ft. «14 t* URsr>ifsrrvx> ne uprataj imuhia, reocovrar a ZASTOPSTVO m aglm !■ Kri^tiint Italija ■ UNION« PUBBLICITA TTALIANA ft. A-, MILANO dan opoldne. Mesečna naročnina C— 1% 2a inozemstvo 10 1» CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubbHdti đi pruvnlenm Kalfama cfl estera: UNIONE PUBBUCITA ITAL1ANA g. A-, MILANO. Gigantska borba na vsej fronti čim dalje hujši pritisk na Petrograd — Boji se razvijajo i jočo srditostjo — V Ukrajini so nemške čete izsilile prehod čez Dnjepr Na srednjem odseku uničene tri sovjetske armade Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. septembra. Nemško vrhovno poveljništvo Je objavilo naslednje poročilo: V Ukrajini so oddelki nemške vojske z učinkovito podporo letalskega orožja ustvarili v drznih napadih na najvažnejših mestih prehode preko širokega dolnjega toka Dnjepra. Potem, ko so bila mostišča v večdnevnih bojih proti ogorčenim močnim sovražnim napadom, delno podpirana od oklopnih vozil, ohranjena in razširjena, so sedaj nemške divizije preko njih zmagovito prodrle dalje v Široki fronti proti vzhodu. Na prostoru južno od Ilmenskega jezera so v zadnjih tednih Čete nemške vojske pod vodstvom generalnega polkovnika Busena, podpirane po oddelkih letalstva generalnega polkovnika Kellerja, odločilno porazile močne sile sovjetske 11., 27. in 34. armade. I>evet sovražnih divizij je bilo popolnoma uničenih, 9 nadaljnjih pa poraženih z najbolj krvavimi izgubami za sovražnika. Nad 53.000 ujetnikov je padlo v naše roke. 320 tankov, 69."> topov vseh vrst, kakor tudi mnogoštevilni vojni material je bilo zaplenjenih ali pa uničenih. V boju proti angleški oskrbovalni plovbi je uničilo letalnko orožje podnevi zapadno od Hebridskih otokov en petrolejski par-nlk s 7.300 br. reg. tonami. V pretekli noči sta bili na morju ob Angliji zažgani v nekem konvoju dve veliki trgovski ladji, med njimi ena transportna. V severni Afriki so pod vzele nemSKe čete na sollumski fronti uspešen izvidniški sunek z oklopnim! vozovi. Frt lobruku je bila zavzeta po hudem boju važna višina. V letalskih bojih in s protiletalskimi topovi je bilo 14. septembra sestreljenin v severni Afriki 8 angleških letal brez lastnih iztrtib. Poizkusi angleških letal, da bi v teku včerajšnj«igm dne naprvdli Nemški zaliv in T ■itiunlrs obalo, so ostali brez učinka. Lovci so sestrelili dve sovražni letali. Angleška letala so v poslednji noči metala bombe na razne kraje v severno-zapadnl Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo predvsem v Hamburgu Izgube, mrtve tn ranjeno. Nočni lovci m protiletalski topovi so sestrelili 9 na padajočih bombnikov. Neprestano bombardiranje Petrograda Vzhodna fronta, 18. sept. s. Množinsko bombardiranje utrjenih položajev, ki vzdržujejo zaporedne obrambne sovjetske črt« okrog Petrograda, traja že tri dni in Je bilo včeraj zjutraj ojačeno k akcijami, ki si nenehoma slede. Tone bomb velikega in srednjega kalibra padajo na utrd-bice, strelske jarke in druge utrjene postojanke v pristanišču in na pozicije, ki Jih Je sovjetsko poveljstvo organiziralo vzdolž celotnega toka Neve. Nemško topništvo velikega in srednjega kalibra neprestano ruši sovjetske položaje, ki so najbližji nemškim položajem. V notranjosti Petrograda Je bil ves promet ukinjen. Oskrbovanje prebivalstva in vojske z municijo in živili postaja čedalje bolj problematično in težko. Naskok na utrdbe Berlin, 17. sept s. V teku operacij proti utrjenemu pasu Petrograda je neka nemška pehotna divizija 14. septembra napravila širok vdor, ki ga je sovražna obramba srdito branila. Pri teh akcijah so Nemci onesposobili za borbo 91 ruskih utr.lbic in zajeli nad 800 ujetnikov. Uničeni so bili številni tanki, topovi in drugo orožje. Velike bitke Vzhodna fronta, 17. sept. s, Posebni dopisnik agencije Štefani poroia: Vojaška tajnost ne dopušča, da bi na-▼«dli razvoj velikih vojaških operacij, ki so ic vrč ko reden dni v teku na vzhodni fronti. Zaradi teh razlogov ni mogoče navesti odsekov ne krajev, kjer se razviajo velike bitke. Operacije se razvijajo zmagovito in pospešeno. Do sedanjega trenutka se lahko trdi, da bodo do sedaj doseženi uspehi ustvarili položaj z resnimi posledicami za boljševiško vojsko. Vesti iz Berlina o rezultatih operacij v zadnjih dneh južno od Petrograda vsebujejo prve elemente operacij, ki so v teku. Lahko smo ponosni da v teh operacijah sodelujejo odl:čno, z zaaosom in neprimernim navdušenjem italijanske sile ekspedicijskega zbora v Rusiji Madžarski odsek Budimpešta, 17. sept. s. Madžarska brzojavna agencija poroča o operac;jah v odseku frente. kjer ke teta1 km skupine so v ponedeljek napadle nekatere sovražne pokraj« v podrečju Ki rev« m so utrdbe in zbirališča čet. Številni so>- vjetsk; tanki so bili napadeni z bombami in s strojnicami. Sovražnik je izgubil 350 motornih vozil. Za borbo je bilo on-^probijenih 2U oklopnih avtomobilov. V tem odseku fronte so nemški lovci sestrelili 14 sovražnih letal, 33 letal pa je b;lo uničenih na tleh. Vzhodna fronta. 17 sept s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča da s^ skupine nemških bojnih ieta' napede železniške proge, središča ;n velike orometne zveze južno od Dnjepra oh iu/n; obali Azovskega morja ter v severnem področju Krima. Berlin, 17 sept. s. V ponedeliek je bilo zbitih skupno 96 sovjetskih letal od teh 39 v letalsk;h dvobojih 22 s protiletalsko obrambo in >5 na tleh. Berlin, 17 sept. s. Skupine nemških letal so v ponedeljek napadle sovjetske položaje v Severnem odseku vzhodne fronte ter dosegle lepe uspehe Moćne skupine strmoglavcev so učinkovito bombardirale borbene položaje sovražnika v področju Murmanska. Druge skupine bombnikov so bombardirale z velikim uspehom pomorske objekte v Severnem morju. Potopljeni sta bili dve sovjetski transportni ladji z 2.000 m i.000 tonami neka 1.000-tonska ladja pa je bila hudo poškodovana. Polaganje min v Finskem zalivu Berlin, 17. sept. s. Edinice nem-ke mornarice zmagovito prodirajo v notranjost Finskega zaliva po katastrofalnem umiku ruske mornarice v vode okrog Tallina. V teku dneva in ponoči so bile z uspehom izvedene operacije polaganja min kljub slabim vremenskim prlikam in neprestanim napadom sovražnih letal. Na estonski obali so bi'a dokončana dela za namestitev novih baterij. Nemški tisk o položaju Berlin, 17. sept. s. Z velikimi naslovi objavljajo snočnji berlinski listi na prvi strani poročilo o prekoračenju Dnjepra v široki fronti, o uničenju 9 sovjetskih divizij in o velikanskem plenu nemških čet. »Lokalanzeiger« poroča iz New Yorka, da je neki politični sodelavec Hearstove skupine listov sporočil iz Sanghaja, da je Stalin vrgel zdaj v boj vse človeške in materijalne rezerve v obupnem poizkusu, da bi zajezil nemško prodiranje. Ameriški dopisnik sodi, da je vojaški položaj So-vjetov bolj kot kdaj obupen. »Nachtausgabe« komentira poziv angleškega ministra za oskrbovanje Beaver-broocka delavstvu vojne industrije in pravi, da je govornik hotel do skrajnosti pospešiti proizvodnjo, ki je namenjena rdečim. To je tembolj smešno, pravi list, ker v Londonu ni nikogar, ki bi verjel v možnost pomoči Sovjetom v oboroževanju, kajti angleška proizvodnja ne zadošča niti za kritje angleških potreb in ker bi pomoč mogla priti samo preko Irana ali Vladivostoka. »Deutsche Allgemeine Zeitung« polemizira z ameriškim mornariškim ministrom Knoxom. Minister Knox je potrdil v dopolnilo Rooseveltovih izjav, da se bo ameriška mornarica ravnala vedno po formuli »streljanja brez opozorila« proti kateri koli ladji katere koli narodnosti, ki jo bo srečala na poti od ameriškega kontinenta do islandskih teritorijalnih voda. Je torej jasno, da se rahljajo zadnje vezi fa-moznega nevtralnega zakona in da se odslej išče incidente na vseh morjih, ki so ameriškim ladjam odprta. List pravi, da ima Roosevelt razloge, da pospešuje stvari na ta način, kajti 7 milijard dolarjev, ki jih je nabral za pomoč Angliji, je pri koncu in ameriški davkoplačevalci bodo v kratkem pozvani, da vplačajo nadaljnje vsote. Glede tega navaja »Borsen Zeitung« odstavek iz volilnega govora predsednika Roosevelta: »Odločeni smo, da ne sodelujemo na noben način v morebitnem konfliktu, ki bi nastal v Evropi ali v Aziji. Gre za sumljive manevre nekaterih, ki so razširili vest, da hoče sedanja vlada zavesti Zedinjene države v vojno. Vi. moji dragi sodržavljani, pa veste natančno, komu je verjeti.