SKUPŠČINSKI
Št. 9, leto XXVII	Cena 5 din	20. julija 1990
Prispevki za realizacijo programov se plačujejo:
2.	Za področje gospodarske infrastrukture a) Prispevek iz dobička in prispevek iz dohodka:
—	za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva
po stopnji.................................................. 1,16%
—	za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne
rabe po stopnji .............................................2,63%
—	za požarno varnost po stopnji................................0,26%
—	za program družbeno organizirane proizvodnje hrane po
prispevni stopnji............................................0,53%
—	za zagotavljanje osnovne preskrbe	po stopnji.................0,04%
—	za program občinskih blagovnih	rezerv po	stopnji.............0,17%
2.	člen
4.	člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se na novQ glasi:
»Prispevki po tem odloku se plačujejo v proračunu občine Črnomelj. Plačilo obveznosti po tem odloku lahko izvršni svet izjemno odloži za dobo 15 dni, potem ko je proučil gospodarsko stanje zavezanca, predvsem pa njegove dejanske sposobnosti oziroma zagotovila, da bodo te obveznosti zagotovo poravnane v navedenem roku. V času odloga zavezancev — dolžnik ne more povečati osebnih dohodkov, mora pa nemudoma začeti z izdelavo programa sanacije.«
3.	člen
Za 5. člen se vstavi 5a člen, ki glasi:
»Zaradi znižanja stopenj prispevkov po tem odloku se ne smejo povečati osebni dohodki in sredstva za skupno porabo delavcev.«
4.	člen
6.	člen se spremeni in dopolni tako, da se na novo glasi:
»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, določbe 1. člena se začno uporabljati od 1.8. 1990 naprej.
Številka:403-21/89	Predsednik
Datum: 6. 7. 1990	skupščine občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
109.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86) in 13. člena pravilnika o določanju imen naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. 7. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembi meje med naselji: Kot — Sadinja vas, Sadinja vas — Vavpča vas, Semič Vavpča vas, Sela pri Semiču — Kašča, Kašča — Coklovca, Vrtača — Oskoršnica, Podreber — Kal, Cerovec — Krvavčji vrh in Kvasica — Tanča gora — Dragovanja vas.
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
108.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj v letu 1990
109.	Odlok o spremembi meje med naselji: Kot —Sadinja vas, Sadinja vas — Vavpča vas, Semič — Vavpča vas, Sela pri Semiču — Kašča, Kašča — Coklovca, Vrtača —Oskoršnica, Podreber — Kal, Cerovec — Krvavčji vrh in Kvasica — Tanča gora — Dragovanja vas
110.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1990
111.	Ugotovitveni sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva zoper DO SCT, TOZD Kovinar Črnomelj
OBČINA TREBNJE
112.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje
113.	Odlok o spremembi odloka o sestavi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
114.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog
115.	Odlok o zazidalnem načrtu Pavlinov hrib — Stari trg (1. faza)
116.	Sklep o vredosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990 (od 1. 7. do 31. 12.)
117.	Odlok o spremembah odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990
118.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Knežja vas
Občina Črnomelj
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
108.
Na podlagi 9., 49. in 52. člena zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o proračunu določenih obveznosti iz dohodka in skupne družbene potrebe /a leto 1989 (Ur. list SRS, št. 41 /89) ter 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. 7. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj v letu 1990
1.	člen
3.	člen, 2a točka odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj v letu 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89,6/90) se spremeni in dopolni tako, da se na novo glasi:
1.	člen
Del naselja Kot se priključi naselju Sadinja vas.
2.	člen
Del naselja Sadinja vas se priključi naselju Vavpča vas.
3.	člen
Del naselja Semič se priključi naselju Vavpča vas.
4.	člen
Del naselja Sela se priključi naselju Kašča pri Semiču.
5.	člen
Del naselja Coklovca se priključi naselju Kašča.
6.	člen
Del naselja Vrtača se priključi naselju Oskoršnica.
7.	člen
Del naselja Štrekljevec in del naselja Kal se priključi naselju Podreber.
8.	člen
Del naselja Krvavčji vrh se priključi naselju Cerovec.
9.	člen
Del naselja Tanča gora in del naselja Dragovanja vas se priključi naselju Kvasica.
10.	člen
Grafični prikaz spremembe med naselji je prikazan na temeljnem topografskem načrtu, kije sestavni del tega odloka, oziroma na načrtih evidence registra teritorialnih enot in evidence hiš v merilu 1 : 5000.
11.	člen
Spremembe na podlagi tega odloka se v skladu z veljavnimi predpisi izvedejo v vseh delih operata registra teritorialnih enot in registra prebivalstva v roku dveh mesecev po uveljavitvi odloka.
12.	člen
Hišne številke v spremenjenih naseljih tega odloka določi in dodeljuje za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ.
13.	Člen
UGOTOVITVENI SKLEP
o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva zoper DO SCT, TOZD Kovinar Črnomelj
I.
Skupščina občine Črnomelj ugotavlja, daje 26.5.1990 potekel rok, za katerega je skupščina občine izrekla začasne ukrepe družbenega varstva v DO SCT, TOZD Kovinar Črnomelj (SDL, 9/89).
II.
Razreši se začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi:
1.	Janko Gladek, dipl. oec. predsednik
2.	Alojz Turk, inž., namestnik predsednika
3.	Ferdinand Korošec, oec., član
4.	Anton Zajc, dipl. iur., član
III.
Z dnem veljavnosti tega sklepa se iz sodnega registra izbriše vpis začasnih ukrepov družbenega varstva ter pooblastila začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
IV.
Sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja naslednji dan po objavi.
Številka: 741-1/89	Predsednik
Datum: 6. 7. 1990	skupščine občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 45-75/2	Predsednik
Datum: 6. 7. 1990	Skupščine občine Črnomelj:
JANŽEKOVIČ MARTIN, dipl. inž.
Občina Trebnje
110.
Na podlagi 176. člena statuta občine Črnomelj (SDL, 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. 7. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto
1990
1.
V odloku o proračunu občine Črnomelj za leto 1990 (SDL, štev. 21/89) se spremeni 1. člen tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	108,373.448 din
od tega:
—	razporejeni prihodki	108,074.156 din
—	nerazporejeni dohodki	299.292 din
112.
Na podlagi 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/86) ter 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79,12/82,39/85,37/87 in 18/88) je skupščina občine Trebnje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11.7. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje
1.	člen
V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/80,5/83,22/87 in 21/89 — v naslednjem besedilu: odlok) se 10. člen spremeni, tako da se glasi:
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni upravni organi. Individualni upravni organi so sekretariati in uprave.
2.
2. člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
Vil. členu odloka se črta besedilo 3. odstavka.
3.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija 1990 dalje.
Številka: 403-23/89	Predsednik
Datum: 6. 7. 1990	skupščine občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
111.
Na podlagi 2. in 14. člena zakona o sprejemu začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 7. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov Skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 21 /89) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6.7.1990 sprejela naslednji
3.	člen
Besedilo 12. in 13. člena odloka se črta.
4.	člen
V členih 13a., 14., 14a., 21. in 31. odloka se beseda »komite« nadomesti z besedo »sekretariat«.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje dosedanji komite z delom kot sekretariat, njegov predsednik pa kot sekretar.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 014-09/89-10	Predsednik
Datum: 11.7. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
113.
Na podlagi 243. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 7. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sestavi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1.	člen
V drugem členu odloka o sestavi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/78) se črta besedilo v celoti in doda novo, ki se glasi:
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika, tajnika in osem članov.
Predsednika, tajnika in člane delegirajo:
1.	zbor KS SO Trebnje,
2.	Avto-moto društvo Trebnje,
3.	Cestno podjetje Novo mesto — nadzorništvo Trebnje,
4.	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje,
5.	Vzgojno-izobraževalna organizacija Trebnje,
6.	Zveza šoferjev in avtomehanikov občine Trebnje,
7.	Postaja milice Trebnje,
8.	Komunala Trebnje,
9.	sekretariat za notranje zadeve občine Trebnje.
2.	člen
Tajniške naloge sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja sekretariat za notranje zadeve občine Trebnje.
3.	člen
Mandatna doba sveta je štiri leta, člani pa so lahko ponovno imenovani po preteku te dobe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 226-03/90-10	Predsednik
Datum: 11. 7. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
114.
