iharnik
GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJGRADEC
obzornik
GLASILO DEL.SKUPNOSTI LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA SLOVENJGRADEC
SKUPNA IZDAJA GLASIL OBEH PODJETIJ
JULIJ 1973
SPOJITEV POSTAJA RESNICA
Komisija, ki sta jo imenovala delavska sveta Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec in Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec z nalogo, da pripravi ekonomsko in programsko utemeljitev za tesnejše medsebojno sodelovanje, je na podlagi obširne študije in analize sklenila predložiti delovnim skupnostim obeh podjetij predlog, da ustanovimo novo skupno podjetje.
Na podlagi takšnega predloga sta se podjetji dogovorili, da bi izdali skupno izdajo obeh glasil z naslednjim namenom:
1.	da vse sodelavce obeh podjetij in kmete lastnike gozdov neposredno obvestimo in seznanimo s tem, da je spojitev podjetij ekonomsko in programsko utemeljena;
2.	da vse sodelavce obeh podjetij in kmete lastnike gozdov seznanimo z načinom in postopkom za spojitev podjetij;
3.	da vsem sodelavcem bodočega skupnega podjetja predstavimo temeljne organizacije združenega dela obeh podjetij, ki bodo sestavljale novo skupno podjetje.
Dosledno uveljavljanje posameznih in skupnih interesov ter potreb in želja naj bi pripeljalo tudi LIP Slovenj Gradec in GG Slovenj Gradec do integracije, to je do ustanovitve nove organske skupnosti združenega dela.
Nova skupnost, ki bo nastala iz združitve obeh podjetij, mora zagotoviti predvsem naslednje, in sicer;
—	višjo stopnjo samouprav-Ijavske demokracije,
—	visoko stopnjo samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja znotraj te skupnosti,
—	uveljavitev optimalne solidarnosti,
—	razširitev neposrednega odločanja o rezultatih dela in
o delitvi dohodka na podlagi objektivnih meril,
— preprečevati mora odtujevanje doseženih rezultatov dela, vendar s samoupravnim združevanjem sredstev zagotoviti nove možnosti za smotrnejšo uporabo sredstev in s tem za hitrejši razvoj obeh združenih podjetij.
Solidarnost je ena izmed pomembnih osnov, na katerih mora temeljiti organizacija bodočega združenega podjetja. Moramo se zavedati, da je mogoče uspešno uresničevati solidarnost znotraj širše zasnovanih skupnosti, kajti velika podjetja imajo dovolj moči in
(Nadalj. na 2. strani)
m 11
Centralno lesno skladišče, TOZD tovarna ivernih plošč in TOZD žaga Otiški vrh. Ne samo na sliki, tudi praktično ni mogoče začrtati mej med njimi
se združujemo?
Zakaj
Cilj združevanja gozdarstva in lesne industrije v slovenjgraškem gozdnogospodarskem območju je večja skupna vrednostna proizvodnja na podlagi boljšega izkoriščanja surovine, delovnih priprav in kadrov.
Za dolgoročni napredek gozdarstva je zelo pomembna dobro razvita lesna industrija, ki pa se ne more uspešno razvijati brez trajno zagotovljenih in vedno večjih količin kakovostne lesne surovine.
Proizvodne in razvojne možnosti gozdarstva so omejene, ker gospodarimo z omejenimi površinami, zato iščemo izhod v proizvodnji visoko vrednega lesa in višji stopnji predelave. Gozdno gospodarstvo bi lahko iskalo dohodek v izgradnji lastnih predelovalnih obratov, to pa bi pomenilo podvojitev zmogljivosti in s tem družbeno škodo. Zato je za podjetji skupno s kmeti združevanje sil edina smotrna rešitev.
Dosedanje sodelovanje GG Slovenj Gradec in LIP Slovenj Gradec je preraslo okvire po-slovno-tehničnega sodelovanja in nas privedlo do razmišljanja o ustanovitvi enotne združene delovne organizacije, ki bi združevala vse temeljne organizacije združenega dela sedanjega LIP Slovenj Gradec in GG Slovenj Gradec.
Iz ugotovitev gospodarske upravičenosti integracije GG Slovenj Gradec in LIP Slovenj Gradec izhaja, da je ekonomska, tehnična in finančna sposobnost obeh podjetij dobra in v tem pogledu presega poprečje slovenskega gozdarstva in lesne industrije. Rezultati dosedanjega gospodarjenja obeh kolektivov niso nikakršna ovira za združitev in nobeno od obeh podjetij se ne združuje zaradi trenutnega slabega go-
(Nadalj. s 1. strani) sredstev za odločanje o tem, kako in katere dejavnosti znotraj skupnega dela je treba izboljšati.
Analiza sedanjega stanja in usposobljenosti obeh podjetij je pokazala, da imamo ob širšem bodočem skupnem sodelovanju velike možnosti za hitrejši razvoj. Rezerve imamo tako v boljšem koriščenju proizvodnih kapacitet, v boljšem koriščenju lastnih in tujih virov sredstev, v boljšem koriščenju strokovnih sposobnosti delavcev, v širitvi specializacije proizvodnje ter v spodbujanju inovacij in racionalizacij.
Razreševanje bodočih skupnih razvojnih problemov bo moralo vedno bolj temeljiti na podlagi samoupravnih sporazumov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Združevanje sredstev ne sme poznati lokalnih in tudi ne ozkih produkcijskih mej znotraj podjetja, saj bo v na-
spodarskega položaja. Proizvodna in razvojna programa obeh podjetij sta povezana z osnovno surovino — lesom.
Razvojni program GG Slovenj Gradec predvideva v razvojnem obdobju od leta 1971 do 1980 intenzivne naložbe v biološki in tehnični razvoj podjetja. Predvidena vrednost bioloških naložb znaša poprečno letno 5,3 milijona dinarjev, od tega približno polovico za družbeni in polovico za zasebni sektor. Poprečne letne tehnične naložbe GG Slovenj Gradec v vrednosti 9 milijonov dinarjev so namenjene predvsem za izgradnjo gozdnih cest in za boljšo tehnično opremljenost pri delu v gozdu. Finančne možnosti za uresničitev tega programa so realne, ker je program razvoja gozdarstva v območnem načrtu prilagojen predvidenim dohodkom. Resnične potrebe optimalnega razvoja gozdarstva pa so znatno večje. Za prihodnje desetletje smo zaradi tega preložili precejšen del investicij v ceste (390 km) ter druga tehnična in biološka vlaganja.
