Mladost Črnega Jurija.
»
V torek, 12. julija praznujemo rojstni dan našega sivolasega kralja Petra, ki je bil rojen 12. julija 1. 1844 v Beogradu kot sin kneza Aleksandra in kneginje Perzide Kara-gjorgjevič. V tujini vzgojen in večinoma bivajoč, ni pozabil svoje domovine. Ko je 1. 1875 izbruhnila v Bosni vstaja krščanske raje proti Turkom, se je princ Peter postavil na čelo. Pod imenom „Petar Mrkonjič" je izvršil junaška dela, ki so zapisana z zlatimi črkami v povestnici bosanskih vstaj.
Princ Peter se je izkazal vrednega vnuka svojega deda Ornega Jurija, osvoboditelja Srbije in ustanovitelja vladarske hiše Kara-djordjevjčev. Prav je, da se ob rojstnem dnevu kraljevem spominjamo kralja pa tudi njegovega deda Črnega Jurija. Oglejmo si, kaka je bila mladost Črnega Jurija.
Dasiravno sega njegovo delovanje v začetek pretočenega stoletja in se je razvijalo takorekoč pred očmi Evrope, je vendar obdano v tajinstveno *neglo in cesto je težko izluščiti zgodovinsko jedro iz množice pripovedk, katere je ustvarilo deloma občudovanje ljudske domišljije, deloma zavist sodobnikov.
Rojstvo Črnega Jurija.
Narod si ni mogel predstavljati, da bi njegov veliki junak prišel na svet, kakor vsi drugi zemljani. Izvanredno hrabrost, odl>č- j nost, preudarnost, silno voljo so morali na-naznanjati že izvanredni dogodki ob njegovem vstopu v zemeljsko domovino.
Resnici najbližje bode, kar je v svojih spominih zapisal njegov zvesti sluga in vojni tovariS bulubaša Petar Jokič, ki je na stare dni pisal priprosto in okorno, tuda odkritosrčno, kar seje spominjal o svojem gospodarju.
„Nekega večera pride v kočo Turčin na prenočišče, ravno ko bi Marica imela roditi. Petronij je nekam odišel. Žena je v zadregi, hoče roditi, a Turčin je v koči'. Zato gre vun in takoj porodi dete pred kočo na travi.
Turčin pride  vun, vidi, kaj je, in reče :
„Marica, ti rodiš dete ?"
„Da, aga", odvrne.
Turčin ji reče in ona gre z otrokom v kočo k ognju, a on gre na polje.
Kmalu potem pride Petronij. Naloži na ogenj in s Turkom prenoči na polju. Zjutraj odide Turčin. Karadjorjeva mati mi je pripovedovala, da, ko je dete palo na zemljo, je videla med detetovima plečima mesec, ki se sveti, to je videl tudi Turčin in zato je rekel:
„Marica, ti nisi rodila sina, nego gospodarja." Pa izvleče 20 para (desetico) in obdari dete.
Star kmet iz Žabarov, vasi, kjer je Jurij vzrastel, je vedel povedati 1. 1867, da mu je oče pravil, da se je Jurij rodil v Viševcu na desnem bregu reke Raca pod bukvijo. Navzoč je bil Turčin, kojega je nevihta nagnala v kočo.
Ljudski domišljiji je bilo to premalo in pletla je cele legende. Vsi veliki ljudje morajo priti na svet z izvanrednimi znamenji in to ni smelo izostati niti pri Karadjordju. Turek, ki je pri njih prenočeval, je videl po noči čudne prikazni. Ko se zjutraj zbudi, mu povedo, da se je rodilo dete. Stopi k Marici in reče: „Bodi ti sreča, mlada, in naj ti bo srečen sin!" Ter pristavi: „Znsj, mlada, ta tvoj sin bo velik junak in velik človek." Pripovedovali so tudi, da je ob njegovem rojstvu čudna svetloba prešinila ozračje, dete je imelo, ko se je rodilo, krila pod pazduhama in mesec na plečih. S takimi bajkami je hotel narod izraziti čudovito bistrost, naglost in okretnost svojega vodja. V rodni vasi so še 1. 1846 kazali bukev, pod katero je bil rojen.
(Nadaljevanje sledi.)