Na podlagi 25., 26., 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84. 37/85 in 29/86), 11. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS, št. 14/85) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupšč. Dolenjski list, št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 7. 1990 sprejela
102/2, stp. 166,323/46,323/49, stp. 102/3, stp. 104/2 del, 357 del, 1066/2 del, stp. 104/1,stp. 103,361/2 del; 1075/10.1073/9,1073/8,299/1 del,stp. 223/1, 1073-4, 640, 1073/1, 292, 293, 294, 286/2, 286/1, 284/2, 284/1, 283/3,192,196,194/2,193/2,300/2, stp. 249,144,146,178/3,2909, stp. 38, 178/2, 182, 180/2, 180/1, 187, 1076 del, 216/2, stp. 36/1, stp. 298, 170/2,164/3,163/2,164/2,1075/14,118 del, 125/4 del, stp. 3 23/2,121, stp. 201,104/4,105/9,103, stp. 8,102, stp. 7, stp. 5,97/2, 97/6, 97/4 del, 97/7,96/2 del, 96/3 del, 125/2 del, stp. 2/1,116/1 del, 116/3 del, 114/1 del, 114/2 del. 1077-1 del, 244/1,242 del, 322/11 del, 322/18 del, 322/17 del, 58, 57/2, 88/1, 4/2, 6/2, 4/4, 4/3, 4/1, 1/2, 2, 1068/3, 79/2, stp. 92/1, 51/2 del, stp. 92/2, 1075/4, 1066/1 del, 61/2, 61/1 del, 64, 66, 76/2 del, 39/4, 39/3,1067/1 del, 387/4,387/2 del, 1067/1 del, 38, 387/3, 387/12, 388 del, 396,395 del, 1068 del, 397/2,387/11,397/1,26/3,26/4 del, 26/1, 1068/1, 24/4 del, 24/3 del, 24/1 del, 16/13, 16/11, 1068/7, 569/2, 570, 1075/5, 15/2, 15/4, 15/3, 14, 1085 del, 575, 705/9, 573/2, stp. 45/4, stp. 45/5, 706, 705/12, 705/4, 691 del, 1075/10; 514/1 del, 513/1, 513/2, 514/3 del, 515/1 del, 1069-5 del, 516, 520/T del, 519 del, 524,526, 529/2, stp. 315,1068/1 del, 542,531 /2,532,531/1,550/2,543/1,543/2,544,533, 534, 535,498/94,498/2 del, 498/100 del, 498/9 del, 498/15 del, 1067 del, 498/18 del, 500 del, 498/24 del, 1069-5, 514/4, 506 del; 504 del;
3.	člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
1.	merila in pogoje glede vrste posegov v prostor,
2.	merila in pogoje glede oblikovanja objektov in naprav ter ostalih posegov v prostor,
3.	merila in pogoje za prometno urejanje,
4.	merila in pogoje za komunalno urejanje,
5.	merila in pogoje za določitev funkcionalnega zemljišča,
6.	merila in pogoje za varovanje okolja,
7.	merila in pogoje za varovanje in razvijanje naravne in kulturne dediščine,
8.	posebna oz. podrobna merila in pogoje za posege v prostor po posameznih območjih urejanja.
4.	člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Mokronog vsebuje:
1.	tekstualni del:
planske usmeritve iz dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje,
—	besedilo odloka,
—	soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;
2.	kartografski del:
— prikaz meril in pogojev na temeljih tipografskih načrtov v merilu 1:5000 in na katastrskem načrtu v merilu 1:2000.
Ta odlok je podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije, za izdajo lokacijskega dovoljenja ter za oblikovanje pogojev pri izdaji potrdil o priglasitvi del.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
5.	člen
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog
I.	UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom skupščina občine Trebnje sprejme prostorske ureditvene pogoje za območje naselja Mokronog.
Dovoljeni so posegi v prostor v taki obliki in obsegu, ki ga določa ta odlok z namenom:
—	izboljšati pogoje bivanja in dela, dopolniti obstoječe in manjkajoče dejavnosti,
—	zmanjšati onesnaževanje okolja,
ohraniti krajinske značilnosti, naravno in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega družbenega pomena,
zmanjšati ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč ter vojne.
2.	člen
Območje naselja Mokronog je prikazano v kartografskem delu PUP, ki je sestavni del tega odloka.
Meja ureditvenega območja naselja poteka po naslednjih mejah (zapisane parcelne številke se nahajajo znotraj ureditvenega območja naselja):
Mokronog
650 del, stp. 138; 638 del, stp. 139, stp. 209; 602/3,602/4,603/4,603/3, stp. 288; stp. 178, 563 del; 550/1 del, stp. 133/1, stp. 132/2,498/7 del, stp. 200; 499/4 del, stp. 250, 1067 del, 498/18 del, 499/5 del, stp. 124/1,1067 del, stp. 124/2 del, 490/2,490/1 del, 410/7 del, 488 del, 1081 del,stp. 125/3,491/2, stp. 125/1, stp. 123/2; stp. 119, 1068 del, stp. 123/1,409/2 del; stp. 118/1, stp. 118/2,412 del; stp. 267,408/2 del; stp. 117,485/2,1067 del, 402/1 del, 485/1 del, stp. 194.484/1 del; 484/2, stp. 271; 1068 del, stp. 113 del, 401/1, 401/2,389 del, stp. 114,391 del, 393 del; stp. 115,1067 del, 378/1 del, 378/2 tlel, stp. 108/1, sip. 109/2, stp. 109/1, stp. 176, stp. 112, stp. 108/2, 1067/1 del, 370/1; 1066/1 del, sip. 275,370/2 del; 1067 del, 107 del, 381 del, 383 del; 335 del, stp. 106; 361/1 del, 1066/1 del, 363/2, 363/1, stp. 102/1, stp.
L Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
6.	člen
Na območju, ki je navedeno v 2. členu tega odloka, so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
1. novogradnje:
gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov na tistih zemljiščih znotraj ureditvenega območja, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele, v skladu z urbanistično-arhitektonskimi značilnostmi obstoječe gradnje strukture,
gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta, kije praviloma lociran na mestu, na katerem je stal objekt, in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni, požarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta,
gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti, kot so kmečke bivalne hiše, hlevi, skednji, silosi ipd., gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva, gradnja objektov za potrebe turistično-gostinskih in športno-rekreacij-
skih dejavnosti,
— gradnja objektov za komunalne ureditve, rekonstrukcije.
2.	Adaptacije, dozidave, nadzidave in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
3.	Gradnja pomožnih objektov, kot jih določa občinski odlok o določitvi objektov oz posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/86).
4.	Postavitev in prestavitev spominskih obeležij.
5.	Postavitev začasnih objektov in naprav.
6.	Gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred popolavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnjo objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
7.	Posegi na območja, kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in posegi na območja, za katere je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju.
8.	Gradnja objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru programov SLO in DS.
1.1.	Novogradnje
1.2.	Prizidki, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije
7.	člen
Gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, objektov za potrebe turistično-gostinskih in športnorekreacijskih dejavnosti, objektov za potrebe drobnega gospodarstva, prizidkov, nadzidkov, rekonstrukcij in adaptacij na obstoječih objektih in napravah, je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
— možni so posegi v prostor, ki minimalno spreminjajo bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti v prostoru,
—	dostop do novih objektov mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj,
•— vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o varnosti in sanitarnotehničnimi predpisi,
—	dozidave in nadzidave so možne le za objekte, zgrajene z gradbenim dovoljenjem in v takem obsegu, da ne porušijo obstoječih urbanistično arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje objektov na parceli, razmeije med objekti, gradbena linija, merilo obstoječih objektov ipd.
8.	člen
Gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta je možna na isti lokaciji in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta. Večji odmik se dovoljuje le v primerih, če se s tem izboljša prometna varnost na javni cesti ali če stoji stari objekt na območju, kije zavarovano s posebnimi predpisi. Dovoljenje za gradnjo na mestu predhodno odstranjenega objekta se lahko izda samo, če stari objekt ne ustreza več gradbenim in sanitarno-tehničnim pogojem.
Odveznost odstranitve starega objekta in lokacija novega se investitorju naloži z lokacijskim dovoljenjem.
9.	člen
Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja.
Dopustne so spremembe funkcije objektov za potrebe razvoja naselja (oskrbne in storitvene dejavnosti) ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
Spremembe funkcij objektov v okviru zaščitenih kmetij in objektov, namenjenih kmetijski proizvodnji, niso dovoljene, razen v primerih, ko bi posamezni objekti (mlini, kašče, hlevi) zaradi zmanjšane aktivnosti kmetije propadli, in to ni v nasprotju z določili, ki veljajo za območje urejanja v katerem se objekt nahaja.
1.3.	Pomožni objekti
10.	člen
Za gradnjo pomožnih objektov veljajo določila občinskega odloka o določitvi objektov oz. posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/86).
1.4.	Spominska obeležja
11.	člen
Lokacija za postavitev in prestavitev spominskih in drugih obeležij mora biti izbrana takole:
da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost,
da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta, če je obeležje na
objektu,
da se vklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje.
Spominska obeležja na območju ali posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo postavljati in prestavljati le s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
1.5.	Začasni objekti in naprave
12.	člen
Za začasne objekte in naprave, ki so prvenstveno namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvam proslavam in podobno, veljajo naslednja merila in pogoji:
—	da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru,
—	da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča,
-	da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču prvotno stanje takoj po prenehanju dovoljenega roka.
1.6.	Vodnogospodarsko urejanje
13.	člen
Pogoji vodnogospodarskega urejanja:
—	pri morebitnem izkoriščanju vode iz vodotokov mora v strugi ostati določena količina vode (biološki minimum), ki se ga v nobenem primeru ne sme izkoriščati,
-	vsi posegi v vodna in obrežna ter erozijska območja, ki bi lahko kakorkoli vplivali na vodni režim oz. njegovo urejanje, se morajo izvajati v soglasju z upravljalcem VGP Novo mesto ter v skladu z občinskim odlokom.