Investicijske naložbe v turizem so v glavnem neodvisne od osnovne dejavnosti podjetja.
Razvojni program LIP Slovenj Gradec je zasnovan na dveh važnih dejstvih:
—	povečanje obsega proizvodnje od 114,3 milijona din v letu 1972 na 531 milijonov din ob koncu leta 1977;
—	delež primarne lesne industrije bo od dosedanjih 47 % padel na 11 % celokupne proizvodnje, tako da bo ob koncu razvojnega razdobja že 89 % vse lesne predelave predstavljala finalna lesna proizvodnja.
sprotnem primeru premajhna koncentracija sredstev pripeljala do graditve majhnih, premalo donosnih obratov. Bodoča modernizacija in s tem razširjena reprodukcija bo uspešna predvsem v proizvodnem, tehničnem in poslovnem sodelovanju, kjer je skupno vlaganje v sklopu sprejete investicijske politike temeljnega pomena.
Predlog za ustanovitev skupnega podjetja temelji na vseh navedenih ugotovitvah, stališčih in načelih in na dosedanjem zelo širokem in konkretnem medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju ter skupnem financiranju novih proizvodnih kapacitet, pomembnih za nadaljnji razvoj obeh podjetij. Ni več ovir, ki bi preprečevale združitev LIP Slovenj Gradec in GG Slovenj Gradec v enotno skupno podjetje, ki bo omogočilo hitrejši razvoj in s tem boljši jutrišnji dan. To pa je naš smoter in naša utemeljitev združitve.
Za uresničitev takega razvojnega programa rabi lesna industrija 358,2 milijona din investicijskih sredstev. Finančne možnosti za uresničitev tega so realne, zlasti če upoštevamo možnosti najemanja tujih finančnih sredstev. Pomembnost take razvojne usmeritve je zlasti še v tem, ker omogoča zaposlitev dodatnih 322 delavcev.
Podjetji se medsebojno povezujeta predvsem na področju lesne surovine in finansiranja. Večja usklajenost razvoja in poslovanja obeh partnerjev bo zagotovila povečani finančni rezultat 11,5 milijona din letno zaradi:
—	boljših možnosti za izkoriščanje tehničnih zmogljivosti obeh partnerjev,
—	usklajevanja proizvodnje gozdnih sortimentov s potrebami lesne industrije in tržišča,
—	enotne organizacije razvojnih služb obeh partnerjev,
—	enotne organizacije vseh ostalih skupnih služb za potrebe združenega podjetja,
—	možnosti boljše organizacije dela in
—	možnosti racionalizacije investicijskih naložb.
Vsi navedeni učinki omogočajo:
—	hitrejše vlaganje v razvoj obeh podjetij,
—	povečanje osebnih dohodkov članom kolektiva ter
—	hitrejše in vzajemno urejanje socialno ekonomskih pro-
blemov zasebnega sektorja, kar bo bistveno vplivalo na hitrejšo izgradnjo gozdnih cest in ustreznejše vrednotenje lesa iz zasebnega sektorja.
V združenem podjetju bomo dosegli usklajen in še hitrejši razvoj lesne industrije in gozdarstva v koroški regiji, temeljnim organizacijam združenega dela pa zagotovili hitrejši napredek, boljše delovne pogoje in višji standard. Tudi kmetom lastnikom gozdov moramo pri skupnem delu zagotoviti boljše storitve, višje cene njihovim gozdnim proizvodom in s tem hitrejši napredek pri kmetovanju. Združeno podjetje bo z načrtovanim razvojem in višjo stopnjo predelave lesne surovine omogočilo tudi dodatno zaposlovanje ljudi v naši regiji, vsem zaposlenim pa enake ali boljše delovne pogoje, kot so jih imeli doslej. Ponovno želimo poudariti, da zaradi združevanja ne bo nihče izgubil zaposlitve.
Združena delovna organizacija je šele začetvek celovitega povezovanja lesarstva, kmetijstva in drugih sorodnih dejavnosti našega območja. V tako zamišljenem nadaljnjem povezovanju interesov bo prav gotovo moral biti še bolj vključen tudi kmet — lastnik gozdov.
Pričakujemo, da bo združena organizacija, ki bo osnovana na samoupravnih temeljih, zadostila vsem zastavljenim ciljem, ter tako pripomogla tudi k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu napredku v koroški regiji.
Hubert DOLINŠEK,
dipl. inž. gozdarstva
SAMOUPRAVNA IN ORGANIZACIJSKA OBLIKA NOVEGA PODJETJA
Pri določanju organizacijske in samoupravne strukture podjetja, ki bo nastala s spojitvijo Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec, je treba izhajati iz
skupnih zadev delavcev delavski svet in za urejanje skupnih zadev kmetov lastnikov gozdov svet kmetov lastnikov gozdov.
Poleg organov upravljanja so predvideni tudi izvršilni or-
gani, in to kolektivni in individualni.
Sestava, izvolitev in način dela skupnih organov bodo določeni s statutom in drugimi splošnimi akti po naslednjih načelih:
—	člane skupnega delavskega sveta volijo po delegatskem principu delavci TOZD, člane skupnega sveta kmetov lastnikov gozdov pa kmetje lastniki gozdov;
—	delavci in kmetje lastniki gozdov izvolijo v svoje skupne organe upravljanja po dva delegata za posamezno sejo, skupno število delegatov posamezne TOZD se določi z njenim statutom;
—	v izvršni odbor izvoli TOZD po enega člana;
—	volitve v skupne organe TOZD se opravijo hkrati;
—	skupni organi TOZD se volijo za dobo dveh let;
—	član skupnega organa TOZD ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti skupni organ TOZD;
—	glavni direktor se voli za dobo štirih let;
—	komisijo za razpis prostega delovnega mesta glavnega direktorja sestavlja 5 delavcev in 2 kmeta lastnika gozdov.
Pristojnosti navedenih skupnih organov bodo TOZD določile s samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje in statutom podjetja.
Podjetje bo imelo v svojem sestavku 18 TOZD, ki so v tem časopisu posebej predstavljene.