« Resnično vedo dragi vo-lilci. zaključuje glasilo nemških oborože-nil sil. zelo natančno, kdo je lagal. Madžarska gospodarska fronta Budimpešta, 17. sept. .s Novi madžarski minister za oskrbovanje general Bengvel je včeraj govoril po radiu. Med drugim je rekel: »Madžarski vojak se bori ob strani naš:h hrabrih zaveznikov v gigantski bitki, kj poteka zmagovito, za nov red in za bolj pravično ravnovesje v Evropi. Vrsta naših skupnih zmag nam je jamstvo, da nas nobena sovražna sila ne bo mogla nikoli z orožjem premagati. Mmster je dodal, da bi sovražnik rad zmagal z izstradanjem narodov, ki se bore proti njemu in da je treba zaradi tega zmagati rudi na tej fronti. Izvajani bodo neizprosno vsi zakoni, ki pobijajo draginjo in kopičenje blaga.« Sovjetski padalci v Bolgariji Sofija. 17. sept. s. Neko sovjetsko letalo je izkrcalo Dri Dobriču v južni Dobrudži 6 padalcev. Bcls-rski vojaki so jih opazili ter 8q 86 z njimi spopadli. Vseh šest padalcev je bilo ubitih. Y. 8J*fj«Ai bil ranjen en oficir in dva bolgarska vojaka. Padalci so bili vsi bolgarske narodnosti in so že več let iz političnih razlogov živeli v Sovjetski zvezi. Zapadna fronta Berlin. 17. sept. s. DNB poroča, da so angleški bombniki v noči na 16. september odvrgli veliko število rušilnih in zažigalnih bomb na stanovanjske predele Le Havrea. Bombe so povzročile precejšnjo škodo Pri teh napadih je bilo porušenih 20 stanovanjskih hiš Bombe niso zadele nobenega vojaškega objekta. 10 Francozov je bilo ubi-tah, 9 pa ranjenih. Križarka ,Exeter4 v popravila Tanger, 17. sept. s. Križarka »Exeter«, kj je hudo poškodovana, je dospela v Gibraltar. kjeT bo popravljena. S krova ladje, ki kaže vidne znake poškodb, so bili izkrcani številni ranjenci, katere so spravili v bolnice mesta. La Linea, 17. sept. s. V pristanišče Gibraltarja je dospela močno poškodovana angleška torpedovka »L 16«. Z ladje so izkrcali ranjence. Položaj v Iranu Bern, 16. sept. d. kakor poiuč* tur>ki radio iz Teherana se je perzijski šah odpovedal prestolu. Rim, 17. sept. s>. Agencija Reuter poroča, da korakajo enako močne angleške in ruske sile preti Teheranu Carigrad, 17. sept. s. Semkaj došle vesti potrjujejo upor Kurdov v raznih predelih Irana proti angleškim okupacijskim četam. Angleški krogi v Carigradu so obveščeni, da je dopisnikoma londonskega radia in dopisniku 2>Timesa«, ki so ju uporniki ujeli, uspelo pobegniti. Te vesti potrjujejo, da je nastal upor v Iranu. Nemci zapuste Teheran Berlin, 17. sept. s. Danes bodo iz Teherana odpotovale v domovino nemške žene in otroci, ne pa tudi funkcionarji nemškega poslaništva. Žene in otroci se bodo vrnili v domovino preko Turčije. Vojna na Kitajskem šanghaj, 17. sept. s. Izkrcani odlelki japonske pehote so nadaljevali z uspehom očiščevalne operacije v severni, osrednji in južni Kitajski. Uničenih je bilo več tisoč kitajskih četnikov. Očiščevalna akcija je bila izvedena tudi na otoku Hainanu in vzdolž dolnjega toka Rumene reke. Propagandno ministrstvo na Japonskem Tokio, 17 sept. s. L:sti poročajo, da bo namesto sedanjegi vladnega poročevalskega urada ustanovljeno ministrstvo za propagando. Potres v Turčiji in Grčiji Carigrad. 17. sept. s. Potrjujejo se vesti o hudem razdejanju potresa v nekaterih krajih Anatolije, ki so bili popolnoma uničeni. Doslej so ugotovili, da je potres zahteval 500 žrtev. Oblasti so priskočile na pomoč, vendar povzročajo novi potresni sunki še vedno nova razdejanja. Tirana, 17. sept. s. Po vesteh iz Tepeleni-ja, je potres povzročil škodo v vaseh Benka in Luzzati, kjer so se zrušile številne hiše. Žrtev ni b;lo. Vojaške in civilne rblasti so poslale v prizadete vasi pomoč. Iz Rooseveltove Amerike VVashinpton. 17. sept. s. Bivši ameriški poslanik v Varšavi Biddle, ki je pognal leta 1939. poljsko vlado v vojno in ki mu je Roosevelt dodelil nove funkcije v ministrstvu za pravosodje, je potvoril določbe ameriškega zakona o nevtralnosti, katerega samovoljno interpretira. Biddle je odredil, da se zakon o nevtralnosti ne tiče nekaterih oddaljenih pasov kakor Sueškega prekopa, Birme in Hongkonga. V te pasove torej lahko pridejo ameriške trgovske ladje, ne da bi kršile ta nc/tral-nostni zakon. Roosevelt je 4. novembra 1939 izjavil, da smatra za vojne predele angleške otoke. Severno Irsko in domini-jone, to je Indijo. Avstralijo, Kanado, Južnoameriško zvezo in Novo Zelandijo. Zdaj bi vojni razlagalci vrste Biddlea radi izključili iz tega območja nekatere strateško zelo važne pasove, in s tem dosegli, da bi ameriška mornarica praktično nadomestila novsod tod v večjem delu angleške ladje. New York. 17. sept. s. Listi poročajo, da pripravljajo vojaške oblasti uvedbo cenzure za vsa poročila iz Severne Amerike v tujino. Načrt, ki naj bi se nanašal na tisk. naj bi bil odobren na prihodnjem zasedanju parlamenta. Obnovite naročnino! Ofenzivni sunki na egiptsko ozemlje Z uspelimi krajevnimi akcijami je bil sovražnik pregnan iz svojih postojank — Obsežno delovanje letalstva — Dvanajst sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 16. septembra naslednje 469. vojno poročilo: Nemški mehanizirani oddelki so s podporo ve* skupin osnih letal v dneh 14. in 15. izvedli odločen napadalni sunek na egiptsko ozemlje vzhodno od Sollumu ter so prisilili angleške čete k umiku. Nemški in italijanski lovci so se ponovno spopadu s sovražnimi letalskimi silami in so sestrelili 12 sovražnih letal. Naših se 10 ni vrnilo. Druga letala so bila poškodovana. V letalih je bilo nekaj ljudi ranjenih. Druge skupine kr. letalstva so ponoči zopet ho m ha rdi rale trdnjavo Tohruk m pedroeje okrog Marsa Mat runa. Zadete so bile naprave in skladišča, v katerih so $e razvili požari, kakor tudi zbirajoča se motorna vozila ter železniške naprave. Sovražna letala so brez uspeha bombardirala Dengazi. \* vzhodni Afriki intenzivno delovanje topništva., možnarjev in avtomatskega orožja na odseku pri lolkefitu ter poskusi sovražnika, da bi se približal našim postojankam na utrjenem področju Kulkva-ht i ta. Sovražnik je bi) gladko odbit. Na vzhodnem Sredozemskem morju se naša letala z bombami zadela in hudo poškodovala neko sovražno trgovinsko ladja. Operacijsko področje, 17. sept. 8. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na fronti pri Sollumu utrjujejo kar naprej italijz.nsko-nemške sile svoje položaje in ojačujejc lastne črte ter dosegajo pozitivne uspehe v operacijah krajevnega značaja. Neka nemška kolona Je izvedla ofenzivno izvidniško akcijo v smeri vzhod-jug-vzhod. Sovražnik se je po poizkušanem odporu umaknil na preostale položaje. Ne-ki nadaljnji naš prodor se je zaključil s uspehom. To akcijo je hrabro podpiralo naše letalstvo, ki je zadalo težke izgubo sovražnim formacijam, ki so skušale intervenirati. Bombe na letališče v Kairu Berlin, 17. sept. s. Nemški bombniki so po poročilu DNB napadli v noči na 16- september letališče pri Kairu, kjer so bili zadeti hangarji in skladišče municije. Izbruhnil je velik požar, kateremu so sledile močne eksplozije in iz gorečega predela se je dvignil zelo gost dim. Pavelić o bsrbi Hrvatske proti boljševizmu Velika smotra vojaških organizacij v Zagrebu Zagreb, 17. sept. s. Vojaki kraljeve milice, ustaška milica, poglavnikova garda, redna milica in letalci so napolnili včeraj zgodovinski trg sv. Marka in poslušali Po-glavnikov govor. Pred njimi je bila četa oficirskih kandidatov in oficirjev državne milice, ki se je hrabro borila v Bosni proti četniškim in komunističnim tolpam. Ti vojaki bodo zasluženo napredovali. Na strani je bil zbran diplomatski zbor prijateljskih držav, italijanska vojaška misija, delegacija PNF in za kordonom vojakov množica ljudstva. Na tribuni, s katere je Poglavnik govoril, so bili vsi člani vlade, maršal Kvaternik in ustaški štab. Trombe in narodna himna so napovedovali prihod Poglavnika in njegovega spremstva. Po obhodu čet je šef države govoril. Pričel je s pozdravom čete, ki se je borila v Bosni. Vsak zločin, ki bo storjen v hrvatski državi, je med drugim rekel Poglavnik, je iz tujine organizirana akcija. Govoreč o sedanji vojni, je Poglavnik rekel: V tem strahotnem konfliktu ni in ne bo nevtralnih. Sleherni človek in sleherni narod se mora odločiti za to ali ono stran. Hrvatski narod se je v dnu svoje duše hitro odiočil za tiste, ki se bore za človeštvo, za red in pravico. Tako je dosegel svojo svobodo in tako bo ostal tudi v bodočnosti trdno in odločno na strani svojih velikih prijateljev in zaveznikov, ob strani narodov Osi. navezujoč svojo lastno usodo na njih usodo. Govoreč o vojni proti Rusiji je nato Poglavnik izjavil: Anglija in njeni zavezniki so povsod iskali pomoči in končno pri vladi, ki predstavlja vse najhujše in najbolj nizkotno na svetu, pri boljševiškem barbaru. Zdaj bije bodoča Evropa In Evropa reda krvavo bitko, menda tudi odločilno bitko proti boljševiškemu nestvoru, ki je že odprl žrelo, da bi pogoltnil Evropo. Poglavnik je nato na kratko prikazal zgodovino marksizma in boljševizma in obravnaval posebno razdirajočo akcijo, ki jo je Kremelj organiziral tajno med malimi narodi, dočim je med velikimi izbiral tiste, ki so bili gospodarsko najslabši, že v prvih letih po svetovni vojni se je rdeče prizadevanje naperilo na Italijo, toda tedaj se le pojavil v Italiji človek z veliko energijo in veliko modrostjo, ki je z veliko borbenostjo stopil na vrat nevarne kače. Zdaj je nastala nova vojna proti boljševizmu, ki se je zvezal z angleškim kapital i zrnom in z židovsko masonerijo. Tej druščini je vsako sredstvo dobro, podpihuje manjše narode, ki so zavezniki Osi in Če ne uspe, skuša izzvati stavke, nered, zločine, za katere tudi Hrvatska plačuje krvni delež. Toda Hrvatska je srečna, da lahko to stori. Zločini četnikov in komunistov so delo boljševizma in njegovih zaveznikov. Poglavnik je nato omenil laži sovražnikove propagande, kakor n. pr. velikansko čenčo, da so boljševiške armade že dosegle Savo. Poglavnik se je ponovno obrnil na borce iz Bosne in orisal dobro delo. ki so ga storili ln ki ga bodo še storili za hrvatski narod z borbo proti četnikom. Pozval jih je naj bodo pripravljeni tudi v bodočnosti braniti domovino za ceno lastnega življenja. Nato so vsi odgovorili soglasno: Pripravljeni smo! Ob živahnem odobravanja je Poglavnik zaključil svoj govor ta pregledal postrojenje vojakov in ustaško milico ter se nato podal v svoj urad. Na manifestacije ljudstva se je moral večkrat pokazati na balkonu, od koder je odgovarjal na navdušene manifestacije. Hrvatska misija v Rimu Rim, 17. sept. s. Včeraj popoldne je dospela z letalom v Rim hrvatska misija visokih funkcionarjev propagandnega ministrstva s podtajnikom za propagando Josipom Miklovičem na čelu. Na letališču, ki je bilo okrašeno z italijanskimi in hrvatskimi zastavami, so goste sprejeli podtajnik minitrstva za ljudsko kulturo Poi-verelli ln drugi odličnikL Navzoči so blM tudi funkcionarji poslaništva. Gostom Je izkazal čast oddelek letalcev. Misija bo ostala nekaj dni v Rimu kot gost ministrstva za ljudsko kulturo. Eksc. Mllković ae bo med drugim razgovarjal z ministrom za ljudsko kulturo Pavolinijem o vseh perečih vprašanjih svojega resora. Bolgarski odgovor Moskvi Sofijska vlada odločno zavrača vse očitke moskovske vlade Sofija, 11. sept. s. Bolgarska vlada je preko bolgarskega poslaništva v Moskvi izročila svoj odgovor na protestno noto vlade Sovjetske zveze. V tem odgovoru je vlada zavrnila z natančnimi podatki o dejstvih vse sovjetske obtožbe in zatrdila, da Bolgarija ni glede vlade v Moskvi nikoli zavzela zadržanja, ki ne bi bilo v skladu z uradnimi zagotovili lojalnih odnosov med obema državama. Res je, da razne tuje radijske postaje že nekaj časa razširjajo napade, ki slone na zavestno lažneh vesteh proti Bolgariji, toda bolgarska vlada se čudi, da se je dala sovjetska vlada pre-slepariti z očitno lažnivo propagando. Nobene podlage nima trditev vlade v Moskvi, da pomeni sprememba nekaterih kazenskih sankcij, ki je bila izglasovana nedavno v sobranju, pripravo Bolgarije za napad na Sovjetsko zvezo. Gre nasprotno za ukrep popolnoma notranjega in izključno defenzivnega značaja Bolgarije za obdrzanje miru ln varnesti v državi. Glede zadržanja bolgarskega tiska pripominja nota, da je to zadržanje posledica zadržanja sovjetskega tiska in radia. Bolgarska vlada, zaključuje nota, ugotavlja z obžalovanjem, da je povjetska vlada zelo zmotno obveščena o položaju v Bolgariji in da zmotno razlaga nekatera dejstva v notranjem življenju Bolgarije, sicer sovjetska vlada ne bi imela nobenega resnega razloga očltaM Bolgariji pomanjkanja lojalnosti in ji pxl- Sofija, 16. sept. s. Na osnovi zakona za obrambo države so včeraj pričeli odpuščati *z državnih in drugih javnih uradov ljudi, ki so osumljeni, da so privrženci proftidržav-nim idejam. Včeraj so na osnovi omenjenega zakona tudi pričeli odvzemati Židom zemfljišča in druge nepremičnine. Po vsej državi se nadaljujejo aretac'je protklržav-nih elementov7 in morilcev javnega življenja. V zadnjih 24 urah je bilo okrog 100 moskovskim agentom cm omogočeno, da bi še nadalje delali v škodo države. Snoči j« direktor policije v Sofiji izdal odredbo, da morajo trgovci in zasebniki otoižje al; eksplozivna sredstva, ki jih imajo, takoj prijaviti prisrtr/jnim oblastem. Odredil je najstrožje kazni proti vsem, ki bi odredbo prekršili. Ljudstvo odobrava v vse; državi strogo pol;tiko notranjega ministra Gabro*vsJc&-ga v borbi proti sovražnikr.rn naroda. Turski list o mednarodnem položaju Carigrad, 16. sept s. List »Son posta« razpravlja o sedanjem mednarodnem političnem položaju in ugotavlja, da