1.7.	Posegi na območja, kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti, in posegi na območja, za katere je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju.
14.	člen
Dovoljujejo se zapolnitve na prostih stavbnih parcelah, pomožne gradnje, prizidave, razširitev stanovanjskih objektov, delavnic, objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti, vendar se smejo ti posegi vršiti le na funkcionalnih površinah pripadajočih parcel in biti skladni s splošnimi pogoji oziroma s pogoji, ki veljajo za posamezna območja urejanja tega odloka. Dovoljena so tudi vsa vzdrževalna dela objektov in naprav, infrastrukture, urejanje pešpoti, zelenja, rekreacijskih površin, ki so v skladu s srednjeročnim družbenim planom.
15.	člen
Na območjih, za katera obstajajo veljavni PIA in še niso realizirani, in na območjih, za katera je predvidena priprava prostorskih izvedbnih načrtov (zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov), pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju, so dopustni le tisti posegi v prostor, ki ne bodo ovirali kasnejšega izvajanja rešitev s predvidenimi izvedbenimi načrti in niso v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom.
Dopustne so rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu z arhitektonsko urbanističnimi vrednotami naselja ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, s katerimi se bo izboljšalo stanje na področju komunalne opremljenosti na širšem območju planske celote in katerih trase so že opredeljene s srednjeročnim družbenim planom občine Trebnje.
1.8.	Gradnja objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru programov SLO in DS
16.	člen
Pri urejanju prostora za SLO in družbeno samozaščito se upoštevajo veljavni predpisi in zahteve RSLO R Slovenije.
2.	Merila in pogoji /.a oblikovanje objektov in naprav ter ostalih posegov v prostor
2.1.	Lega — lokacija objektov
17.	člen
Novi objekti morajo biti locirani tako, da nadaljujejo dosedanjo rast naselja, skladni morajo biti s silhueto grajene strukture in čimbolj slediti kvalitetnim lastnostim bližnjih objektov. Na celotnem območju je potrebno pri vseh gradbenih delih dosledno upoštevati naravno in kulturno dediščino.
2.2.	Odmiki od sosednjih objektov
18.	člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, daje možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani vsi varstveni pogoji.
Odmiki od sosednjih objektov se določijo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
Odmiki od kategoriziranih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah. Zagotovljena mora biti taka širina dovoza do objekta, da je omogočen dostop intervencijskim vozilom.
2.3.	Arhitektonske značilnosti novogradenj
2.3.1.	Gabariti
19.	člen
Situacija mora biti prilagojena obstoječim gradbenim linijam (stanovanjski objekti, gospodarski objekti, pomožni objekti, kombinacija) oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi naselja.
Globina objektov oz. tlorisno razmerje — dolžina: širina mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo, prilagojeno novim tehničnim pogojem funkcioniranja posamezne skupine objektov.
Novogradnje, nadzidave, prizidave so dovoljene le do višinskih gabaritov bližnjih kvalitetnih gradenj enake namembnosti in s podobnimi reliefnimi pogoji.
Za industrijske in druge proizvodne objekte velja, da se morata horizontalni in vertikalni gabarit prilagajati tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi značilnostmi lokacije.
2.3.2.	Oblikovanje objektov
20.	člen
Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Če ta ni lokalno izrazita, naj se upoštevajo oblikovne in prostorske značilnosti širšega prostora.
Postavitev novih objektov na parceli mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in prevladujočo lego objekta na parceli, upoštevaje položaj, dostopnost in osnovno orientacijo.
21.	člen
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
- tlorisna zasnova naj upošteva značilnosti tlorisne tipologije okoliške zazidave ter prostorske možnosti lokacije;
—	streha:
streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35—45 ° oz. prilagojena sosednjim obstoječim objektom, v kolikor so oblikovani kvalitetno in ustrezno prostoru oziroma se oblikovanje strehe sprosti, če to dopušča predhodna strokovna analiza; strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim arhitektonskim elementom in klimatskim razmeram; biti mora iz naravnega materiala temnih tonov;
—	fasade:
obdelava fasad in oblikovanje fasadnih odprtin morata izhajati iz namembnosti objekta in se prilagoditi sosednjim tradicionalno kvalitetno oblikovanim istonamenskim objektom; horizontalna členitev fasade, z okenskimi in vratnimi odprtinami, balkoni, fasadnimi podstavki, okrasnimi venci, mora spoštovati vizuelne efekte bližnje kvalitetne pozidave;
—	etažnost;
—	klet:
kjer je le možno, naj bo vkopana v terenu, posebno ugodna je lega v bregu;
—	pritličje:
pritličje naj bo po možnosti v nivoju terena;
—	nadstropje:
pri izbiri višinskega gabarita igrata pomembno vlogo okoliška gradnja ter vedutna izpostavljenost;
—	podstrešje:
naj bo izkoriščeno.
Priporočljivo je, da so prostori za obrt v pritličju stanovanjskega objekta ali pa v posebnem objektu (delavnica), ki naj bo lociran znotraj funkcionalnega zemljišča (odvisno od vrste obrtne dejavnosti).
2.4.	Urejanje okolice objektov
22.	člen
Pri urejanju okolice objektov mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi avtohtonimi materiali.
Za urejanje okolice objektov velja:
sadovnjaki, vrtovi so primerna oblika in vsebina funkcionalnih zemljišč, kmetijskih gospodarstev in stanovanjskih objektov v tradicionalnih naseljih.
Ograjevanje parcel izven ureditvenega območja naselja ni dopustno.
Za ravnanje s plodno zemljo veljajo določila odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del (SDL, št. 15/87).
2.5.	Oblikovanje pomožnih objektov in začasnih objektov ter vzdrževalna dela
23.	člen
Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi da se gradijo kot prizidki k stanovanjskim objektom, bodisi kot samostojni objekti.
Biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
Definicija pomožnih objektov je podana z občinskim odlokom (SDL, 7/86).
V primerih, ko se pomožni objekt dograjuje, mora biti nagib strešin v istem naklonu kot pri osnovnem objektu. Kritina naj bo enaka kot na ostalih objektih na parceli ali na okoliških objektih.
24.	člen
Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih veljajo v načelu enaki pogoji glede oblikovanja objektov, kot so opisani v 19. in 20. členu tega odloka.
3.	Merila in pogoji glede urejanja prometnega omrežja
25.	člen
Urejanje prometnic (načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega omrežja in naprav) v ureditvenem območju naselja se mora urejati skladno s predpisi, ki urejajo to področje.
26.	člen
Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Cim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno komunikacijo.
Lokacija avtobusnega postajališča in trasa nove ceste se bo določila na podlagi prometne študije ter se določila z lokacijsko dokumentacijo.
Dostopi in dovozi do objektov so praviloma s tiste strani, kjer je glavna cesta ali pot, in praviloma v tisto etažo, ki je višinsko bližje nivoju ceste. Uvozi na dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oz. rekonstrukcije javnih cest in poti.
Za objekte centralnih dejavnosti ter za potrebe večjih športno-rekreacijskih in turističnih prireditev se mora zagotoviti zadostna parkirna površina v okviru funkcionalnega zemljišča objekta ali v neposredni bližini objekta oz. prireditvenega prostora.
Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
27.	člen
Prometnice, ki se bodo na podlagi opredelitev v srednjeročnem družbenem planu na novo gradile ali rekonstruirale, imajo rezervat. Znotraj tega so do pričetka del na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. Po izvršeni gradnji oz. rekonstrukciji prometnice je obvezna sanacija novonastalih brežin in usekov z ustreznimi krajinsko-tehničnimi ukrepi.
4.	Merila in pogoji za komunalno urejanje
28.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
29.	člen
Na območju rezervatov primarnih vodov ni dovoljena gradnja objektov, razen pod posebnimi pogoji, kijih določi upravljalec tangiranega komunalnega voda. Širino koridorjev primarnih komunalnih naprav določijo upravljalci komunalnih naprav, kjer to ni že posebej predpisano.
Pri vseh predlaganih rezervatih predvidenih primarnih komunalnih vodovje možna delna sprememba v širini in dolžini rezervata.
Dokončno bodo predvidene trase komunalnih vodov opredeljene z lokacijsko dokumentacijo.
4.1.	Oskrba z vodo
30.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oz. novozgrajeno vodovodno omrežje. Za pridobitev soglasja za novogradnje je potrebno pri pooblaščeni delovni organizaciji pridobiti mnenje o možnosti preskrbe z vodo. V soglasju so našteli Vsi ostali pogoji, ki jih je potrebno izpolniti pred pričetkom gradje.
V primeru rekonstrukcije cevovodov obstoječega vodovodnega omrežja predpiše pogoje pooblaščena delovna organizacija.
Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne tonamenske požarne bazene oz. zagotoviti dostope k površinskim vodotokom po pogojih občinske požarne inšpekcije.
Lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, so pogojene s predhodno ureditvijo ustrezne vodooskrbe (kmetijski objekti, objekti za obrtno dejavnost).