TOZD skupnih služb bo opravljala posle, ki so skupni vsem TOZD, kot na primer: administrativni, pravni, knjigovodski, finančni, tehnični, kadrovski, izobraževalni, komercialni in drugi. Organizirana bo po sektorjih. Predvidevajo naslednje sektorje: splošni, tehniški za gozdarstvo in tehniški za lesno industrijo, računovodski, finančni, nabavni, prodajni, razvojni in za avtomatsko obdelavo podatkov.
O.	S. J. Z.
Proizvodna dvorana v TOZD tovarna pohištva Prevalje
dejstva, da so po ustavnih dopolnilih delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela edini nosilci celotne družbene reprodukcije in da je to njihova izvirna pravica. Del teh pravic lahko delovni ljudje prenesejo na organe upravljanja v TOZD in podjetja kot celote. Na organe upravljanja v TOZD bodo delovni ljudje prenesli tisti del pravic, ki jih ne bodo izvrševali na zborih, se pa nanašajo na njihova temeljna medsebojna razmerja v združenem delu. Na skupne organe upravljanja bomo prenesli vse tiste pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na zadeve skupnega pomena in v interesu vseh TOZD v sestavu podjetja.
Medtem ko bodo notranjo organizacijo in samoupravno strukturo TOZD uredili delovni ljudje v njih s statutom in drugimi splošnimi akti TOZD, bo samoupravno organizacijsko strukturo v podjetju določil samoupravni sporazum o združevanju TOZD v podjetje.
Osnutek samoupravnega sporazuma predvideva za urejanje zadev, ki so skupnega pomena za delavce in kmete lastnike gozdov, skupno sejo delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov, za urejanje
SAMOUPPAVNA SHEMA NOVEGA PODJETJA
KOL. IZVRS. ORGAN
KOMISIJE
KOMISIJE
IND.IZVRS.ORGAN
KOLEKT. IZVRS. ORGAN
INDIVID. IZVRS. ORGAN
SVET KMETOV LAST\ GOZD. PODJETJA
DELAVSKI SVET PODJETJA
SKUPNA SEJA
DELAVSKI SVET
TOZD
SVET KMETOV LAST. GOZDOV T 07D
ZBORI DELAVCEV TOZD
ZBORI KMETOV LASTNIKOV GOZDOV PO OBMOČJIH
PREDSTAVLJAMO VAM TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA OREH PODJETIJ
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec bi se naj spojila na podlagi sklepov zborov delavcev po ustanovljenih TOZD in sklepov zborov kmetov lastnikov gozdov v TOZD gozdarstva.
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec ima ustanovljenih devet TOZD, Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec pa deset.
Predstavljamo vsako TOZD posebej na osnovi podatkov zaključnega računa leta 1972 oziroma gospodarskega načrta 1973:
1.	GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC, z letnim bruto proizvodom 13,3 milijona din, ima zaposlenih 72 delavcev in sodeluje z 820 kmeti lastniki gozdov.
2.	GOZDARSTVO MISLINJA, z letnim bruto proizvodom 11,9 milijona din, ima zaposlenih 90 delavcev in sodeluje s 430 kmeti lastniki gozdov.
3.	GOZDARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM, z letnim bruto proizvodom 10,4 milijona din, ima zaposlenih 60 delavcev in sodeluje s 419 kmeti lastniki gozdov.
4.	GOZDARSTVO CRN A NA KOROŠKEM, z letnim bruto proizvodom 18,8 milijona din,
ima zaposlenih 156 delavcev in sodeluje s 70 kmeti lastniki gozdov.
5.	GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI, z letnim bruto proizvodom 27,6 milijona din, ima zaposlenih 171 delavcev in sodeluje s 750 kmeti lastniki gozdov.
6.	GOZDARSTVO DRAVOGRAD, z letnim bruto proizvodom 7,9 milijona din, ima zaposlenih 38 delavcev in sodeluje s 340 kmeti lastniki gozdov.
Predmet poslovanja TOZD od 1 do 6 je: pogozdovanje, gojitev, varstvo, urejanje in izkoriščanje gozdov, gozdno drevesničarstvo in semenarstvo, izvajanje melioracije na zaraščajočih pašnih in poljedelskih površinah družbene in državljanske lastnine, nakup vseh vrst žaganega lesa od kmetov lastnikov gozdov, rezanje tramičev za potrebe kmetijstva in gradbeništva v prostorih odpremnih skladišč.
7.	Žaga Mislinja
a)	število zaposlenih 40,
b)	realizacija 9,4 milijona din in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 8520 m3.
8.	ŽAGA OTISKI VRH
a)	število zaposlenih 75,
b)	realizacija 28,1 milijona din in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 25.200 m3.
9.	ŽAGA MUSENIK
a)	število zaposlenih 48,
b)	realizacija 13,7 milijona din in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 12.000 m3.
10.	ŽAGA VUHRED
a)	število zaposlenih 52,
b)	realizacija 12,3 milijona din, in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 10.800 m3.
Predmet poslovanja delovnih
enot od 7 do 10 sta:
c) proizvodnja (v pogojnih m3)
48.700 m3.
Predmet poslovanja sta:
1.	proizvodnja:
a)	stavbnega pohištva,
b)	ogrodij za kavče,
c)	stenskih in stropnih oblog ter
d)	nekompletnega stanovanjskega pohištva in delov pohištva;
2.	opravljanje storitev:
a)	montaža lastnih proizvodov,
b)	obdelava lesa na lesno obdelovalnih strojih in
c)	sušenje lesa.
Dobre gozdne ceste zagotavljajo hitro dobavo surovine industriji
Samoupravna in organizacijska oblika novega podjetja
O spojitvi Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec v novo delovno organizacijo bodo odločali delavci obeh podjetij in kmetje lastniki gozdov na zborih delavcev in kmetov lastnikov gozdov.
Po veljavnih predpisih je sklep o spojitvi sprejet, če je sprejet v dveh tretjinah TOZD z večino glasov njihovih delavcev in kmetov lastnikov gozdov. Poleg tega mora biti v vseh TOZD skupno število delavcev in kmetov lastnikov gozdov, ki so glasovali za sklep, večje od polovice skupnega števila delavcev in kmetov v vsakem od obeh podjetij.
Iz navedenega izhaja, da bo torej navzočnost delavcev in kmetov na zborih odločilna za uspešno glasovanje.
Sklep o spojitvi je podlaga za spojitev, vendar pa bodo zbori morali še pred njegovim sprejetjem obravnavati analizo ekonomskega in finančnega stanja obeh podjetij ter analizo
ekonomsko-tehnične upravičenosti spojitve.