so sedaj vsa evropske države pod vplivom os\ Naloga osi je sedaj, da ustvari trdno evropsko edinost, ki bo premagala preostalo nezaupanje, lei Se živi v nekaterih zasedenih državah. Gre za rešitev pomembnih političnih m gospodarskih vprašanj, tako na primer za vpraaaflje r^'i^nivainjfl je ^vš^ oiotoogi gppt mkkmmmm Stran 2 »8lotersk1 narod«. Sreda, 17. Mptembra 1941-XDL »ter. 214 Kmetijska kultura na Ljubljanskem Barju Zanimiv članek pok. Inž. Torka t a Številki »Kmetovalca", Id je pravkar lxHa Ljubljana, 18. septembra. V novih razmerah je bila z okoliščinami, ki se nujno javljajo z vojno, vsa pozornost vse naše javnosti takoj obrnjena pomen Ljubljanskega Barja glede na možnosti povečanja domače poljedelske produkcije. Zlasti naše dnevno časopisje je priobčilo že večje število vsakovrstnih člankov, v katerih so se pisci bavili z najrazličnejšimi možnostmi in vprašanji, ki so zvezana s kmetijsko produkcijo Ljubljanskega Barja. Toda zanimanje za Ljubljansko Barje ni od danes. Kmetijski strokovnjaki so mu posvečali pozornost že prej, zlasti z razvojem osuševalnih del. Tako je leta 1928. nameraval Glavni odbor za obdelovanje Barja v Ljubljani ob svoji 50 letnici izdati spomenico o zgodovini in razvoju osuševalnih del na Ljubljanskem Barju. Uredil bi naj bil to spomenico dr. Fran Spi-!er Muys. Iz tehničnih razlogov spomenica, ki je bila v rokopisu že pripravljena, ni izšla. Zanimiv članek je za to spomenico prispeval pokojni inž. Turk, ki je bil predsednik Društva za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega Barja in strokovnjak v barjanskih vprašanjih Z dovoljenjem njegovih dedičev je članek izšel sedaj v najnovejši osmi številki glasila Kmetijske družbe, »Kmetovalcu«, oziroma točno povedano njegova prva polovica, med tem ko bo končan v naslednji številki Članek inž. Turka, ki je zaradi važnosti uvrščen na uvodno mesto, razpravlja najprej o talnih razmerah na Ljubljanskem Barju in ugotavlja, da so prvotnega Ljubljanskega Barja, ki meri, kolikor ga prihaja pri sedanjih osuševalnih delih v po-Stev. 15.700 ha. le Še tri petine pokrite e šotno plastjo Ostalo površino Ljubljanske ga Barja pa zavzemajo rudninska al: mineralna tla, ki jih nazivamo tudi z Ime nam »barske trdine«. Inž. Turk zavrača mnenje, da se bo Ljubljansko Barje spremenilo že v bližnji bodočnosti ter meni, da se bo ohranila šotna plast na njem lahko še stoletja, in se ni bati, da bi bila tako kmalu izgubljena za barjansko kulturo. Globina šotnih plasti na Ljubljanskem Barju dosega mestoma sicer samo še 20 cm, mestoma pa tudi 2 m in čez. Povprečno pravi inž. Turk se lahko ceni. da znaša debelina 1 m. »Barske trdine* zavzemajo eno tretjino do dveh petin celotne površine sedanjega Ljubljanskega Barja Prevladujejo ilovice raznih barv in različnega kemijskega sestava ter je v njih veliko pomanjkanje na apnu, v kolikor jih ni napajala voda s sosednega Krasa Vendar so te ilovice precej založene z rastlinskim živežem in zato dokaj rodovitne. Glede podnebnih razmer velja za Ljubljansko Barje isto. kar za ostalo Ljubljano. Povprečna letna toplina znaša 9° C, letne padavine pa povprečno okoli 1500. mm Kvarno za kmetijstvo je. da v Času rastnega razvoja pogosto vlada zelo gosta megla, ki zastira solncu dostop in mu tako onemogoča ogrevati zemljo ter barjanske kulture, kolikor b; bilo potrebno Gle-ie obdelovanja Ljubl^nskesa Barja ugotavlja pisec, da se Bariani za obdelovanje svojega sveta v splošnem poslužu-lejo istih načinov in tudi istega orodi^ kakor drugi naši kmetje Zal še ne poznalo strojev za obdelovanje das- bi iih mogli uporabljati z velikim pridom. Zanimive in upoštevanja vredne so tud-misli o gnojenju, ki je potrebno na barjanskem svetu Vsak. kdor ima opravka z barjansko zemljo bo moral podrobnr oroučiti navedbe pokojnega inženjerja ir upoštevati njegove ugotovitve, ki slone na raznih primerjalnih gnoiilnih poskusih, ka-•cor kažejo priobčerte tabele V prvem delu pašništva ter pridelovanja njivske suhe ln zeiene krme. Razen omenjenega zaiumivega članka pri občuje osma številka »Kmetovalca« še sestav eri. inž. S. Cioriupa o vrednosti amonijevega suiiata, ki se izdeluje kot po-stransivi proizvod v plinarnah m koksar-nah iz šote in črnega premoga ajj pa v posebnih tovarnah iz žveplene kisline in sintetičnega amonijaka. G^ede na spremenjene razmere, ko je izostal dovoz dušičnih umetnih gnojil iz Ruš, je postal amonijev sulfat, ki ga proizvajajo italijanske tvornice naše najvažnejše dušično umetno gnojilo. Seme je za napredek kmetijstva pa tudi vrtnarstva največjega pomena. Prav je zato, da mu naša strokovna revija posveča veliko pozornosti. V tej številki je govora o vrednost: pravilnega sortiranja in razkuževanja semena ter o vrednosti semena iz otresemh snopov. Končno so uvrščen: za kmetijsko panogo še kratki nasveti za razne pripravne stroje. V oddelku, k: je posvečen sadjarstvu, se razpravlja o lestvi za obiranje sadja in o sadni preši Živinorejca bodo zanimale misli o potrebi utrievania živine dokler je še vreme toplo, o zadnji molži, sira-stem mleku, cenitvi teže svinj s centimetrskim trakom, leseni kljuki za hlevna vrata in zaščiti vratnih pragov Sadnje dve panogi, kj sta zastopani v »Kmetovalcu* •sta ovčiereja in perutninarstvo Obema sta posvečena članka, ki vsebujeta na eni strani nasvete za ovčjerejo. na drugi strani pa nasvete glede dobičkanosnosti pravočasnega pitanja perutnine Zaključno se »Kmetovalec« bavi z razstavo kmetijstva na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Tudi z gradivom objavljenem v 8. številki dokazuje ^Kmetova^ec« svoj izredn: pomen za napredek našega kmeti istva Zadnji poziv generala Nedića Uporniki se morajo predati do danes, sicer jih bo srbski narod sam uničil Beograd 1 o. septembra. Predsednik srbske vlade general Milan Nedič se je oornU v nedelio pcpcrldne z novim pozivom na srbski narod, v iearerem poziva vse Srbe. naj sodelujejo pri zatiranju kommrstov. Prtbivalsitvo oipoza^a na upornike in popclno nesmiselnost njihovega početja, kajti s sabotažnimi dejanji ni^o niti najmanj ovirali tra nspori o ^ nemške vojske, pač r>a so preprečili dovoz živil in kuriva v mesta, v katerih bo moralo prebivalstvo letes noz'mi gladovati in prezebati. Vojaškim okupacijskim oblastem bi nikakor ne bilo težko v najkrajšem času opraviti z vsemi uporniki, toda poeJleka vrnejo in niso zakrivili nobenega zlećina. sr>loh ne bodo klicani na odgovor. One r>a, ki se temu zadnjemu pozivu ne bi oxizvaJM. bo srbski na rod uniči'1. v zavesti, d«i reši z njih>\-.m uničenjem samega sebe. Slovenski lahkoatleti so dosegli 3 druga mesta V Schiu je v nedeljo nastopila trojica naših labkoatletov — Košir je postavil nov slovenski rekord Ljubljana, 17. septembra. V Schiu, manjšem mestu pokrajine VI-cenze. ki spada v okvir Benečije, pod vznožjem južnih izrastkov visokih Alp, so se v nedeljo sestali vsi na;boljši italijanski lahkoatleti na mitingu za trofejo Iva Sca-pola, zlato kolajno. Kolajno si pribori najboljše moštvo. Zanimanje za prireditev je bilo veliko, saj so startali odlični atleti, obenem pa so se pojavili prvič na startu v Italiji tudi trije najboljši Slovenci, za katere se je po njihovih dosedanjih rezultatih vedelo, da so resni tekmeci za najboljša mesta. Vsaj za inž. Steplšnika je to veljalo v polni meri. Inž. Stepišnik, ki se je pred meseci vrnil iz ujetništva ln letos niti ni imel dovolj priložnosti za smotern trening, je v družbi tovarišev Koširja in Milanoviča odpotoval konec preteklega tedna delno indisponiran zaradi rahle blesure. 