4.2.	Odvajanje odpadnih voda
31.	člen
—	odvod padavinske vode se načrtuje sočasno s cestno-prometno ureditvijo,
—	začasno, do izgradnje kanalizacijskega omrežja, je dovoljeno odvajanje odplak v nepretočne greznice ter odvažanje odplak po pogodbi s Komunalno organizacijo,
—	pri kmetijsko-proizvodnih objektih je potrebno urediti gnojišča in gnojnič-ne jame tako, da ne bodo ogroženi vodotoki ali viri, oz. po pogojih, kot jih predpiše sanitarna inšpekcija.
4.3.	Odstranjevanje komunalnih odpadkov
32.	člen
Vrsto komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje je določeno s predpisi, ki urejajo to področje.
V naseljih se komunalni odpadki zbirajo v odjemnih posodah ali kontejnerjih, od koder jih komunalno podjetje odvaža na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Odvzemno mesto za posamezno gospodinjstvo ali organizacijo je v neposredni bližini objekta, skupni prostori za več gospodinjstev pa se določijo s soglasjem sanitarnega inšpektorja in z lokacijsko odločbo.
4.4.	Oskrba z električno energijo in plinom
33.	člen
Na področju oskrbe z električno energijo in plinom je treba upoštevati veljavne predpise za to področje.
Upravljalec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti, tako obstoječih kot predvidenih, na osnovi izpolnitve pogojev, kijih predpise v elektroenergetskem soglasju pred izdajo gradbenega dovoljenja.
4.5.	PTT omrežje, javna razsvetljava
34.	člen
Za odvajanje odpadnih voda veljajo naslednji pogoji: za odvod odpadnih sanitarnih voda se načrtuje javna kanalizacija, na katero morajo biti priključeni vsi objekti.
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah na način, kot ga predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.
6.2.	Varstvo pred hrupom
38.	člen
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejvnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Objekti za obrat in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Pri tem morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje v skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom.
Projekt za izdajo gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt protihrupne zaščite za vsak objekt, ki povzroča hrup. Protihrupna bariera (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z izgradnjo objekta.
6.3.	Varstvo voda in obvodnih površin
39.	člen
Do morebitnega sprejetja odloka o zavarovanju vodnih virov v občini Trebnje, odloka o določitvi meja pribrežnih zemljišč potokov in jarkov ter erozijskih območij, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih, čiščenju ter zaščiti vodnih virov na območju občine Trebnje, ali kakega drugega odloka, ki bo urejal področje vodnih virov in pribrežnih zemljišč, veljajo za vodotoke Mokronoga naslednji splošni pogoji:
- fekalne in tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno očistiti oziroma nevtralizirati;
—	preprečiti moramo negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko in krajinotvorno funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki in zasipavanje;
—	na vodnih bregovih je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje ali kakšne druge objekte, ki bi ovirali normalen pretok vode;
-	vsaka sprememba reliefa lahko povzroči spremembo vodnega režima in je zato podvržena lokacijskemu postopku;
pri slehernem posegu v vodnat svet je potrebno očuvati značilno krajinsko-ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke; obvezna je ohranitev odvodnih in vodnih biotopov, s čimer se bo ohranjala ekološka pestrost;
—	za vse novogradnje in večje adaptacije kmetijskih objektov, cest, industrijskih obratov, daljnovodov in drugih objektov, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor v upravnem postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodnogospodarsko soglasje;
zagotoviti je treba dostop do vodnega vira z gasilskim vozilom ter omogočiti v vodni strugi možnost črpanja vode.
6.4.	Varstvo tal
V skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljalen se predvidi razvod telefonskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave.
Za vse naštete priključke daje upravljalec tudi soglasje.
5.	Merila in pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča
35.	člen
40.	člen
Z organiziranim odvozom komunalnih odpadkov na centralno deponijo je potrebno postopoma sanirati divja odlagališča odpadkov.
Vsako skladiščenje nevarnih snovi (jedrskih, strupenih, eksplozivnih) tekočih goriv in naftnih derivatov mora biti izvedeno na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico oziroma ne ogroža varnost in življenje ljudi ter živali.
Funkcionalno zemljišče je stavbišče in potrebno stavbno zemljišče, vključno z dostopom, ter se določa k obstoječim ali predvidenim objektom za njihovo redno in normalno rabo skupno s pomožnimi objekti.
Velikost se praviloma določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvidenega razvoja oziroma natančneje z lokacijsko dokumentacijo, kjer se tudi grafično opredeli.
6.	Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja
36.	člen
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja je potrebno: zaščititi vodotoke ter komasacijske jarke pred onesnaževanjem, organizirali odvoz komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, saniranje neurejenih odlagališč odpadkov,
sanirati vse vrste prekomernih emisij, ki negativno vplivajo na okolje, — ekološko skladno posegati v prostor.
6.1. Varovanje zraka
37.	člen
Vsi viri onesnaženja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
7.	Merila in pogoji za varovanje in razvijanje naravne in kulturne dediščine ter krajinskih značilnosti
41.	člen
Vse posege na območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno urejati v skladu s pogoji in smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v posameznih lokacijskih postopkih oziroma na podlagi določil varstvenih režimov, opredeljenih z odloki.
Vsi odprti kopi v sklopu ureditvenega območja naselja se urejajo v skladu z zakonom, ki velja za to področje.
42.	člen
Za varovanje dediščine v naselju Mokronog veljajo naslednji pogoji: ohraniti historično jedro z značilno obcestno zazidavo ter osrednjim prostorom — lijakastim trgom;
značilni gabariti objektov osnovnega konteksta jedra se morajo ohranjati; območje samostojnega historičnega kompleksa gradu naj se revitalizira v kulturne in turistične namene v skladu z ohranjanjem historičnega izročila;
pri gradbenih posegih v okviru naselja je nujno varovati ter upoštevati historične značilnosti sakralnih objektov (Žalostna gora, sv. Florijan, sv. Tilen), z novo grajeno strukturo naselja se ne sme zmanjšati vizualna izpostavljenost teh objektov;
—	kot ostanek obzidja, kije obdajalo historičnojedro naselij,je potrebno revi-talizirati stolp v ulici Za zidom — Strelov turn ter ga oživiti z novo primerno funkcijo (kultura, turizem);
—	arhitekturno pomembne objekte (glej strokovne podlage) je potrebno urejati tako, da čim bolj ohranjajo kulturna izročila preteklosti.
Vse aktivnosti pri posegih v zgoraj navedenih območjih in objektih je potrebno urejati v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
8.	Posebna oziroma podrobna merila in pogoji za posege v prostor po posameznih območjih urejanja
43.	člen
Območje A
A.	Glede vrste posegov:
—	na obravnavanem območju ni dovoljen nikakršen gradbeni poseg, razen v skladu z najstrožjimi kriteriji varstva kulturnih spomenikov (revitalizacija, rekonstrukcija).
B.	Glede oblikovanja:
—	v projektni dokumentaciji za revitalizacijo cerkve sv. Tilna, gradu in grajskega obzidja ter Žalostne gore se upoštevajo najstrožji kriteriji varstva kulturnih spomenikov.
C.	Glede prometnega urejanja in varstva okolja:
—	v korist spomenika — cerkve sv. Tilna ter gradu in grajskega obzidja je nujno zmanjšati škodljive vplive okolja (tresljaji, izpušni plini, saje, din in možnost nesreče zaradi porušitve s prometnim sredstvom) in v ta namen odstraniti v čim večji možni meri motorni promet komunikacije okrog območja. Kakršnikoli posegi v območje kulturnega spomenika, v smislu izboljševanja prometne prehodnosti, niso dovoljeni.
44.	člen
Območje B
A.	Glede vrste posegov v prostor veljajo vsa splošna merila in posegi ter:
- novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dograditve in prenova objektov ter nadomestna gradnja stanovanjskih objektov se izvajajo le s predhodnim mnenjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto;
— spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbno-storitvene, družbene in obrtno-proizvodne dejavnosti.
B.	Glede oblikovanja veljajo vsa splošna merila in pogoji ter še:
nadomestne gradnje stanovanjskih objektov in kmetijskih gospodarskih poslopij so dopustne na istih temeljih le v primeru, če adaptacija, rekonstrukcija ali prenova ni mogoča. Dopustno je ohranjanje delov prvotnih objektov, če se vključijo v gradbeno maso novega objekta. Streha mora biti enotna, nakloni pa nespremenjeni. Gabaritne spremembe v višino načeloma niso mogoče, razen v določenih primerih na podlagi strokovnega mnenja in pogojev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine;
pri vseh možnih naštetih posegih je čimbolj skrbeti za predstavitev historične substance in gradbenih oblik.
C.	Glede urejanja okolice:
Prepovedano je sekanje visokodebelnega sadnega drevja, če to ni potrebno zaradi sanitarne sečnje ali če drugačna rešitev ni možna. Posekano drevje je obvezno nadomestiti z novo zasaditvijo, razen v primerih, ko poseg v prostor to onemogoča.