Poleg obravnave analize ekonomskega in finačnega stanja podjetij in sklepanja o spojitvi bodo zbori delavcev in kmetov lastnikov gozdov obravnavali in sklepali še o samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v novo podjetje, o začasnih statutarnih sklepih TOZD, začasnih skupnih organih upravljanja, ki bodo do izvolitve novih opravljali njihove pravice in dolžnosti, o vršilcu dolžnosti glavnega direktorja podjetja in o izbrisu obeh dosedanjih podjetij iz registra gospodarskih organizacij.
Ko bodo tako opravljeni vsi zbori delavcev in kmetov lastnikov gozdov ter sprejeti navedeni sklepi, bo začasni direktor novega podjetja predlagal vpis podjetja v register gospodarskih organizacij. S tem bo nova delovna organizacija dobila svojstvo pravne osebe in začela z rednim poslovanjem.
O.	g. J. Z.
1.	proizvodnja:
a)	žaganega lesa,
b)	ladijskega poda in
c)	lesnih odpadkov;
2.	opravljanje storitev:
a)	razrez oblovine in
b)	obdelava lesa na lesno obdelovalnih strojih.
11.	TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE
a)	število zaposlenih 145,
b)	realizacija 29,5 milijona din in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 58.600 m3.
Predmet poslovanja sta:
1.	proizvodnja:
a)	panel plošč,
b)	stavbnega pohištva,
c)	stenskih in stropnih oblog ter
d)	nekompletnega stanovanjskega pohištva in delov pohištva;
2.	opravljanje storitev:
a)	montaža lastnih izdelkov in
b)	obdelava lesa na lesno predelovalnih strojih.
12.	TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA PREVALJE
a)	število zaposlenih 160,
b)	realizacija 44,6 milijona din in
13.	TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE
a)	število zaposlenih 72,
b)	realizacija 19,3 milijona din in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 25.300 m3.
Predmet poslovanja sta:
1.	proizvodnja:
a)	žaganega lesa,
b)	stavbnega pohištva in
c)	lesnih odpadkov;
2.	opravljanje storitev:
a)	montaža lastnih proizvodov,
b)	razrez oblovine,
c)	obdelava lesa na lesno obdelovalnih strojih in
d)	sušenje lesa.
14.	TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE PODVELKA
a)	število zaposlenih 150,
b)	realizacija milijona din in
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 19.500 m3.
Predmet poslovanja je:
1. proizvodnja: lesovine in lepenke.
15.	TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTISKI VRH
a)	število zaposlenih 150,
b)	realizacija 84,4 milijona din in
(Nadalj. na 5. strani)
Odgovarjali so:
IVAN ŠTRUCL, predsednik delavskega sveta Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec:
Veliko let že spremljam dogajanja v lesnem in gozdnem gospodarstvu. Manjši nered pri gospodarjenju z lesom se pojavlja že dolgo. S tem mislim na številne, najbrž ne najbolj gospodarne, privatne odkupe
(Nadalj. s 4. strani)
c)	proizvodnja (v pogojnih m3) 27.600 m3.
Predmet poslovanja je:
1. proizvodnja: oplemenitenih in neoplemenitenih ivernih plošč.
16.	GRADNJE IN TURISTIČNA DEJAVNOST SLOVENJ GRADEC, z letnim bruto proizvodom 11,8 milijona din, ima zaposlenih 59 delavcev in naslednje poslovanje: izvrševanje gradbenih del, gradnja gozdnih vlak, gozdno kamionskih cest in gozdarskih zgradb, izvajanje nizkih gradenj za naročnike zunaj podjetja, turistična dejavnost na območju podjetja, zimsko-rekreacijski smučarski center Rahtel pri Slovenj Gradcu, opravljanje gostinskih storitev, to je točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nudenje toplih in hladnih jedil, prodaja tobačnih izdelkov in spominkov ter oddajanje prenočišč.
17.	TRANSPORT IN SERVISI SLOVENJ GRADEC, z letnim bruto proizvodom 8,6 milijona din, imajo zaposlenih 78 delavcev, izvršujejo prevoze in opravljajo servisno dejavnost za podjetje.
18.	SKUPNE SLUŽBE GOZ. GOSPODARSTVA IN LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC se bodo po predlogu spojile v eno TOZD skupnih služb s sedežem v Slovenj Gradcu s skupnim številom 154 zaposlenih in naslednjim obsegom poslovanja:
1.	nakup:
lesa in drugih gozdnih proizvodov ter žaganega lesa za predelavo in prodajo;
2.	prodaja:
lesa in drugih gozdnih proizvodov, žaganega lesa, panel plošč,
in privatne razreze, je na začetku razgovora dejal tov. Štrucl.
Boljša oskrba naših žagarskih obratov s hlodovino ni osnovni namen združitve lesne industrije z gozdarstvom, pač pa je cilj večja oplemenitenost, boljše ovrednotenje lesa. Prvi koraki k temu cilju so že storjeni. Nekatere investicijske naložbe so plod vlaganja obeh podjetij. V združenem podjetju je možnost kar najbolj smotrnih naložb prav gotovo večja, zato bodo naši delavci prav zadovoljni, če bo prišlo do združitve. Združitev podpirajo tudi družbenopolitični organi. Želijo, skoraj zahtevajo čim večjo finalizacijo lesa.
Za uspešno rast skupnega podjetja je osnovnega pomena dobro izbran proizvodni program. Poleg ugodnega finančnega rezultata naj omogoči tu-
ladijskega poda, stavbnega pohištva, nekompletnega stanovanjskega pohištva in delov pohištva,
kavč ogrodij,
stenskih in stropnih oblog, lesnih odpadkov, oplemenitenih in neoplemenitenih ivernih plošč ter lesovine in lepenke;
3.	opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja:
izvoz lastnih proizvodov in proizvodov drugih podjetij za kompletiranje lastnih proizvodov,
uvoz proizvodnih sredstev in reprodukcijskega materiala za potrebe lastne proizvodnje ter
prodaja lastnih proizvodov na veliko in malo ter nakup in prodaja proizvodov drugih podjetij lesne industrije na veliko in malo prek lastnih prodajaln in skladišč;
4.	projektiranje:
gozdnih vlak, gozdnih kamionskih cest, zgradb in objektov;
5.	urejanje: gozdov;
6.	izvajanje:
gozdnih in gozdno investicijskih del v tujini;
7.	centralno lesno skladišče: beljenje, krojenje in profiliranje oblovine;
8.	opravljanje:
vseh vrst administrativnih, pravnih, knjigovodskih, finančnih, tehničnih, kadrovskih, izobraževalnih, komercialnih in drugih zadev za TOZD v sestavu podjetja. Vse TOZD so samostojne in samoupravne organizacije združenega dela ter so pravne osebe v okviru pravic in dolžnosti, določenih s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v novo podjetje.