2e v naprej smo zaradi tega pričakovali, da ne bo mogel pokazati vss svoje veliko znanje. Res se je tako tudi zgodilo. V svoji disciplini se je z relativno slabim rezultatom 47.77 m uvrstil na drugo mesto za italijanskim prvakom Tad dio iz Milana, ld je dosegel 50.85 m. Zmago Košir je starta! v družbi znanih itanjanskih atletov Lanzija. Dorascenzlja in Bcrtocchjja v teku na 1000 m. Dosegel Je odličen uspeh. S ča»om 2:30.5, ki je nov slovenski rekord tu je samo za 1.8 sekund od časa. slavuja Lanzija. se je uvrstil na drugo mesto, ko je za 4 desetinke sekunde potisnil nazaj dobrega Dorascen- zaja. Slovenski rekord na tej p rog-i je imei Goršek (2:33 4) do 8 averusta letos, ko je Koširju uspelo zboljšati ga in postaviti čas 2.32.7. Tretji v družbi Miianovič tudi ni imel lahkega stališča. Campagner, ki je zmagal z 1.90 m je italijanski rekorder, vsi ostali Colombini Tanghetti in Baštino pa so tudi dobri skakači. Zaradi tega je doseženo drugo mesto z 1.80 m odlično in odgovarja njegovim trenutnim sposobnostim. Podrobni rezultati mitinga, na katerem je zmagal milanski klub Baracca s 36 točkami in so se Ljubljančani uvrstili s 15 točkami na četrto, so za prvo trojico naslednji: tek na 200 m: 1. Mariani 21.9, 2. Daelli 22.4, 3. Martelli 22.7; tek na 400 m: 1. Ferrassuti 50.3, 2. Do-nnini 50.4. 3. Sarti 51.1; tek na 1000 m: 1. Lan 7 i 2:28.7, 2. Košir 2:30.5, S. Dorascenzi 2:30.9; tek na 400 m čer. zapreke: 1. Colauti 56.1. 2. Fantone 56.1. 3. Valsini 56.1; tek na 110 m čez zapreke: 1. Facchini 14.9. 2. Eritale 15.6. 3. Ferrari 16.2; tek na S000 m: 1. Beviacqua 8:43.8, 2. Vitale 8:49.8, 3. Scopel 8:52.8; met kladiva: 1. Taddia 50.85 m, 2. inž. Stepišnik 47.77 m, 3. Cecchini 41.22: met kopja: 1. Mateucci 60.71 m, 2. Drei 58.01 m, 3. Rossi 55.61 m; skok s palico: 1. Romeo 4 m, 2. Conti 3.90 m. 3. Guarducci 3.70 m; skok v *£ino: 1. Campagner 1.90, 2. Miianovič 1.80, 8. Colombini 1.80. Iz Schia odpotuiejo naši lahkoatleti v Milan, kjer bo prihodnjo nedeljo mednarodna lahkoatletska prireditev z udeležbo Švedov in Madžarov. Spored je sestavljen tako. da bosta mogla v Milanu startati samo Košir in inž. Stepišnik Nedeljske nogometne tekme Sedaj ko so urejene že vse formalnosti za jesensko nogometno prvenstveno sezono, so italijanski nogometni klubi prešli v svojih novih postavah izza zaprtih vrat in v nedeljo so bile številne nogometne tekme po vsej državi. Večina moštev serije A se je ogledala na zelenih igriščih s primernimi partnerji v prijateljskih tekmah, ki so jim bile obenem že tudi resnejši trening za za čas, ko bo šlo za točke. V Rimu je Roma premagala Savoio 3:1, v Firenci Fiorentina »Sinje vrage« 8:1, v Bustu Arsiziu Ambrosiana Pro Patrio 3:0, v Seregnu Milano Seregna 5:0, v Ber-gamu Atalanta Verono 2:0, V Torinu Ju-ventus Sanremese 7:1, v Salermu Lazio Salermitano 5:1, med tem ko je ostala tekma v Cuneu med Cuneo in Torinom s 3:3 neodločena. Najvažnejši tekmj v Nemčiji sta bili medmestni med Dunajem in Berlinom. Tekma juniorskih moštev je ostala s 3:3 neodločena, med tem ko so v glavni tekmi Dunajčanj premagali Berlinčane 5:2 (1*2). V Stockholmu je bila odigrana mednarodna tekma med švedsko in Dansko. Med tem ko so Danci do odmora bili v precejšnji premoči in so že vodili 2:0, so prevladovali v drugem polčasu Švedi in se jim je posrečilo izenačiti, tako da je tekma ostala z 2:2 (2:0) neodločena. V švicarskem prvenstvu je v nedeljskem kolu ženevski klub Servette premagal Cu-rih 5:2, Sankt Gallen : Luzern 2:1, Young Fellovvs iz Curiha : Lausanne 1:0, Neu-chatel : Chaux de Fonds 2:0. Tekma med Luganom in Grasshoppers je ostala z 1:1 remi. V tekmovanju za naslov spodnještajer-skega prvaka sta bili tudi dve tekmi v Mariboru in Celju. V Mariboru so nastopili graški 2elezničarji, ki so porazili Ra-pida 4:0 (3:0). Celjani pa so imeli za nasprotnika Sportklub iz Kapfenberga. Gostje so zmagali 4:2. V Srbiji se v nedeljo niso odigrale prvenstvene tekme. Klubi so se zaradi tega domenili za nekatere prijateljske. Beograjčani so imeli tako zopet priložnost, da prisostvujejo priljubljenemu srečanju med BSK in Jugoslavijo. Po lepi igri je zmagal BSK s 3:1. Cukarički je premagal Jedinstvo 2:1 in Mitić Slogo 4:1. V Pančevu je premagal PAK Viteza iz Zemuna 2:1. Prvenstveno tekmovanje se je nadaljevalo tudi na Madžarskem in so tekme dale naslednje izide. Ferencvaroš : Gnmma 5:3, Lampard ; Salgotorian 3:1. Mavvag : AC Klau^enburg 3:2. Szolnoe : Elektrornos 2:1, in Dimawag : Sesed 7:2. Iiirijanski plavači pojdejo v Rim Italijanska plavalna zveza je povabila v Rim vsa najboljše plavače na skupen trening. Vsi so že od ponedeljka v prestolnici in pridno plavajo. V nedeljo 21. t. m. bo v bazenu na stadionu v Rimu velika plavalna prireditev. Na prireditvi bodo po najnovejšem obvestilu, ki smo ga dobili. nastopili tudi naši najboljši. CONI Ljubljanske pokrajine bo poslal na start v Rim Žižka, Močana, PeIhana, Mihaieka in Loe-serja. Istočasno bo v soboto in nedeljo ▼ zimskem bazenu Rima večji turnir v vaterpolu, ki se ga bodo udeležila najboljša italijanska moštva Rokoborbe na Kalemegdann Na kalemegdanu v Beogradu so bile v ponedeljek prirejene na prostem rokoborbe, ki so privabile nad 2000 gledalcev. V sred-nji teži je premagal Markovič po točkah Cepina. Subotik pa tud; po točkah Ušlibrka (lahka teža). Glavni spopad v srednji teži med Dimićem ;n Popovićem je o&tal v desetih runda h neodločen BSK vodi V prvenstvenih tekmah drugega ko'a Prve beograjske lige ie treba v prvi vrsti omeniti zmago BSK nad Obilićem z 2:1. BSK 4e vedno vodi. PAK je porazil SK. SK Jugoslavija pa Slogo 4:1. Zgodovina nimunifine Poleg »Zgodovine rumunskega jezika« tlstoria limbii romane), dela Al. Rosettia, čigar tretji del pod naslovom > Slovanski jeziki« obsega značaj in vpliv balkanskih slovanskih jezikov na rumunščino, je začelo nedavno izdajati podobno delo največjega rumunskega filologa Sextila Pusciariu pod naslovom: * Limba Romana*. (Rumunski Jezik). To obsežno delo, ki naj prikaže preteklost ni temeljito opiše po najnovejših izsledkih tudi sedanjo rumunščino. bo obsegalo 4 zvezke. Prvi del je te dni izšel in imenuje se »Privire generale«. To je uvod v vse delo, ki bo pomenilo važen doprinos k poznavanju rumunščine. Cenik za zelenjavo in sadje veljaven od 18. septembra 1941-XIX dalje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo ln drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prvo število je cena za kilogram blaga na debelo, drugo število je cena za kilogram blaga na drobno: Česen 5.15. 6.20. čebula 1.60. 2.—; glav-nata solata L vrste 2.95. 3.65; solata II. vrste 1.50. 2.—; Spinača 2.—, 2.60; paradižniki 1.60. 2.—: jabolka I. vrste 3.05, 3.75; jabolka II. vrste 2.55, 295; hruške I. vrste 3.40. 4.10; nruške U. vrste 3.—, 3.70; češplje L vrste 3.15, 4.—; češplje n. vrste 2.50, 3.— ; breskve I vrste 3 70. 4.85; breskve n. vrste 3.50. 4 65; grozdje 4.95, 6.50; limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50; limone pod 150 g za komad 0.40. 045; krompir, pri kmetu 0.80. na trgu 1.10; krompir uvožen 1.