D.	Glede varstva naravne in kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
pri vseh gradbenih in drugih posegih v prostor, ki tvorijo obcestni stavbni niz, je obvezno upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
45.	člen
Območje C
A.	Glede vrste posegov v prostor veljajo vsa splošna merila ter še:
dopustne so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dograditve, nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, kmetijsko gospodarskih poslopij, poslovnih objektov in pomožnih objektov; spremembe namembnosti stanovanjskih in kmetijskih objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbno-storitvene, družbene in obrtno-proizvodne dejavnosti.
H Glede oblikovanja objektov:
a)	Stanovanjski, posiovno-stanovanjski in poslovni objekt
višina: pritličje z izrabljenim podstrešjem ali pritličje in nadstropje z izrabljenim podstrešjem;
streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 45 0 oziroma nagib, prilagojen sosednjim objektom; osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljenje s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin; kritina: naravni material temnih tonov;
fasada: ohranjati obstoječo tipologijo ter barvne kontraste; dovoljene so bogate in raznolike dekoracije reliefov in barvne različnosti; ohraniti simetričnost v kompoziciji fasad.
b)	Kmetijska gospodarska poslopja
gradbena masa: mora biti prilagojena obstoječim gospodarskim poslopjem
in gradbenim masam osrednjih bivalnih objektov,
streha: dvokapnica z naklonom 35 — 45 0
kritina: naravni material temnih tonov,
fasada: povzemanje arhitekturnega izročila.
c)	Za oblikovanje pomožnih objektov veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.
C.	Glede urejanja okolice objektov:
—	dovoljene so ograje in žive meje skladno z že obstoječimi.
D.	Glede varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
—	obvezno je upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
46.	člen
Območje D
A.	Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila in pogoji:
—	dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave stanovanjskih in obrtno-stanovanjskih ter graditev pomožnih objektov,
—	spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe stanovanja, oskrbnih, storitvenih in obrtnih dejavnosti.
B.	Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
—	dovoljene so ograje in žive meje, skladno z že obstoječimi, postavitev ograj je ob soglasju sosedov mogoča na parcelni meji ali 0,50 m od le-te.
C.	Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji.
D.	Glede varstva naravne in kulturne dediščine veljajo splošna merila in pogoji.
47.	člen
Območje E
A.	Glede vrste posegov v prostor:
-	dovoljene so novogradnje stanovanjskih objektov in objektov za potrebe oskrbno storitvenih dejavnosti.
B.	Glede oblikovanja objektov veljajo vsa splošna merila in pogoji tega odloka ter:
novi objekti morajo biti orientirani na javno komunikacijo,
—	gabarit: P + M ali P + 1 + M, P + 1.
C.	Glede varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji.
48.	člen
Območje F
A.	Glede vrste posegov v prostor:
dovoljene so novogradnje objektov za potrebe oskrbno-storitvenih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	obstoječe sejmišče se ohranja.
B.	Glede oblikovanja objektov veljajo vsa splošna merila in pogoji tega odloka ter:
novi objekti morajo biti orientirani na javno komunikacijo,
—	gabarit: P + M.
49.	člen
Območje G1
A.	Glede vrste posegov v prostor:
dovoljene so novogradnje za potrebe industrijsko-proizvodne in obrtno-proizvodne dejavnosti:
B.	Glede oblikovanja objektov velja:
predvideni objekti morajo biti oblikovani v skladu z namembnostjo in funkcijo proizvodnih dejavnosti.
C.	Glede urejanja okolice:
—	obstoječi bajerje potrebno varovati za potrebe požarne vode ter v ta namen urediti dostop do njega,
—	ob komunikacijah naj se zasadi drevoredno drevje (lipe), s posebnim poudarkom za Z delu območja.
Območje G2
Do sprejetja zazidalnega načrta ni posegov na tem območju.
50.	člen
Območje H
A.	Glede vrste posegov v prostor:
—	dovoljene so obrtne in obrtno-stanovanjske gradnje.
B.	Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji:
—	gabarit: P + M.
—	območje se bo urejalo s prostorsko izvedbenim načrtom,
—	do sprejetja le-tega so dovoljeni naslednji posegi: adaptacije, rekonstrukcije, dozidave ter nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov,
—	spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbno-storitvene in obrtno-proizvodne dejavnosti.
Območje L3
Do sprejetja zazidalnega načrta ni dovoljeno posegati na to območje, ki je
namenjeno za poslovno-stanovanjsko pozidavo višje gostote. Predvidena je
cestna povezava Rožne ulice z Ulico za zidom.
56.	člen
Območje M
A. Glede vrste posegov v prostor:
—	veljajo splošna merila in pogoji.
C.	Glede urejanja okolice:
—	dovoljene so ograje iz naravnih materialov,
—	postavitev lesene ograje je ob soglasju sosedov mogoča na parcelni meji ali 0,5 m od le-te.
51.	člen
Območje I
A.	Glede vrste posegov v prostor:
—	dovoljena gradnja, razširitev, rekonstrukcija rekreacijsko-športnih objektov (igrišč),
-	spremembe namembnosti objektov so dovoljene, vendar le za namene športa in rekreacije,
—	dovoljena je gradnja spremljajočih objektov (garderobe, objektov za športne rekvizite, okrepčevalnic in podobno).
B.	Glede oblikovanja objektov:
—	veljajo splošna merila in pogoji.
C.	Glede urejanja okolice:
-	priporoča se zasejevanje visokorasle avtohtone vegetacije,
dovoljena je postavitev ograj v funkcionalne namene športno-rekreacijskih objektov.
IV. KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Občinski upravni organ mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja obravnavati skupaj s pristojnimi organi in organizacijami vse kompleksnejše posege v prostor, ki po podrobnih oziroma posebnih merilih in pogojih za posamezna območja urejanja zahtevajo strokovno preverbo.
58.	člen
Strokovna obdelava lokacijske dokumentacije, s katero se določajo usmeritve za posamičen poseg v prostor, mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju nameravanega posega, stopnji podrobnosti in kompleksnosti obdelave ter na ravni problemov, ki jih nameravani poseg zadeva.
59.	člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje naselja Mokronog je na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu skupščine občine Trebnje in pri krajevni skupnosti Mokronog.
60.	člen
52.	člen
Območje J
A.	Glede vrste posegov v prostor:
dovoljena gradnja za namene vzgoje in izobraževanja (novogradnja, do-zidva, igrišča),
— sprememba namembnosti ni možna,
gradnja pomožnih objektov dovoljena za namene šole, vrtca.
B.	Glede oblikovanja objektov:
predvideni objekti morajo biti oblikovani skladno z namemnostjo in funkcijo ter prilagojeni oblikovanju obstoječih objektov.
C.	Glede urejanja okolice:
priporoča se zasaditev avtohtone vegetacije.
53.	člen
Območje K
A.	Glede vrste posegov v prostor:
dovoljena širitev pokopališča in izgradnja, rekonstrukcija, adaptacija, dograditev, spremljajočih objektov.
B.	Glede urejanja okolice:
dovoljena je gradnja in adaptacija ograje iz naravnega materiala, priporoča se zasajevanje krajinsko značilne vegetacije.
54.	člen
Območje L1
A. Glede vrste posegov v prostor:
dovoljene so novogradnje in dozidave stanovanjskih objektov po predhodni strokovni preventivi posamezne lokacije, dovoljena je gradnja pomožnih objektov.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe skupščine občine Trebnje.
61.	člen
Z začetkom veljave tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta industrijske cone v Mokronogu (Skupščinski Dolenjski list, 18/77) in odlok o sprejetju zazidalnega načrta individualne stanovanjsko-obrtniške gradnje za del naselja Mokronog (Skupščinski Dolenjski list, 5/73), razen za parcele št. 396, 397/3, in del parcele 395.
62.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: ZUN-352-05/89	Predsednik
Datum: 11.7. 1990	skupščine občine
CIRIL PUNGARTNIK
115.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list ŠRS, št. 18/84) in 209. člena statuta občine Trebnje na svoji seji /bora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 11.7. 1990 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Pavlinov hrib — Stari trg (L faza)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
I. člen
B. Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice: vertikalni gabarit: klet + pritličje f M, okolico objektov je potrebno zasaditi z visokoraslo vegetacijo.
55.	člen
Območje L2
A. Glede vrste posegov v prostor:
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Pavlinov hrib Stari trg (1. faza), ki gaje izdelal Savaprojekl Krško, št. ZN 171/89, maja 1990.
2.	člen
Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v zazidalnem načrtu iz 1. člena, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov, naprave in ureditev.
II.	MEJA OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja je razvidna iz grafičnega dela in poteka po naslednjih parcelah:
K. O. Trebnje
369/1, 201, 203, 194, 191/3, 190, 188, 186/1, 186/2, 184, 174, 176/1, 176/5, 171, 153, 152, 151/4, 151/5, 151/3, 151/2, 150/3, 150/5, 150/6, 131, 105, 102.
III.	POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4.	člen
Na območju zazidalnega načrta so opredeljene naslednje rabe prostora
—	gostilna s prenočišči,
—	poslovni prostori, območje poslovno stanovanjskega programa,
—	območje stanovanjskega programa,
—	garažna hiša,
—	prometne površine,
—	zelene mestne površine,
—	komunalna in energetska infrastruktura ter sistemi zvez.