GRETA JERNEJ MARJAN BAŠKOVIČ
di odpiranje novih delovnih mest. Nekaj novih delovnih mest bi morali zasesti tisti gozdni delavci, ki jih bo v gozdu nadomestila vse popolnejša mehanizacija, in tisti, ki težko premagujejo težke in nezdrave pogoje dela v gozdu. Mnogo je tudi zdomcev, ki bi radi prišli delat v domovino.
V združenem podjetju ne sme biti okrnjena samouprava. Ustavni amandmaji nalagajo več dolžnosti in več pravic temeljnim, proizvodnim organizacijam združenega dela, te pa bodo zahtevale večjo učinkovitost skupnih služb, je končal svoje misli tov. Štrucl.
IVAN LEKŠE, predsednik delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec:
Težnja delavcev gozdnega gospodarstva in lesno industrijskega podjetja je, da bi prišlo do spojitve. Zamisel o spojitvi podjetij obstaja v obeh kolektivih že več kot petnajst let. Eden od nagibov, da se delavci odločajo za spojitev, je tudi ta, da delitev dohodka od surovine in izdelkov predelovalne industrije ni najbolje izvedena.
Razvojni programi obeh podjetij, predvsem pa lesne industrije, so zelo drzni. Sodim, da so napeti. Gotovo pa je, da temeljijo na surovini tega območja, in če jih hočemo v načrtovani prihodnosti uresničiti, moramo naši predelovalni industriji redno zagotavljati surovino.
Pojem in smisel spojitve pa pri delavcih še ni bil dovolj dozorel, tudi družbenopolitična situacija je danes drugačna in nam narekuje takšne korake. Prav tako je ekonomska nuja spojitve postala tudi vprašanje današnjega dneva. Pripomnil bi še, da so na zavest delavcev neugodno vplivale tudi nekatere ponesrečene spojitve v preteklosti.
Tudi kmetje lastniki gozdov bodo v spojitvi našli svoje koristi, saj bodo po predvideni organizacijski in samoupravni shemi lahko vplivali na predelavo lesa in s tem tudi na ceno lesa.
Ce bosta smisel in cilj spojitve delavcem in kmetom dobro prikazana, se bodo gotovo izrekli za spojitev.
BRANKO SLAVIC, dipl. inž. gozdarstva, predsednik osrednjega odbora sindikata pri gozdnem gospodarstvu:
Kolikor je čutiti, so ljudje zelo zavzeti in se o spojitvi pozitivno izražajo. Pomembno je tudi to, da ne bomo več MI in VI. V danem stanju je takšna oblika spojitve, kot je predvidena sedaj, gotovo večji porok za napredek. Prejšnja oblika, ki nam je bila prvikrat ponu-dena, je bila zelo ohlapna in za naše ljudi ni bila zanimiva. Po prikazani novi obliki je bilo takoj začutiti večje zanimanje.
Dipl. inž. Slavič meni, da k združitvi nismo pristopili že prej zato, ker čas prinese svoje, pa tudi ugodna družbenopolitična in ekonomska situacija nam prav sedaj narekuje akcijo.
Že po ustavnih dopolnilih morajo biti izhodišče urejenega položaja delavca v združenem podjetju temeljna organizacija združenega dela, delovna enota in delavec. Nov način, ko se bodo temeljne organizacije združenega dela povezale zaradi skupnih interesov v organizacijo združenega dela, gotovo nosi v sebi boljšo kvaliteto, ki bo zagotovila delavcem veliko večji vpliv na upravljanje podjetja.
Nobena skrivnost ni, da tudi v gozdarstvu zaostajamo z osebnimi dohodki za porastom življenjskih stroškov. V spojitvi vidim napredek v racionalnejši organizaciji dela, večji produktivnosti in na osnovi tega boljše življenje.
Ocenjujem, da bo združitev uspela. Obstaja pa vprašanje, kako ljudem čimbolj pojasniti pozitivne učinke spojitve.
Že zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ne dovoljuje, da se odpove delavcu delovno razmerje zaradi izboljšanja tehnološkega procesa. S tem sta dani delavcu pravna in socialna varnost ter stabilnost. Investicijski programi obeh podjetij pa so tako obširni, da se bo pokazala potreba po povečanem zaposlovanju.
Na koncu je poudaril, da bi bila spojitev zgrešena, če ne bomo v združenem podjetju več ustvarjali, se bolje razvi-
jali in bolje živeli. Ponovno je omenil, da pri osebnih dohodkih zaostajamo za porastom življenjskih stroškov in da bomo po spojitvi z dobro organizacijo dela, čim smotrnejšim izkoriščanjem kapacitet in racionalno porazdelitvijo surovine dvignili produktivnost ter na osnovi tega dosegali višjo življenjsko raven.
STANE PLEVNIK, gozdni delavec — sekač. Na tem delovnem mestu dela že več kot petindvajset let:
Delal sem, ko smo bili skupaj z lesno industrijo, delal sem, ko smo leta 1950 čez noč postali delavci LIP. Vem, da ni važen naslov podjetja, ampak delo ter skupni napori in prizadevanja vseh, da bi bolje živeli. Pomembno je, da gospodarimo skupaj z lesno industrijo, ker jo bomo tako bolj usklajeno oskrbovali s potrebno surovino. Tako bomo ugodno vplivali na ustvarjanje in delitev dohodka. Zakaj ni že prej prišlo do spojitve, kljub temu da so o tem veliko razpravljali, ne vem, ker smo bili slabo obveščeni. Ne bi bilo umestno, če bi se kdo izrekel proti. Mislim, da je pri nas in v svetu več primerov, ko je gospodarjenje organizirano tako, da gospodari eno podjetje od surovine do izdelka, kar bi za naš primer veljalo od panja do prodajalne.
