pripraviti je potrebno še predlog za odbor. Nato se takoj dostavijo sklepi o rešitvah prošenj individualnim prosilcem. Za udeležbo NOV je postavljen dovolj dolg rok za sklenitev posojilne pogodbe in za črpanje posojila kot za ostale upravičence. Anpič Drago (predsednik skupščine SSS občine Kočevje): Udeleženci NOV niso imeli pravi čas urejeno dokumentacijo, zato jim je potekel rok črpanja posojila. V mesecu avgustu je potrebno omogočiti sklepanje posojilnih pogodb iz sredstev vzajemnosti. Figar Ivan (Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka): Stanovalci v Kajuhovem naselju smo vedno bolj nezadovoljni zaradi neurejene okolice blokov. Oražem ing. Dušan (vodja strokovne službe SSS občine Kočevje): Ob gradnji stanovanjskih blokov ni bilo v cenah zajeto urejanje okolice stanovanjskih blokov. Sedaj bo potrebno najti skupno rešitev s krajevno skupnostjo Kočevje — mesto in lastniki stanovanj v Kajuhovem naselju. Žagar Jože (Koordinacijski odbor SZDL Kočevje): Koordinacijski odbor predlaga, da se za skupščino SSS dostavljajo le skrajšani zapisniki, v katerih se zapiše le kdo je razpravljal in kakšni sklepi so bili sprejeti. Škijanc Tone (Kmetje kooperanti): Fasada na novem bloku v »4. maj-u« je popisana z grobimi predmeti. Zato naj se pokliče predsednika hišnega sveta in se mu nudi nasvet v zvezi z odgovornostjo takega ravnanja. Bastardi Pavla (Avto Kočevje): Želela bi vedeti, kdo je zadolžen za zelenice in igrišča v mestu Kočevje Anpič Drago (predsednik skupščine SSS občine Kočevje): Za zelenice in igrišča v mestu skrbi krajevna skupnost Kočevje—mesto, katera daje DO »Komunala« naročila za urejanje. Dulmin Mirko (krajevna skupnost Draga): Zakaj se stanovanja v novi stavbi v Podpreski ne oddajo stanovalcem, ker so zgrajena? V stari stanovanjski hiši v Podpreski 20 so okna velika in slaba. Potrebno bi bilo urediti tudi fasado, da bo center naselja kompletno obnovljen. Oražem ing. Dušan (SSS Kočevje): V zvezi z novo stavbo v Podpreski moramo pojasniti, da soinvestitorji še niso poravnali razliko v ceni, ter tako ne morejo prejeti ključev za nova stanovanja. Za vzdrževanje stanovanjske hiše je potrebno planirati preko hišnega sveta in sicer konec določenega leta za naslednje leto. Sredstev še vedno primanjkuje za vse potrebno vzdrževanje družbenih stanovanj. — Ofak Vilma (krajevna skupnost Kostel: Zakaj se dodeljuje upokojencem iz podeželja stanovanja v Kočevju, ki so tudi s centralnim ogrevanjem. Odgovor (strokovna služba SSS občine Kočevje): Vsak upravičenec na PREDNOSTNEM VRSTNEM REDU ZA dodelitev solidarnostnega stanovanja ima pravico do ustreznega družbenega stanovanja. Če takega ni mogoče dobiti v okviru družbenih stanovanj na podeželju, je lahko rešen tudi s stanovanjem v mestu. V tem primeru upravičencu tudi ne moremo odreči stanovanja s centralnim ogrevanjem. Kopitar dr. Gena (Zdravstveni dom Kočevje): Kakšna je možnost menjave enega trosobnega stanovanja za dva manjša stanovanja? Oražem ing. Dušan (vodja strokovne službe SSS občine Kočevje): Osnovna šola je zainteresirana za eno trosobno stanovanje, zato predlagamo, da se tu najde možnost rešitve tega problema. Aupič Drago (predsednik skupščine SSS občine Kočevje): Neposredno bo lahko ta problem pri SSS občine Kočevje reševal Odbor za solidarnost. Za naslednje petletno obdobje bo potrebno ugotoviti potrebo po kadrovskih stanovanjih in zvišati stanovanjski prispevek za kadrovska stanovanja. Žagar Jože (KO SZDL Kočevje): Delovne organizacije so dale velik prispevek za zdravstvo. Del krivde, da zdravstveni delavci oz. zdravniki odhajajo iz Kočevja je tudi v tem, ker nimajo urejene stanovanjske razmere. V domu »Dušana Remiha« naj bi se po adaptaciji zagotovilo eno kadrovsko stanovanje za ZD Kočevje. Komisija pri ZZB NOV Kočevje je Zdravstvenemu domu že odstopila eno manjše stanovanje za njihov kader. Zagotoviti bi bilo potrebno kadrovska Stanovanja tudi za delovne organizacije, ki začasno same ne morejo združevati stanovanjskih sredstev, kot je »ITAS« Kočevje in Tekstilana Kočevje. Kopitar dr. Gena (Zdravstveni dom Kočevje): Trenutno stanje je tako, da novi zdravniki nimajo stanovanja; so le najemniki pri zasebnih lastnikih stanovanjskih hiš. Zdravstveni dom bo v Vasi prodal družbeno stanovanje in kupil drugega v Kočevju, vendar se ne ve za interesente na podeželju. Oražem ing. Dušan (vodja strokovne službe SSS občine Kočevje): Zdravniki so vseeno odhajali, čeprav so imeli stanovanja. Sedaj bomo reševali stanovanjski problem kadrov ob nakupu stanovanj v stavbi Doma »Dušana Remiha«. Po razpravi so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Strokovno službo SSS občine Kočevje se zadolži, da skupno s Samoupravno interesno skupnostjo za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje, krajevno skupnostjo Kočevje-mesto in s svetom stanovalcev v Kajuhovem naselju proučijo urejanje zelenic v Kajuhovem naselju; 2. Zapisnike za skupščine SSS se v nadalje piše v skrajšani obliki, tako da se zapiše le kdo je razpravljal in kakšni sklepi so bili sprejeti. Kočevje, avgust 1985 Sestavila: Knavs Dragica