5.	člen
Gostilna s prenočišči je locirana na parcelah K. O. Trebnje pare. št. 149/1, 150/2, 150/4, 151/1.
Predvidena je razširitev za potrebe prenočišča, dodatne gostinske ponudbe ali poslovno stanovanjske namene.
Nov objekt je enonadstropen, tlorisnih dimenzij 23 x 13 m (+ 5%) v smereh proti sodišču in transformatorski postaji.
Objekt je deloma vkopan, okrasno terasasto zazelenjen.
Kota pritličja je 278,8 m.
Streha je dvokapnica.
Nakloni strešin in kritina se prilagajajo obstoječim objektom.
Fasada je omet svetlih tonov. Izvede se trislojna zasteklitev.
Dostop do objektov je omogočen po tlakovani površini dvorišča.
Izvedejo se dodatni parkirni prostori.
Ohranijo se vsi trije kostanji. Požarna voda je zagotovljena iz hidranta v neposredni bližini. Objekt se priključi na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo.
6.	člen
Povezovalni objekt med obstoječim blokom in novim programom poslovne cone je lociran na parcelah K. O. Trebnje pare. št. 369/1, 151/1.
Objekt je enonadstropen. Nadstropje se izvede na stebrih, pod njim je predvideno avtobusno postajališče, višine 5 m.
V nadstropju so predvidene poslovne dejavnosti.
Tlorisne dimenzije objekta so 32 x 12 + 6 x lOm (dopustne tolerance 15%).
Ta L objekt se na ulično stran izvede s posebnim vogalnim elementom, okroglim ali oglatim.
Fasada je svetli omet.
Zasteklitev proti cesti je trislojna.
Etažna višina nadstropja je 2,8 m. Streha je dvokapnica z nagibom 40—45°, razen vogalnega objekta. Kritina je opečna, rdeče barve. Dostop v nastropjeje neposredno iz ulice po stopnicah v vogalnem delu.
7.	člen
Poslovno-stanovanjski objekti ob ulici Gubčeve brigade so locirani na parcelah K. O. Trebnje pare. št. 369/1,151/1. Vertikalni gabariti objektov so P + 1, etažne višine 2,8 m. V pritličju so predvidene poslovne funkcije, v nadstropjih in podstrešjih pa stanovanjske in tiste poslovne funkcije, katere je mogoče Prilagoditi arhitektonsko funkcionalnim ter bivalnim zahtevam celotnega niza Poslovno-stanovanjskih objektov ob Ulici Gubčeve brigade.
Tlorisne dimenzije objektov so različne: (objekti so oštevilčeni od zahoda Proti vzhodu).
L 14 x 10 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 276,8
2.	10 x 10 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 276,1
3.	23 x 9 m — toleranca 10% v smeri proti parku
kota pritličja 276,1
4.	15 x 11 m — toleranca 10% v smeri proti parku
kota pritličja 275,4
5.	15 x 11 m — toleranca 10% v smeri proti parku
kota pritličja 275,4
6.	10 x 10 m — toleranca 10%. v smeri proti parku
kota pritličja 275,17
7.	21 x 10 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 274,94
8.	8 x 10 m — toleranca 10% smeri proti parku
—	kota pritličja 274,71
9.	12 x 10 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 274,48
10.	8 x 7,5 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 274,25
11.	9 x 9 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 274,00
12.	9 x 12 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 274,00
13.	7,5 x 9 m — toleranca 10% v smeri proti parku
—	kota pritličja 2,77.00
Fasade morajo biti različnih barv v svetlih odtenkih.
Zasteklitev stanovanjskih prostorov proti ulici se izvede trislojno. Za hrup občutljivi prostori pa se orientirajo proti parku.
Strehe so dvokapnice.
Nakloni strešin 40 — 45°, toda enoten nagib za cel niz. Kritina je opečna, naravne barve. Na strehah je dovoljena izvedba frčad z istim naklonom. Za cel niz se ponavljajo izbrani vogalni elementi.
Dostopi do poslovnih objektov so izvedejo iz ulice po tlakovanih površinah, divgnjenih 0,6 m nad nivo ulice.
Dostopi do stanovanjskih delov se lahko izvedejo iz ulične ali severne strani. Za cel niz se uredi manjši trg v osi peš steze, v katerem je predvidena manjša fontana. Površine so tlakovane.
V	sklopu obulične ureditve je možna postavitev kioskov. Na trgu, ob stopnišču se uredijo rampe za invalide ter se rezervira eno parkirno mesto.
8.	člen
Stanovanjski bloki se locirajo na parcelah K. O. Trebnje pare št 151/1 151/3\
Vertikalni in horizontalni gabariti so različni:
(objekti so označeni od zahoda proti vzhodu).
A 14 x 14 m, K+P+4, kota pritličja 283,3 m B 14 x 13 m, K+P+4, kota pritličja 283,3 m C 12 x 12 m, K+P+3, kota pritličja 283,3 m D 12 x 12 m, K+P+3, kota pritličja 282,6 m E 14 x 14 m, K+P+3, kota pritličja 282,6 m F 14 x 13 m, K+P+3, kota pritličja 281,9 m G 14 x 13 m, K+P+3, kota pritličja 281,9 m H 14 x 13 m, K+P+3, kota pritličja 281,2 m Tolerance horizontalnih gabaritov so dopustne r 10%, vendar skupna dolžina gradbene linije niza ne sme presegati predvidene dolžine.
Etažna višina je modularna. Strehe so dvokapnice z naklonom 35—40°, vendar enotnim za cel niz.
Prepovedana je kritina svetlih ali belih barv in kritina iz salonita. Barve streh morajo biti za celoten niz enotne.
Fasade so svetlih barv v različnih barvnih odtenkih.
Dostopi do objektov so iz severne strani.
9.	člen
Obstoječi objekt Jurčičeva ulica št. 1
Objekt je enonadstropen z lokalom mesarije v pritličju in stanovanjem v nadstropju. Prenova objekta je možna pod naslednjimi pogoji:
Objekt ostane enonadstropen z lokalom v pritličju in stanovanjem v nadstropju.
V	podstrešju je možno urediti dodatne stanovanjske prostore, oblikovno tudi z eno ali dvema frčadama. Naklon strešine 35—40°, kritina opečna naravne barve.
Ob ulici Cankarjeve brigade odpade zaradi ureditve pločnika obstoječe stopnišče.
Del obstoječe hiše ob ulici Cankarjeve brigade se odstrani (v situaciji označeno z — odpade), da se lahko primerno uredi garaža za 2 avtomobila v primerni oddaljenosti od ulice.
Dostop v stanovanje je lahko urejen z ulice Cankarjeve brigade ali pa z obstoječe Jurčičeve ulice.
Dostava je z obstoječe Jurčičeve ulice (novo predvideno parkirišče).
Dozidava novega objekta k obstoječemu Jurčičeva 1 Dozidava je možna pod naslednjimi pogoji: objekt se dozida na vzhodno stran v zamiku 2 m od obstoječega, od preloma naprej pa mora biti oddaljen 1 m od obstoječe Jurčičeve ulice. Širina objekta je 8 m + 10%, od parcelne meje objekta Jurčičeva št. 3 pa mora biti objekt oddaljen 6 m.
Vertikalni gabarit je P+l 4 mansarda. Kota pritličja 273,40 (možnost delne ali celotne podkletitve). Dozidani objekt je brez kolenčnega zida. Naklon strešine 35—40°, kritina je opečna, naravne barve.
Pritličje je namenjeno poslovni namembnosti —ribarnica, ostale površine razen kleti so stanovanjske.
— Vstop v stanovanje, poslovni prostor in dostava je z obstoječe Jurčičeve ulice (novo predvideno parkirišče).
Obstoječi kozolec
Obstoječi kozolec je priča ljudske arhitekture v naselju Trebnje. V skladu z ureditvijo novega parkirišča se prestavi tako, da se lahko parkira pod njim. Vsi sestavni deli kozolca v novi funkciji ostanejo nespremenjeni.
Po dveh letih funkcioniranja kompleksa se tlakujejo tudi površine, kijih pogosto uporabljajo stanovalci izven predvidenih peš poti, zgradi se obojestranski hodnik za pešce (pločnik) širine 1,6 m ob Ulici Cankarjeve brigade ter pločnika širine 0,6 oziroma 0,8 m ob Ulici Heroja Slavka, tudi ob Jurčičevi ulici je predviden obojestranski hodnik za pešce, širine 1,6 m.
13. člen
Obstoječi objekt Stari trg 3 Prenova objekta je možna pod naslednjimi pogoji:
—	Objekt ostane enonadstropen, brez kolenčnega zida, s šotorasto streho.
—	Možna je prenova pritličja v lokal.
—	1. nadstropnje ostane stanovanjsko, podstrešje se lahko izkoristi tudi za stanovanjski namen, za kar je možno dodati frčade.