MIRKO KUMER, predsednik odbora za poslovno politiko in delitev dohodka pri Lesno industrijskem podjetju Slovenj Gradec:
Združitev obeh podjetij! Kaj pametnejšega v gozdnem in lesnem gospodarstvu našega območja res ni možno narediti, je bil prepričljiv tov. Kumer. Čudim se, in lahko se čudimo, da do tega ni prišlo že prej. 2e pred leti je bilo v
raznih gospodarskih in političnih organih o tej temi mnogo razprav, vendar vse doslej — v prazno.
Seveda tudi sam akt združitve ne bo dal želenih rezultatov, če ne bomo pametno gospodarili. Razprtije je treba preprečevati že vnaprej.
Lesarstvo je ena od perspektivnih gospodarskih vej na tem območju. Možno je dolgoročno načrtovanje, ker je osnovni vir panoge — les, trajne narave.
Gozdni posestnik v združenem podjetju lahko samo pridobi. Ce so mu poznani cilji združitve, bi moral soglašati.
Z našimi delavci smo se o združitvi pogovarjali že večkrat, sedaj in tudi prej, ko je bila to še neuresničljiva želja. Cilji so večini sodelavcev dokaj dobro poznani, zato je njihovo in moje mnenje, da je združitev smotrna.
FRANC GAMS iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, član sveta kmetov lastnikov gozda pri TOZD gozdarstvo v Slovenj Gradcu in predsednik krajevne skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu:
KMET NE SME BITI NA SLABŠEM! CENE LESA MORAJO BITI V PRAVILNEM RAZMERJU Z DRUGIMI CENAMI. DELAVCI V GOZDNI PROIZVODNJI, KMETJE LASTNIKI GOZDA IN DELAVCI V PREDELAVI BODO USKLAJENO SODELOVALI.
Ce se združujejo podjetja, kot je Tovarna meril in Slovenijales, Fecro iz Slovenj Gradca in Gorenje, ki jih ločijo precejšnje zemljepisne razdalje, se mi zdi še bolj razumljivo, da se spojita v eno podjetje gozdarstvo in lesna industrija, ki imata surovino, delovno silo ter svoje upravne in operativne enote na koroškem območju. Po mojem mnenju bi se moralo to že prej izvršiti in prepričan sem, da niso bili proti temu niti delavci niti kmetje. Vsaka zadeva potrebuje svoj čas, da dozori in se razreši. Nujno je, da se tudi mi vključimo v splošne integracijske tokove, seveda pa kmetje terjamo svoje, da v novi organizacijski obliki ne smemo biti na slabšem.
Glede cene lesa mislim, da ni bistveno, kako visoke so. V splošnem bi se morali zavzemati vsi za nižje cene, vendar pa morajo biti v pravilnem
razmerju z ostalimi cenami. Narobe je, da cene vsakodnevno vidno rastejo, cene lesa pa so od leta 1969 zamrznjene.
Kmet bo v novem sestavu imel prek svojih samoupravnih organov večji pregled nad ustvarjanjem in razporejanjem dohodka. V tako zamišljenem podjetju bo lahko samoupravno sodeloval od surovine (lesa) do končnega izdelka.
Želim, da bi tudi bodoče združeno podjetje nadalje razvijalo cestno omrežje. Kmet želi posekan les čimprej vnovčiti. Takšen interes ima tudi industrija, ker je hitro od-premljen les tudi bolj kvaliteten.
V novem podjetju, ki bo samoupravno povezano na novih osnovah, bomo lahko usklajeno sodelovali: kmetje lastniki gozdov, delavci v gozdni proizvodnji in delavci predelovalne industrije.
MILAN ČURIN, šef gozdarskega obrata Črna na Koroškem:
Čutili smo, da zaradi razdrobljenosti in dvotirnosti zaostajamo za razvojem. Kljub ogromni lesni zalogi v koroški regiji zaradi razdrobljenosti nismo bili sposobni nastopiti in izvesti večjih drznejših načrtov v pogledu razvoja gozdarstva in lesne stroke. Prva večja skupna akcija gozdarjev in lesnoindustrijcev je izgradnja tovarne ivernih plošč in centralnega lesnega skladišča v Otiškem vrhu.
Prodajati gozdne sortimente kot surovino brez sodelovanja lesne predelovalne industrije našega območja pomeni zaostajati v razvoju, siromašiti gozdne fonde in zmanjševati nacionalni dohodek. Vse to pa lahko preprečimo le z dobro zasnovanim in združenim podjetjem, kjer bosta pridelovalec surovin in izdelovalec končnih izdelkov popolnoma enakopravna in prejemala dobrine vsak po svojem vloženem delu in po teži delovnega mesta, nikakor pa ne na podlagi konjunkture in trenutnega stanja tržišča.
Presežek v dohodku je treba smotrno nalagati v nove proizvodne zmogljivosti in družbeni standard. Ce bomo to dosegli z dobro razvito delavsko samoupravo, s hitro in učinkovito strokovno službo,
potem ni v novem združenem podjetju nobene bojazni, da združitev ne bi bila koristna in da v bodoče ne bi imeli zagotovljen večji in boljši kos kruha.
Združeno podjetje bo sposobno izvesti marsikatero novo investicijo, rekonstrukcijo ali modernizacijo. Možno bo tudi hitreje graditi gozdne prometnice, da si zagotovimo redni in nemoteni dotok surovin. Do sedaj je bilo gozdarstvo pri izgradnji prometnic prepuščeno samo sebi, kar je zahtevalo izredne napore, mnogokrat smo gradili ceste na račun osebnih dohodkov in družbenega standarda. Koristniki lesne surovine, katerih je bilo na desetine, pa so le v manjši meri kazali razumevanje za težave pridelovalcev lesno surovine.
Delavci, ki zaradi ostarelosti in izčrpanosti ne bi mogli več opravljati prvotnega dela, bodo nedvomno lažje dobili primerno zaposlitev. Tu bo morala kadrovsko socialna služba biti dobro organizirana in imeti tudi zagotovljena sredstva. Težave bodo le zaradi razsežnosti podjetja, ker obrati niso v enem kraju. Vemo pa, da je ravno starejše sodelavce težko premeščati iz kraja v kraj. Vendar ne bi smelo biti problema in nerešenega vprašanja, pa čeprav je še tako težavno, ker gre za človeka, za proizvajalca.