Nova objekta ob Jurčičevi ulici
Nova objekta sta locirana kot dvojček. Pogoji oblikovanja so naslednji:
—	Velikost posameznega objekta je 12+4 m x 9 + 10%, srednji delje v zamiku 1 m.
—	Vertikalni gabarit je P+1 +m. Kota pritličja 272,00 (možnost delne ali celotne podkletitve). Objekt nima kolenčnega zidu.
—	Naklon strešine je 35—40°, kritina je opečna, naravne barve.
—	Pritličji obeh objektov, razen srednjega dela, sta namenjeni za lokala, ostale etaže, razen kleti, pa so stanovanjske.
—	Vstop v stanovanje in dovoz je iz ulice Stari trg, vstop v lokala pa s pločnika Jurčičeve ulice.
Peš dostop do objekta je s pločnika Jurčičeve ulice ali iz uhce Stari trg. Dostava je možna iz ulice Stari trg, zato se za potrebe parkiranja odstrani severno ležeči gospodarski objekt — ureditev 4 novih parkirišč.
10.	člen
Glavno parkirišče je locirano na parcelah K. O. Trebnje pare. št. 105/3, 105/5, 151/2, 151/3. Objekt je trietažen. Višina etaže je 3 m.
Horizontalen gabarit je 44x 18 m. Na objektu se proti jugu izvede strešina na tretji etaži istega naklona in materiala kot pri stanovanjskih blokih.
Na vrhu glavnega parkirišča se uredi igrišče.
11.	člen
Ureditev zelenih površin Na celem območju se izvede:
—	drevored ob ulici Gubčeve brigade,
—	nizke zazelenitve glavne peš komunikacije v smeri sever-jug,
-	zeleni pas na severni strani pred stanovanjskimi bloki.
-	parkovna ureditev površin na južni strani stanovanjskih blokov, kjer se izvede tudi utrjena površina za interventni dostop,
—	gosta zazelenitev glavnega parkirišča, terasasta okrasna zazelenitev gostišča, ohranijo se vsi kostanji pri gostilni Pavlin.
IV.	POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO, ENERGETSKO OMREŽJE TER SISTEM ZVEZ
12.	člen
Vodovodno omrežje
Izgradi se nov sekundarni vodovod PVC 0 110 mm v dolžini 185 m. Trasa poteka od obstoječega cevovoda PE 0 140 pri obstoječi stavbi sodišča ob peš poti do novega parkirišča. Izgradi se nov priključek za poslovno stanovanjski niz PVC 0 90 na primarni vod SAL 0 100. Trasa poteka od primarnega voda pri objektu Cesta Gubčeve brigade 18, pravokotno prek ceste, do platoja na predvidenem trgu.
Vodovod se pri prečkanju ulice zaščiti z betonskimi cevmi.
Opusti se hidrantno omrežje PE 0 110 okoli stavbe sodišča, obstoječi hidrant se prestavi.
Prestavi se cevovod SAL 0 80 pri Jurčičevi ulici. Prestavitev se izvede s plastičnimi cevmi PVC 0 110.
14.	člen
Hidrantno omrežje
Na celotnem obomočju se zgradi zunanje hidrantno omrežje s šestimi hidranti.
Zgradi se tlačno podpostajo za povečanje pretoka in tlaka vode v vodovodnem omrežju v primeru gašenja požara.
Opusti se hidrantno omrežje oziroma vodovodna zanka iz plastičnih cevi 0 110 okoli obstoječega objekta sodišča v dolžini 95 m.
Obstoječi hidrant se prestavi proti gostilni Pavlin.
15.	člen
Kanalizacijsko omrežje
Izgradi se sekundarni vod mešane kanalizacije, ki poteka od kanalizacijskega jaška J1 pri stavbi sodišča do jaška J8, kjer se priključi na rekonstruirani kolektor ob ulici Gubčeve brigade v dolžini 110 m iz betonskih cevi.
Izgradi se meteorna kanalizacija s severnih strešin poslovno-stanovanjskih objektov ter zalednih voda iz betonskih cevi 0 25, v skupni dolžini 128 m. Trasa meteorne kanalizacije poteka med podpornimi zidovi in poslovnimi objekti in se priključi na sekundarni vod nove mešane kanalizacije v jašku J3.
Zgradi se meteorna kanalizacija novega parkirišča iz betonskih cevi 0 25 v dolžini 30 m in se priključi na obstoječo kanalizacijo ob ulici Cankarjeve brigade.
Poruši se sekundarni kanal mešane kanalizacije v dolžini 200 m. Rekonstruira — prilagodi se meteorna kanalizacija ob rekonstrukciji cest in ureditvi parkirišč v ulici Gubčeve brigade.
Kanalizacijski priključek objekta sodišča se rešuje v sklopu prizidka poslovnega objekta ob ulici Gubčeve brigade.
Zgradi se meteorna kanalizacija za nova parkirišča v Jurčičevi ulici.
Rekonstruira se obstoječi kolektor mešane kanalizacije na ulici Gubčeve brigade od jaška J7 do jaška J11.
Na utrjenih parkirnih površinah se izgradijo lovilci maščob.
Prometna ureditev v območju zahteva: rekonstrukcijo regionalne ceste R 326 - Ulica Gubčeve brigade na tem odseku,
—	rekonstrukcija križišč
Ulica Gubčeve brigade z ulico Cankarjeve brigade in z ulico Heroja Slaka, formiranje nove navezave Jurčičeve ulice in s tem križišča Ulice Gubčeve brigade—Temenska pot	Jurčičeva ulica,
parkirnih površin,
—	urgentnih dostopov,
—	peš poti.
Širine prometnic morajo biti naslednje:
Ulica Gubčeve brigade 2 x 3 m + tretji pas v križiščih,
—	Ulica Cankarjeve brigade 2 x 2,75 m,
Ulica Heroja Slaka 2 x 3 m,
Jurčičeva ulica.
Rekonstrukcija regionalne ceste se nanaša na ureditev treh križišč in izgradnjo novih parkirnih površin ob predvideni poslovno-stanovanjski coni ter izvedba avtobusnega postajališča na parcelah K. O. Trebnje par. št. 369/1, 194, 191/3,201,203.
Rekonstrukcija križišč se nanaša na izvedbo novih elementov krivin na parcelah K. O. Trebnje pare. št. 105,102,131, 369/1,152,186/2,184, 186/1, 190, 188.
Na svernovzhodni strani kompleksa se izvede parkirišče na parcelah K. O. Trebnje pare. št. 151/1,151 /3,151/5, na vzhodnem delu pa parkirišče na parcelah K. O. Trebnje 175/2, 1.75/1, 176/4.
Izgradnja internih poti oziroma urgentnega dostopa se izvede v dolžini 100 m in širini 3,5 m na parcelah K. O. Trebnje, pare. št. 151/3.
Peš poti se izvedejo v dolžinah 50 m, povprečne širine 2 m, na parcelah K O. Trebnje pare. št. 151/3, 151/1.
16.	člen
Električno omrežje
Napajanje bo teklo iz transformatorskih postaj center in Pavlinov hrib, kateri se povežeta s kabelsko kanalizacijo v dolžini 265 m. Izgradi se nizkonapetostni kablovod za napajanje vseh objektov.
Izgradi se zanko NN omrežja okoli novega parkirišča ob ulici Cankarjeve brigade za napajanje javne razsvetljave.
Nadomesti se kablovod javne razsvetljave obstoječega parkirišča pri sodišču.
Izvede se NN kablovod javne razsvetljave ob ulici Gubčeve brigade ter ob urgentni poti severno od stanovanjskih objektov.
Zračni vod od TP center do severne meje območja ZN se kablira v dolžini 45 m. Prestavi se NN kablovod za obstoječe stanovanjske objekte v dolžini 45 m.
Opusti se nizkonapetostni prostozračni energetski vod od ulice Gubčeve brigade do Jurčičeve ulice, ki se nadomesti z nizkonapetostnim kablovodom, v dolžini 145 m. Prestavijo oziroma rekonstruirajo se tudi vsi priključki.
17.	člen
Toplovodno omrežje
Zgradi se sekundarni vod toplovoda iz obstoječe toplovodne kinete za ogrevanje območja. Toplovod se položi v kineto.
18.	člen
Nadomesti se PTT kablovod iz obstoječe ATC do telefonskega jaška T2 s šestcevno kabelsko kanalizacijo v dolžini 385 m.
Na območju ZN se izgradi novo RIT omrežje, skupaj z vodom za kabelsko televizijo.
Opusti se obstoječi prostozračni priključek za stavbo sodišča.
29. člen
V.	DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
19.	člen
Hrup
Ža območje zazidalnega načrta veljajo sledeči maksimodni nivoji hrupa: — 60 dB(A) podnevi, 50 dB(A) ponoči.
Maksimalne konice — redke 70 dB — pogoste 65 dB.
20.	člen
Komunalni odpadki se odvažajo na sanitarno deponijo. Organizira se zbiranje sekundarnih surovin za steklo in papir.
21.	člen
Požarno varstvo
Območje zazidalnega načrta se opremi z zunanjim hidrantnim omrežjem. Objekti se med seboj ločijo s požarnimi zidovi oziroma ustreznimi požarnimi odmiki.
Izvedejo se dostopi in utijene površine za vozilo protipožarne zaščite.
22.	člen
Varstvo voda
Odpadne komunalne vode se vodijo na čistilno napravo. Za meteorne vode iz parkirišč ter ostalih voznih površin se izvedejo lovilci olj.
23.	člen
Ravnanje s prstjo
Plodni del prsti se v končni fazi uporabi za zunanjo ureditev celega območja. Matični substant se uporabi v skladu z določili odloka o ravnanju s plodno zemljo (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/87).
Z začetkom veljave tega odloka prenehajo veljati določila odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Pavlinov hrib — Stari trg v Trebnjem (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/80) in določila odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1986 — 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86, ki se nanašajo na spremembe, ki so predmet tega odloka.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 350-1/71-10	Predsednik
Datum: 11.7. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
116.
Na podlagi 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82, 3/86) ter 13. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/87) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11.7. 1990 sprejela
SKLEP
o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990 (od 1. 7. do 31. 12.)
L
Za leto 1990 (od L 7. do 31. 12. 1990) se določi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 0,0023 din na mesec.
VI.	ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
24.	člen
Etapnost za gradnjo objektov ni določena. Pristop h gradnji objektov pa zahteva predhodna dela:
—	izgradnja novega sekundarnega voda mešane kanalizacije,
—	izgradnja sekundarnega vodovoda PVC 0 110,
—	porušitev vodovoda PE 0 90 in prestavitev hidranta,
—	izgradnja sekundarnega PTT voda pod predvidenim stopniščem,
—	pred graditvijo objektov v posamezni gradbeni celoti se izvede primarna komunalna infrastruktura za celotno tangirano gradbeno celoto in preveza va kanalizacijskega priključka stavbe sodišča.
VII.	OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
25.	člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju zazidalnega načrta so izvajalci in investitorji dolžni zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo, odvečno žemljo odvažati na za to določeno mesto, na prometnicah zagotoviti varen Promet, odpraviti vse stroške, kijih povzročajo na obstoječi komunalni infras-■rukturi in objektih. Pred pričetkom del zakoličiti obstoječe podzemne komunalne vode ob prisotnosti upravljalcev le-teh, v nočnem času še posebej zaščititi gradbišče.
Vlil. TOLERANCE
26.	člen
Poleg toleranc pri vertikalnih in horizontalnih gabaritih objektov, navedenih v členih 5,6,7,8,9 tega odloka so dovoljene tolerance pri izvedbi komunalne 'nfrastrukturc v takih mejah, da ne povzročijo nobene spremembe pri predlaganih ureditvah območja.
'X. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
. Zazidalni načrt Pavlinov hrib je stalno na vpogled občanom, organizacijam 1,1 skupnostim na SO Trebnje.
28.	člen
^adzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja Uprava inšpekcijskih s|užb Novo mesto.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu ter se začne izvajati s L 7. 1990.
Številka: 414-03/90-10	Predsednik
Datum: 11.7. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
117.
Na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za splošne družbene potrebe v letu 1990 (Uradni list R Slovenije, št. 43/89) in 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za splošne družbene potrebe v letu 1990 (Uradni list R Slovenije, št. 24/90) je skupščina občine Trebnje na zasedanju zborov dne 11.7. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990
1. člen
2. člen odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89) se spremeni tako, da se glasi: Prispevki za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti, ki se uresničujejo na ravni občine, se plačujejo po naslednjih stopnjah:
1.	prispevki iz osebnega dohodka za:
L neposredno otroško	varstvo	1,32
2.	osnovno izobraževanje	5,00
3.	kultura	0,44
4.	telesna kultura	0,19
5.	socialno skrbstvo	0,71
6.	zdravstvo	0,25
II. prispevek iz dobička in iz dohodka:
— za raziskovanje	0,08
2. člen
3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
Prispevki za skupne družbene potrebe na področju gospodarske infrastrukture, ki se zadovoljujejo na ravni občine, se plačujejo po naslednjih stopnjah:
L solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva	1,58
2.	gospodarjenje s komunalnimi objekti	0,96
3.	pospeševanje proizvodnje hrane	0,62
4.	intervencije v osnovni preskrbi	0,00
5.	za ceste	1,13
3. člen
6. člen
4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Prispevki iz nematerialnih stroškov se plačujejo za:
1.	program splošne ljudske obrambe
2.	za požarno varstvo
4. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, oziroma pokojnin. Obračunavajo ga 0,28 delovne organizacije in skupnost PIZ.
0,20 Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke SO Trebnje v rokih in načinih, ki veljajo za davke po zakonu o davkih.
Prispevne stopnje, določene s tem odlokom, se uveljavljajo s 1. 8. 1990.
7. člen
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 403-023/89-10	Predsednik
Datum: 11.7. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
Referendum bo 12. avgusta 1990 na glasovnih mestih, ki jih določi volilna komisija KS Knežja vas.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Knežja vas, ter zaposleni občani, ki so stari nad 15 let.
118.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) ter določb statuta krajevne skupnosti Knežja vas je svet krajevne skupnosti na seji 7. julija 1990 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Knežja vas
9.	člen
Postopek glasovanja in izvedbe referenduma bo potekal smiselno določilom zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Referendum vodi krajevna volilna komisija, ki bo ugotovila rezultate in izdala končno poročilo o referendumu na območju KS Knežja vas.
10.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami. Na glasovnici je naslednje besedilo:
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa:
—	dokončanje napeljatve telefonskega omrežja
—	dokončanje asfaltiranja ceste Dol. Kamenje
popravilo in vzdrževanje že obstoječih asfaltnih prevlek Luža:	asfaltiranje ceste, izdelava muld, postavitev ogledala
- Rožempelj: — izdelava muld, podaljšanje asfaltne prevleke na sredi vasi, Kamenje: - izdelava muld, vzdrževanje odseka ceste od asfalta do Špeliča Knežja vas: — postavitev ogledala na vasi, vzdrževanje vaške poti — rampe
—	Krušni vrh: — asfaltiranje ceste skozi vas
—	Selce: — izdelava muld
Občine:	pesek za poti, asfaltiranje postajališča pod lipo
Mala vas: — asfaltiranje odseka
—	postavitev tabel z oznakami krajev
razširitev in makadamska ureditev poti Selce —Rožempelj — Kamenje
—	razširitev poljskih poti po vseh vaseh ureditev postajališča pri šoli
2.	člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 500.000,00 din sredstev, ki bodo v celoti porabljena izključno za namene iz L člena tega sklepa.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let, to je od 1.8.1990 do 31.7. 1995.
4. člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Knežja vas, in sicer:
1. Vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih
2.
3,5% od katastrskega dohodka letno.
3.	Vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki, in drugi svobodni poklici v višini 3,5% od čistega osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
4.	Vsi upokojenci po stopnji 2%, če njihova pokojnina presega zajamčeni osebni dohodek.
prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz. osebnega dohodka, po stopnji 2% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek. Vsi zavezanci za davek od kmetijstva oziroma kmetijske dejavnosti v višini
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in regresa za letni dopust.
Krajevna skupnost Knežja vas GLASOVNICA
Na referendumu dne 12. avgusta 1990 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od I. 8. 1990 do 31. 7. 1995 za območje KS Knežja vas za sofinanciranje programa izgradnje, dograditev, posodobitev in popravila komunalnih objektov in storitev v skladu s sklepom razpisa referenduma
glasujem
ZA
PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu KS Knežja vas. Pravilnost obračunavanja in odvajanja krajevnega samoprispevka pri izplačevalcih OD in drugih izplačilih bodo kontrolirali SDK, uprava za družbene prihodke občine Trebnje in svet KS Knežja vas.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: KS-7/90 Datum: 7. 7. 1990
Predsednik sveta KS; FRANC TOMAŽIČ
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
»n kUmI IH«
ikuptZin »Min (itiomrl, Strllik« »«d I hilni|«k > tat. No* u k Uiagn UuM)i migni rhi /udiulhrnnpolilii
<■ molu Kihnil 4i» I irtm|r
ninitiMnii Irkirfi i n MMiui :
m pn pndrulmt i
'00 Na |»«IU«I mnrllja irpubtlikrf a kiiinilrpa 14 ptaZujr Irmrlpu dairk nat pl»mrU pnimnrini
Č ampi.ni *ta«rk pirkim in filmi l>l( In/il (.natika Ninu
rtlnik M «1)411 I rgan
■ iganiiai ijr it
mn« 100 din i«*ud *
Nii*i. mrilo IIM M) I	Na«lo»
iiilininiianfr IN SHS (tl 421 I
mr.lu I i«k I i«kaina Sinu m
Irfnc ikupnmli m nigani/aiijr drkiinr uigamiaiijr diutna mdiugr ptainr »»rhr p naiuZmna /a SIH * |Mni«lalr fr trtna namZiiuta 100 din i/*»d * ptinli pimlap *l SDK N.i.iimrvlo SžlIMkMM «».'4 Na«lo» Dnini,.ki li.i M
i.nl 0|| 24. p p I HI ir im Skiipkčuuki D