FRANJO KRPAČ, vodja skladišča žaganega lesa v TOZD žaga Otiški vrh:
Kot dolgoletni odbornik občinske skupščine Dravograd sem o združitvi lesnega in gozdnega gospodarstva večkrat spregovoril. Tudi drugi odborniki so opominjali, da zaradi nepovezanosti teh dveh panog izgubljamo veliko denarja. Ta problem je star. Obstajal je že takrat, ko je bil v pogonu še LIO Dravograd.
Vir naše predelave — hlodovina, je s tega območja odtekala vedno, žagarski obrati pa niso imeli kaj delati. Lani je imel obrat Otiški vrh zaradi pomanjkanja hlodovine 53 dni zastoja.
Ni treba biti posebno pameten, da ugotoviš, da je smotrneje les predelovati kot pa prodajati neobdelanega. Zal so veljavni predpisi dostikrat v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja.
V združenem podjetju bo uspešnejše dogovarjanje. Dosežen bo večji izkoristek oblo-vine, ustreznejši sortimenti in ugodnejši izvozni rezultati. Dana bo možnost hitrejšega prilagajanja tržišču.
Pred leti smo že bili združeni. če ne bi bili, nikakor ne bi mogli ustreči zahtevam angleškega tržišča. Lahko trdim, da je tedanje skupno delo krepko prispevalo k povojni graditvi Jugoslavije. Poznejša, administrativna razdružitev ni bila smotrna, saj smo lesarji in gozdarji neposredno odvisni drug od drugega.
MILAN STUMPFL, kmet lastnik gozda iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, član sveta kmetov lastnikov gozdov pri TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec:
SPOJITEV ZAVIRAJO POSAMEZNIKI, NE PA PRAVI DELAVCI IN PRAVI KMETJE
Spojitev obeh podjetij je na mestu. Gozdno gospodarstvo je imelo pravzaprav do sedaj vlogo nekakega posrednika med kmetom lastnikom gozda in predelovalno industrijo. Za kmeta je vsekakor pomemben izkupiček, ki ga dobi za les, in mislim, da bomo v skupnem podjetju kmetje laže vplivali na formiranje cene.
Da ni prej prišlo do spojitve so verjetno več krivi posamezniki kakor pa delavci in kmetje v pravem smislu. Pred približno tremi leti je bila spojitev že predmet razprave na svetu koroških občin in je bilo sprejeto stališče, da je spojitev umestna.
MAKS SUSEK, šef gozdarskega obrata Radlje ob Dravi:
Osebno sem bil vedno globoko prepričan, da obstajajo izredno tesne vezi med gozdarstvom in predelavo lesa. Zato ni slučajno, da smo si zelo prizadevali za združitvijo našega obrata in lesno industrijskega obrata Vuhred. Naše možnosti razvoja so zelo omejene in si zamišljamo nadaljnji razvoj v cilju povečevanja osebnih dohodkov in pa olajšave delovnih pogojev samo z integracijo teh dveh panog.
Koroška regija ima dovolj lesa, ki daje osnovo za idealni razvoj lesne industrije, brez potrebe po surovini zunaj tega območja. Potrebno je doseči le
to, da vsa ta surovina ostane te in se čim bolje predela. Gozdarstvo ima ponekod še rezerve na našem območju in te bomo lahko koristili le takrat, ko bomo lahko več vlagali v gozdove.
V našem obratu smo na zadnjem kolektivnem sestanku seznanili kolektiv s problematiko združitve z vsemi prednostmi. Bila je živahna razprava, ki je pokazala navdušenje do združitve. Zato si zamišljam, da v našem obratu ob odločanju za spojitev ne bo nobenih zadržkov.
Kmet ima pri nas poseben položaj. Je lastnik gozda, pri gospodarjenju z gozdovi pa sodeluje z gozdnim gospodarstvom. Seveda ima svoje interese, ki jih poskuša uveljavljati tudi v naši sedanji samoupravni organizaciji. Menim pa, da do sedaj kmetu ni bilo zadoščeno glede vrednotenja lesa. Torej so največji problem bile in so, s stališča kmeta, cene lesa. Kmet vidi veliko razliko med prodajno ceno rezanega lesa in odkupno ceno, ki je v razmerju približno 1:4. Na to razliko vplivata v glavnem dva dejavnika:	kompleksno
gospodarjenje z gozdovi ter stroški in akumulacija primarne predelave lesa. Ta problematika se je doslej obravnavala ločeno, v bodoče pa bo tudi pri tem vprašanju več usklajevanja in sodelovanja. Eden naših skupnih ciljev bi moral biti, da v žagarski proizvodnji, torej pri razrezu lesa, dosežemo konkurenčno stopnjo do žag veneči j ank, in to na ekonomski osnovi, ne pa z administrativnimi ukrepi. Gotovo bodo še ostala odprta vprašanja, ki jih ne bo rešila spojitev sama po sebi, ampak jih bomo dalje reševali s skupnimi napori. Omenil bi problem, da bremenijo kubik lesa strokovne službe, inšpekcijska služba, razvoj cestne mreže in njeno vzdrževanje. Močno novo podjetje bo imelo močnejši vpliv na širše družbene dejavnike in bo laže vplivalo, da bi se odnosi spreminjali, in to v korist hribovitih predelov, in s tem izboljševali položaj kmeta.
Za gozdarstvo je značilno, da ne more bistveno razširjati proizvodnje. Zaradi tega prihaja do nenehnega zmanjševa-ja števila zaposlenih, kar bi v daljši perspektivi povzročalo izredno nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi proizvajalci. Glede na to bi bili vedno večji nesprejemljivi stroški, kar bi pehalo naše podjetje v neizogibno nazadovanje. Mislim, da se s spojitvijo lahko izognemo takšnim nesorazmer j em.
Znano je, da obstaja na področju zaposlovanja v gozdarstvu še poseben problem, ki ni majhen, to je težko delo predvsem gozdnega delavca sekača in posledica tega je velika stopnja invalidnosti. Pri sedanji tehnologiji dela ne moremo realno predvidevati, da bi lahko sekač delal več kot 15 let do 20 let na tem delovnem mestu. Tako nastopi vprašanje njegove nadaljnje ekonomske in socialne varnosti. Tudi v tem
pogledu bi v enem samem podjetju lahko z dobro voljo našli skupno rešitev. Seveda pa bo moralo imeti novo veliko podjetje posluh tudi za take »majhne stvari«.
VLADO BRLOŽNIK iz Raz-borja, gozdni delavec — sekač.
KAJ NAS LOČUJE? VSI DELAMO Z LESOM, SKUPNO SMO GRADILI NOVO TOVARNO IN NASA SKUPNA SKRB JE, DA CIMVEC LESA PREDELAMO IN PRODAMO IZDELKE.
Proti združitvi ne morem biti. Danes je že tako: večje je podjetje, bolje gospodari in laže se uveljavlja na trgu in v družbi. Imamo tudi novo zgrajeno tovarno ivernih plošč v Otiškem vrhu. Ta ni tvoja ali moja, njihova ali naša, ampak je to naša skupna tovarna, »naš kombinat*.
Mislim, da v novem podjetju ne bomo lesa prodajali drugam, skrbeli bomo, da ga bomo čimveč predelali sami in prodajali izdelke.
Ne bi mogel povedati, zakaj se nismo spojili prej. Vem, da smo o tem že razpravljali.
SASA PIRKMAIER, dipl. inž., tehnolog v TOZD tovarna ivernih plošč Otiški vrh:
HHHBH
Ce_ upoštevam stališče, da je združitev obeh podjetij v eno organizacijo združenega dela plod temeljitih analiz, mora biti pri bodočem delu poglavitna naloga doseganje skupnih interesov. Posebno pomembno se mi zdi, da si mora združeno podjetje zastaviti trden in dolgoročen razvojni program, ki naj bazira na specifičnosti gozdarstva in lesne industrije. S tem in z večjimi naložbami v strokovne kadre
lahko postaneta združeno gozdarstvo in lesna industrija izredno močan gospodarski velikan in nosilec razvoja na tem področju. Izgradnja tovarne ivernih plošč v Otiškem vrhu je bila temeljni kamen medsebojnega sodelovanja in ob novi organizaciji združenega dela lahko pričakujemo nadaljnje nove investicije na področju koroške regije.
BENO KOTNIK, predsednik sveta kmetov lastnikov gozdov na gozdarskem obratu Ravne in podpredsednik zadružne zveze Slovenije:

Kmetje želimo, da bodo v vodstvu novega združenega podjetja tudi ljudje, ki bodo imeli razumevanje za kmeta. Če se bo uresničila napovedana odkupna cena hlodovine zaradi združitve GG Slovenj Gradec in LIP Slovenj Gradec, bo to za kmeta vsekakor pozitivno. Pravilno je, da se pri predelavi lesa vrne presežek sredstev gozdarstvu in se najde pravilno razmerje hlodovine proti deskam.
Vprašanje je, v koliki meri bodo kmetje lahko koristili v novem velikem podjetju svoje pravice. Zavzemam se za to, da bi kmetje imeli pri gozdarskih obratih svoje TOZD. Do sedaj je GG Slovenj Gradec skušalo doseči za kmeta najboljše ugodnosti, kdo bo v novem podjetju zagovarjal kmeta?
Žagarska industrija se mora modernizirati, privatne žage pri kmetih pa bodo s pravilno ovrednoteno hlodovino propadle.
JOŽE LOGAR, šef gozdarskega obrata Ravne na Koroškem:
Na vsak način je treba uskladiti razvojne tendence gozdarstva in lesne industrije ter s tem zagotoviti predelavo slehernega m3 lesa v končne artikle, ki imajo prihodnost na tržišču.
Gozdarstvo nima možnosti povečati količinske proizvodnje, ker je vezano na naravne pogoje. Zavedamo se tudi splošnih funkcij gozda, zato moramo izboljšati kvaliteto naše proizvodnje in partnerjem zagotoviti vso razpoložljivo kvalitetno surovino.
Skupne naložbe v tovarno ivernih plošč so dokaz skupnih sporazumevanj, rezultati pa bodo upravičili naše samoupravne odločitve.
Ugotovili smo, da vsi ekonomski kazalci narekujejo potrebo po čimprejšnji združitvi. Kolektivi si bodo s samoupravnimi sporazumi uredili odnose v novem združenem podjetju zaradi boljšega skupnega gospodarjenja in končno tudi dobrega počutja slehernega člana našega kolektiva.
Zelja nas vseh, predvsem pa gozdarjev in kmetov lastnikov gozdov, je, da je naše delo pravično ovrednoteno in da bomo v novem združenem podjetju imeli mesto, ki nam kot osnovnim proizvajalcem tudi pripada.
Naša dolžnost je poiskati vse rezerve v kvalitetni in tudi v količinski realizaciji naših proizvodov.
V skupnih naporih in prizadevanjih je dosegljiva boljša in lepša bodočnost naših sodelavcev.
IVAN RAVNJAK, gozdni posestnik, Suhi vrh nad Radljami:
Sem kmet in gozdni posestnik. Letno posekam 80 do 90 m3 lesa, se je predstavil tov. Rav-njak.
Na zboru gozdnih posestnikov v Radljah so razpravljali predvsem o cenah gozdnih sortimentov. Cene bi morale biti občutno višje. Gozdni posestnik naj bi prejel za hlode približno pol toliko, kot je vreden žagan les. Na zboru smo se pogovarjali tudi o združitvi, zato so mi cilji znani in imam o združitvi pozitivno mnenje.
Doslej je imel kmet lastnik gozda premalo vpliva pri upravljanju. Želimo, da bi bil v združenem podjetju naš vpliv večji. Tudi v bodoče bi naj gradili gozdne ceste s tako zavzetostjo kot doslej, ker s tem kmetu odpirajo vrata v svet in mu pocenijo življenje.
Ob raznih organizacijskih spremembah je bil kmet doslej že včasih izigran. Pričakujemo, da se tokrat to ne bo ponovilo, je končal tov. Ravnjak.
Delo v gozdni drevesnici
Viličar na osrednjem lesnem skladišču Otiški vrh
.tu«._U -fVu

BREZ BESED
Ob koncu leta bo ta tovarna pričela proizvajati INTRO okna
Skupno glasilo Izdaja Gozdno gospodarstvo ln Lesno Industrijsko podjetje Slovenj Gradec. Odgovorna urednika Jurij Sumcčnik in Marjan Baškovič. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Naklada 6000 izvodov. Tisk: CP Mariborski tisk, 1973.