—, 1.20. OPOMBE: 1. Jabolka I. vrste so: parmene, renetke, mošanjčkl, champagne, Grafensteiner, Deli-ziose, Morgenduft, Jonatan, \Vagner, Star, Imperature, Abbondanza, Sergente, Annur-che. Hruške 1. vrste so: VVilliam, Passagras-sana. Kaiser, Esperen, Bergamotte, Spa-done, Sommer Citronen, Butirre, Ardepont, Decana, Duchessa. Abate. Breskve I. vrste so rumene in Coche. Češplje 1. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago lzvzemši domači krompir. Ljubljana dne 15. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio GrazioH Zborovanje vinogradnikov brežiškega okraja Pridelek na ha se mora na Spodnjem Štajerskem brezpogojno povečati Brežice. 17. septembra. V veliki dvorani »štajerskega dvora« v Brežicah, najjužnejšega mesta Velike Nemčije, ;e bilo 9. t. m. prvo veliko zborovanje vinogradnikov brežiškega okraja. O zborovanju poroča »Marburger Zeitung« in po njenem poročilu posnemamo te vrstice. Okrožni vinogradniški vodja Neuwirtn je pozdravil župana in zborovalce, zlasti pa političnega, komisarja dr. Kerna, oddelne-ga vodjo dr. Franza v zastopstvu deželnega vinogradniškega vodje, oddelnega vodjo direktorja inž. Reiterja in okrajnega vinskege nadzornika Korčaka. Prvi se je zglasil k besedi direktor inž. Reiter, ki je pojasnil zbranim vinogradnikom temeljno razliko med vinogradniškimi metodami v bivši Jugoslaviji in v Nemčiji. Naglašal je zlasti zgodovinski pomen vinogradniške občine VViesell. ki je kot druga največja vinogradniška občina Velike Nemčije v bivši monarhiji kot prva preuredila vinograde na ameriški podlagi. Na temelju lahko razumljivih primerov je direktor inž. Reiter dokazal, da je mogoče dvigniti vinogradništvo Spodnje Štajerske na stopnjo, ki bo tako po kakovosti kakor tudi po količini v polni meri zadovoljevala in ki lahko zaradi izredno ugodnih klima-tičnih in terenskh razmar zavzame v bodoče v velikonemškem vinogradništvu tisto mesto, ki štajerskemu vinogradništvu po pravici gre. Inž. Reiter je podal tudi pregled cen v Nemčiji in ;e ponovno opozarjal na to, da o cenah ne odločajo več ponudba in povpraševanje ali slaba odnosno dobra letina, temveč je cena odvisna izključno od kakovosti vina Okrajni vinogradniški nadzornik Kor-čak se je v svojem govoru omejil v glavnem na zaščito vinske trte, na slajenje mošta in na nemški vinogradniški zakon. Naglašal je zlasti važnost zaščite trte, kajti, samo če je ta dobro organizirana, so lahko vinogradniki zavarovani pred te?ko škodo, ki jo povzročajo razne trtne bolezni. Dr. Franz je sporočil zbranim vinogradnikom pozdrave deželnega kmetijskega vodje in podal splošen pregled sedanjega stanja kmetijstva na Spodnjem štajerskem v primeri s produkcijsko močjo kmetijstva v Nemčiji. Pridel-k na hektar na Spodnjem Štajerskem se mora brezpogojno povečati, da se doseže enak pridelek kakor v Nemčiji. Pogoj je pa, da se kmetje seznanijo z modernimi metodami dela, na drugI strani pa mora dobiti spodnještajer- sko kmetijstvo vse moderne naprave, kakor jih imajo kmetje v Nemčiji, šele potem bo mogoče v polni meri izkoriščati rodovitno zemljo. Vinogradniki ln kmetje, ki so napolnili dvorano do zadn;'ega kotička, so pokazali veliko zanimanje za vsa izvajanja govornikov. (foefetni ca KOLEDAR Danes: Sreda, 17. septembra: Hlldegarda, Lambert DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Don Pasquale Kino Sloga: Teror zapada in Jekleni šerif Kino nUlon: Marco Visconti Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici Razstava slik L. Perka v Galeriji Ober-snel na Gosposvetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta t, Bahovec. Kongresni trg 12, Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta 48. Malo italijanščine za vsak dan 45 Pri brivcu. Dal barbiere (dal par-rucehiere). Barba e capelli — briti in striči (kot naročilo)! Radere — briti. običajnejer rar !a barba. Fatemi la barba — obrijte me! Insaponare (ali: saponare) — namiliti II signore e gia insaponato — gospoda sem že namilil (= gospod je že namiljen). II pennello — čopič, il sapone — milo. II rasćio — britev. £ abbastanza affilato — ali je zadosti nabrusena? State pur sicuro — bodite brez skrbi. — Di solito, mi faceio la barba da me — po navadi se sam brijem. — Vi fate la barba col rasoio di sicurezza — ali se brijete z brivskim aparatom (= varnostno britvijo)? Si, ma nori ho piu nessuna lama di ricambio a časa — pa nimam več nobenega (menjalnega) rc-»Uca doma. — Levatemi l'asciugamano — snemite mi ogrinjalo. Taglidre i capelli — striči, tosare a inacchina — striči s strojčkom. Assai čćrti (non rroppo c6rti) — zelo kratke fsc. lase!), (ne prekratke). Sulla nuca e ai lati si, ma lasciateli sul davanti — — na tilniku in pri straneh pač, toda pustite jih spredaj. Spuntare — konce postriči. La riga (ali: la seriminatura) — preča. Una frizione all'acqua di Colonia — malo kolonjske vode? Un po di cipria — malo pudra? Un po di brillantina — malo brilantine? Un po d'olio — malo olja? No, grazie — ne. hvala. La barba — brada, i baffi — brki. Lavatemi i capelli — umijte mi lase (glavo). — Che l'acqua non sia troppo calda (troppo fredda) — da voda ne bo prevroča (prehladna). Mettetemi la reticella — dajte mi mrežico za lasa Asciugatemi bene i capelli — dobro mi posušite lase. Desiderate trna lozione contro la for-fora — aH želite tinkturo zoper prhljaj? Abbiamo anehe lina nuovissima lozićne c6ntro la caduta dći capćlli — imamo tudi nainovejso tinkturo zoper izpadanje las. Vi posso mostrare un'ac-qua da denti — vam smem pokazati kakšno ustno vodo? Una boccćtta d'acqua di Colonia (di profumo) — stekleničko kolonjske vode (parfuma)? Quanto spčndo (in tutto) — koliko dam (za vse skupaj)? Dovt- il reparto per signore — kje je damski oddelek? La signora desidera un'ondulazione permanCntc — gospa žt!i trajno ondu-lacijo. La cabina 3 e libera — kabina 3 je prosta. Volete che vi lava anehe i capelli — ali želite, da vam umijem tudi lase (glavo)? Oggi no. li ho lavati 1'altro gi6mo — danes ne. timila sem si iih oni dan. Accomodatevi, signora — izvolite (sesti), gospa. Una pettinatura moderna — moderna frizura. Vorrei alcuni riccioli sul fronte — rada bi nekaj kodrov nad čelom F6rse anehe dietro 1'orecchio — morda rudi za ušesi? I vostri capelli si prestano benissimo ai riccioli — vaši lasje se dado izvrstno kodra ti! Vi piacerebbe che vi facessi la riga nel mezzo — ali bi vam bilo všeč, če bi vam naredil prečo po sredi? t una pettinatura che dona — to je frizura, ki dobro pristoja, Ma non mi riuscira di pettinarmi cosi — ne bom se mogla sama tako počesati (= toda ne bo mi uspelo tako se počesati). Vorrei avere una pettinatura un po piu mdssa — rada bi imela nekoliko bolj rahlo frizuro. Avete ragione, vi starebbe benissimo — imate prav, izvrstno bi vam pristojala. Portate sempre i capelli ravviati lisci — ali nosite vedno gladko, nazaj počesano frizuro? I capelli puntati sulla nuca — lasje z vozlom na tilniku. I capelli fatti a trecce. intessuti a trecce — spleteni lasje. La trćccia — kita, Potete farmi anehe la manicure ades- so — ali me zdaj lahko tudi manikirate? La manicure sara disponibile fra poehi minuti — manikerka bo na razpolago v nekaj minutah. Mandatemi domani la pettinatrice — pošljite mi jutri frizerko (na dom). Senz'altro, signora — gotovo, gospa. II ferro — klešče za kodranje Una forefna, una forcinella — lasnica. La p rossi ma volta mi prenotero per telefono — prihodnjič se bom najavila telefonično. Riverisco, signora. I miti rispetti, signćra — klanjam se, gospa. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo: Dr. Brabec, železu, bolniška blagajn^, Brandt Viljem, Celovška c. 48, Cvar Ivanka, Vidovdanska cesta, cernej dr. Darko, Tavčarjeva ul., Golobic Matija in Teo, Miklošičeva 23, Grošelj Anica, grad Tivoli, Hlebce Jožo, inspektor drž. žel., Jurca Maša, Keršičeva 6, Kampuš Rafael, kontrolor drž. žel., Kane dr. Pavel, Tržaška c, Keber Ivan, magistrat, Klančičar, Franc, Zg. Šiška, Kokalj Milka, Martinova ulica, Koc-jančič Vera, fin. dir., Kocmur Martin, po-sojilniški uradnik. Koren Mila, Kosi Hilda, pražarna >2ika«, Koprive Frančiška, voditeljica gospodinjskih tečajev, Košenina Franc, klepar, Vič, Kovač Viktor, Stari trg 3, Kren Matija, ravnatelj v. p., Križaj Pavla, Cigaletova 11/V, Kuharic Slavica, poštna uradnica, Kune j Fantka. G aJ je vi ca 152, Ložar Radoslav, Petrarkova, Mazova Anton Laveljska 13, Miklavčič Franc, strojevodja, fohlinova 5, Pavlin Vinko, Frlvoz 1, Favšič-Fermevc 2iva, Kobaridska 46, Popovič Ele, Resljeva 16, Speti« Ana, Her-bersteinova 3, Stare Anton, Florjanska 19, Strniša Kinca, Kersnikova 8, Salič Milorad, Scotova D, Skačlr Franc, Rožna dolina, C. VI 28, Seja Francka, Tržaška 5, Tanžar Anka, Peterčkova pot 9. Vodlšek Janko, Vospernik Janko, Vič, Vrhovec Francka, Rožna dohna, c. VI, 2argi Mitja, Resljeva 4, 2el Janko, Orlova 21, 2olgar Jelka, Zebre San da, učiteljica, Rimska c., Premrov Minka. Dokumente s pošto naj dvignejo v kurirskem odseku: Binder Avgust, Podjunska 2, Jančlgaj Miro, Krekov trg 10, Kozinc Branko, MeaU ni magistrat ali Janežičeva 12, Lihteneker Albin, Sarajevska 5/1, Orehek Anica, Ple-teršnikova 14 a, Perko Anton, Tvrševa 35 a/n. Zaročenka Suč Štefana, učiteljica iz Dolnje Lendave naj se takoj javi pri ge. Toplakov!, Javornikova 9. Svojci Grudna Maksa naj se takoj javijo v tajništvu poizvedovalnega odseka. Gospodu VranjeSu Milanu sporoča Mlle-va, da sta z mamo živi in zdravi. DOBER PES — Rečem vam, tisti peš Luci, ki sem ga imel, je bil tako pameten, da fe zmerom spoznal, kdo je poštenjak in kdo falot. — Zakaj ste ga pa potem prodali? — Ker me Je vedno frizel in nihče v družini ni bU varen pred nJim. mm. 214 »8LOVIN8K1 NAROD«, ****** IT. septembra 1941-XIX. Stran S ] Novi most pod Golovcem Z nJim je za dobrih 700 Ljubljana, 17. septembra. Ljubljanska obema je Imela precej važnih ln velikih problemov, ki so se tudi po več deset let trdovratno upirali rešitvi, kakor na pr. vprašanje mrtvašnic in tržnic, ter jih je uspelo uresničiti sele sedanji mestni upravi s pomočjo mojstra Pečnika na tako popoln način, da Zale in nove tržnice spadajo med najlepša in najpopolne-ša dela našega mesta. Med manjšimi vprašanji se je pa sedaj naposled posrečilo uresničiti tudi staro željo Podgolovčanov % novim mostičem čez Gruberjev prekop. Čeprav je bila ta naloga mestnih uprav majhna v primeri z drugimi velikimi" problemi, vendar se je vlekla skozi seje ljubljanskih mestnih svetov precej čez deset let. Uresničenje popolnoma utemeljene želje podgolovškega prebivalstva, predvsem pa nekdanje Hradeckega vasi po tej res potrebni bližnjici v središče mesta je bilo že večkrat prav blizu in sklenjeno, vendar so pa denarne stiske vedno preprečile zidanje novega mostu, dokler sedanja mestna uprava leta 1937 ni zagotovila vseh potrebnih kreditov v proračunu treh let, . vsa razlika, ki je nastala zaradi višjih mezd ta dražjega gradiva, je tudi že plačana. L^pi mostič velja z vsemi stroški sicer za današnje razmere nizko vsoto 190 tisoč lir, vendar bi se bila pa ta vsota gotovo zelo približala 250.000 lir, če bi ne bile že lani zaključene vse pogodbe s podjetniki. Ker je bilo pa več predlogov za same izvedbe mostu, se je gradnja zavlekla v letu 1939., ko je bilo določeno, naj dobi most armirano betonsko konstrukcijo v tročlenskem loku, da bo most samo za pešce Vsi projekti so bili odobreni že v začetku lanskega leta, da je gradbeno podjetje ing. Umka lahko pričelo z delom že nekaj dni po oddaji 7. avgusta po gradbenih načrtih mestnega inženirja Cirila Pogačnika, ki je tudi vodil gradnjo, arhitektonsko obliko je pa dal mostu mestni inženir arh. Boris Kobe. Dela so v začetku zelo ovirale 'isoke vode. pozneje pa so se pridružile še težave z dobavo raznovrstnega gradiva. Kljub vsemu temu je pa delo solidno napredovalo ter je most narejen natanko po programu Iz najboljšega gradiva. Obtežilno preizkušnjo mosta je napravil Zavod za preiskavo materiala na naši univerzi pod vodstvom univ. prof. dr. ing. A. Krala. Pri tej preizkušnji se ni pokazala prav nobena hiba. V celoti je novi most dolg 50.40 m, sam lok pa je dolg 35 m. eirok je samo 3 m in ves tlakovan z asfaltom, ker je namenjen samo pešcem. Lepa lahka ograja je iz litega železa, a razsvtljen je s štirimi ze- lo dekorativnimi svetilniki. Nad globoko strugo se spenja 14 m nad vodo, da je tako elegantna, stoka oblika dolgega loka le bolj učinkovita. V svojem podaljšku na desnem bregu križa novi mostič vrh stopnic progo Dolenjske železnice, kjer so najmodernejše svetlobne in zvočne signalne naprave, da so brez nevarnosti odpadle neokretne zapornice. Prav te signalne naprave so zaradi težke nabave delale velike težave in delo precej zavlekle .vendar smo pa tudi te komplicirane priprave napravtU doma. Z novim mostom je skrajšana pot lz StreliSke ulice na Golovec za nad 700 m. ker je prihranjen ovinek čez Karlovški most. Poleg tega je pa razbremenjena tudi Cesta za Gradom, ki je za velik promet zelo ozka in ima za pešce hodnik samo na eni strani. Tudi direkcija državnih železnic je že dovolila prehod čez progo in zadovoljno prebivalstvo se mostiča poslužuje že nekaj tednov, kar brez dovoljenja, minuli teden pa tudi ni bilo več mogoče braniti, prehoda čez most ker je vse v popolnem redu. Z lepim novim mostom se Je mestu odprla nova najb!ižia zveza z zelenim Golovcem ter je prebivalstvo v nedeljo kar v procesiji romalo čez most v prelepo okolico, še bolj veselo je pa mosta prebivalstvo z one strani prekopa Ker jim je prihranjenega mnogo dragocenega časa s hojo v mesto na delo in po opravkih. Golovec te je zelo približa! mestu m zato imajo prav velike korist tudi posestniki zemljišč, ker je cena zemljišč prav naglo poskočila Ker je mestna občina uredila tudi lepo cesto na Golovec. Je Ljubljana tudi na svoji vzhodni strani blizu središča dobila prekrasna sprehajališča, ki bodo mladini in odraslim v kratkem prav tako priljubila kakor so se vsem Ljubljančanom drnga sprehajališča na zapadni strani po tivolskih nasadih ln po gozdovih od Rožnika do Šišenskega vrha tja do Večne poti. Gotovo bodo čas ln razmere prej ali slej spremenile tudi golovške gozdove v sprehajališča z dobro urejenimi potmi, zato se pa lastniki gozdov morajo že sedaj zavedati svojih dolžnoeti napram splošnosti, da ne bodo ovirali nastajanja načrtov. Tako se z novim mostom odpira nov velik problem kako naj Ljubljana na najprimernejši in najkoristnejši način uredi Golovec. Sprehajališč na Golovcu pa Ljubljančanom nikdo ne more zazidati, saj je mestna uprava z regulacijskim programom že leta 1939 popolnoma zaščitila tudi Go'o-vec in s tem golovška sprehajališča Ljubljančanom zavarovala pred špekulanti s stavbiščL DNEVNE VESTI — Otvoritev mariborskega gledališča. V ponedeljek je bilo otvorjeno mariborsko gledališče s svečano vprizoritvijo Beethovnove opere »Fideiio«, ki jo je režirai Robert Falsari, dirigiral pa Robert DiethL Včeraj je vprizorilo mariborsko gledališče opereto »Vesela vdova«. — Poroke, rojstva in smrti v Mariboru. V prvih 10 dneh septembra je bilo v območja mesta Maribor 23 rojstev (13 dečkov in 10 deklic), 8 porok in 25 primerov smrti (16 moških in 9 žensk). — Fotografska razstava v Zagrebu Pod geslom *Naša lepa domovina« bo v začetku oktobra otvor j ena v Zagrebu razstava umetniških fotografij. Razstavili bodo svoja najboljša dela hrvatski fotoamaterji. — Potniški promet med Hrvatsko in Slovaško. Med hrvatskimi in slovaškimi državnimi železnicami je bil sklenjen sporazum glede medsebojnih voznih olajšav. — Nova javna poslopja v Zagrebu. V okviru velikega investicijskega programa hrvatske vlade bo zgrajeno tudi novo poštno poslopje. Stroški bodo znašali 50 milijonov kun. Poleg tega bodo razširjena odnosno na novo zgrajena nekatera poslopja za univerzo, tehniko in trgovsko visoko šolo. Stroški za ta dela bodo znašali 95 milijonov kun. — Hrvatska mladina v krogu evropske mladine. Vodja ustaške mladine prof. Or-sanič se je vrnil te dni iz Vratislave, kjer je prisostvoval velikim prireditvam Hitlerjeve mladine, potem je pa še posetil Berlin. Po povratku je v p« govoru z novinarji izrazil, da je z obiskom Nemčije zelo zadovoljen. Navdušeno je govoril o sijajni organizaciji nemške mladine in velikem pomenu njene vzgoje Imel je priliko govoriti z vsemi vodilnimi činitelji vodstva nemške mladine in določeni so bili temelji tesnega sodelovanja med nemško in hrvatsko mladino. Posebno navdušen je za načrt Baldura von Schiracha. da se ustanovi skupna Zveza vseh evropskih državnih mladinskih organizacij, čijih enaka stremljenja so se pokazala na mladinskih prireditvah v Vratislavi. S posebnim veselem je vodja hrvatske mladine naglašal prisrčen in tovariški sprejem članov ustaške mladine v Nemčiji. — 1500 bivših ruskih častnikov in vojakov na Hrvatskem. Nedavno so oblasti odredile štetje na Hrvatskem bivajočih Rusov. Izkazalo se je, da prebiva na Hrvatskem nad 1500 Rusov, ki so služili v carski armadi kot častniki, podčastniki in vojaki. — Naseljevanje v Beogradu prepovedano. Beograjska policija je prepovedala vsako naseljevanje v Beogradu. Vsi. ki so se naselili v mestu po 1. maju 1941. in ki nimajo nobenih tehtnih razlogov, da ostanejo v- mestu, morajo Beograd 7annst!fi — Izpremembe v poštnih okoliših. Kraja Paunoviči in Milici, ki sta spadala v okoliš pošte Donje Prilišče (nezavisna hrvatska država) se pri!elita pomožni pošti Preloka fnadzorna pošta Vinica pri Črnomlju"), kraj Marindol. ki je tudi spadal k ore j imenovani pošti pa se dodeli nošti Adlešiči Kraj Toško čelo. ki je spadal v okoliš pošte Sent Vid pri Ljubli^ni. se dodeli okolišu pošte Dobrova pri Ljubljani — Samo N«»mer nam lahko pomaga«. Sotrudnik v Beosridu izhalai^e »Donau-zeirtme* F?rbfl?H M^'c rjnaAp's ie *ym-nril oni dan s srbskim kmetom Glorgjem Stan-kovičem. ki mu ie prfnovedovaL da je ttjnlja v Srbiji zelo rodovitna. Stankovič je bil baje med svetovno vojno v ujetništvu v Nemčiji, kjer se je prepričal, da je zemlja sicer slaba, vendar pa rodi več nego v Srbiji. Glede obdelovanja zemlje more srbskemu kmetu po Stankovi cevem mnenju pomagati samo Nemec. Ob koncu razgovora ie Stankovič izjavil: Dos:ej sem poznal samo enega človeka, ki mi je plačal za sadove mojega dela toliko kolikor sem lahko zahteval, namreč nemškega vojaka. Zato vidimo v njem glasnika časa, ki tudi na srbskega kmeta ne bo pozabil. Vpisovan.le v trgovsko učilišče »Chri stofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno d<»poldne in popoldne do 22. septembra. Informacije in nove prospekte daV- ravr»~4^,;>tvo osebne ali pismeno (Telefon 43-«2). — Požar. V tovarni pohištva Klančnik v Pobrežju pri Mariboru je izbruhnil v soboto zvečer požar. Nastal je v sušilnici, kjer so preveč zakurili. Velika zaloga pohištva, desk in lesa je bila rešena, ker so takoj prihiteli na pomoč mariborski in pobreški gasilci. — Nesreče. V Mariboru je paclel 43 letni polir Jakob Deutschmann tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil roko. Prepeljati so ga morali v bolnico. Na ostrem ov.nku pri Selnici ob Muri sta trčila skupaj neki tovorni avto in kolesar. Kolesarja je vrgio s kolesa, da je obležal s težkimi poškodbami na glavi in desni roki. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico. V Zgor. Pol-skavi se je ponesrečila znana gostilničar-ka Ana Rečnik. Hotela je iz gostilnrške sobe v kuhinjo, pa ji je spodrsnilo.' Zlomila si je desno nogo. Strojni kMučavničar Johann Fleischer iz Sv. Ožbolda pri Selnici ob Dravi je po neprevidnosti vtaknil desnico v stroi. ki mu jo je zmečkal. V Zrkovcih pri Mariboru uslužbeno 70 letno gospodinjsko pomočnico Uršulo Kotnik je podrla krava, tako, da so jo morali prepeljati v bolnico. — 15 letna Roza Potočnik iz Zrkovcev pri Mariboru se je mudila nekaj dni na obisku v Mn^b^m Ko se je igrala s svojo tovarišico. ie padla v več metrov globoko klet in zadobila te'':e poškodbe, tako da so jo morali prepeljati v bolnico. Iz Lhiblfsne —lj Brivske in frizerske pomocn'ke-ice vabimo na Članski sestanek ki bo v petek 19. L m. ob 20. uri v prostorih Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22. V kratkem se začne tečaj za strokovno izpopolnitev, zlasti v friziranju, vodni in železni ondulaciji, ki bo gotovo koris*il vsem prizadetim pomočnikom-icam. Na sestanku se bomo pogovorili tako o organizacijskem delovanju, kakor sporedu tečaja. — Pokrajinska delavska zveza. —lj Ravnateljstvo dri. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da še ne bo mogoče začeti pouka dne 22 septembra, zato tudi ne bo na ta dan šolske sv. maše Začetek pouka bo pravočasno objavljen v mali veži šolskega poslopja ln v vseh dnevnikih *>rav tako bo ob koncu tega tedna v vezi nabit seznam SoIsMh knf g. Ostale bodo večinoma vse lanske. — Ravna tel istvo. —lj Za mroteno sadje, ovotetio zelenjave ra uvozen! In tudi za domači krompir 1c Visoki komisar dne 15. septembra Izdal cenik Mer. 1, ki bo veljaven od četrtka 18. L m. cal je. Ker so te cene veljavne za LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstav« ob 16. ln 19. url KINO SLOGA TELEFON 27-30 Juaikm SMtoiefiaa Keene, Betty Compion im Jekleni ierif ■ Pred Scotom. pevcem g zlatim glasom Kl.VO UNION f ELUjVOiV iZ-Zi Monumentalno filmske Selo pm romanu Tomaža Grosslja: Marce Visconti Odlomki lz tajinstvene knjige o srednjem veku, Is dobe. ki nam pripoveduje o lju-_bezol ln »ovražtvn. KINO MATICA TELEFON 22-41 Armando Falronl. Laura Solaii. Maurizio D' Aneora ta Donisettf jere nesmrtne melodije » volefUmn Don Pasquale Predstave ob nedeljan tudi ob _ _10.30 ln 14. url! proizvajalce in za trgovce na debelo ter tudi za prodajalce na drobno, mora cenik viseti v vseh prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu. Vsi trgovci na debelo ln na drobno naj po cenik takoj pridejo v mestni trzni urad, kjer ga dobe po povrnitvi stroškov 0.50 L za Izvod. —lj Pozjv kolesarjem. Urad za registracijo biciklov poziva lastnike koles, ki Se nimajo evil. tablice, da pridejo po nje med uradnimi urama v Bethovnovo ulico Ste v. 7. Opozarja se. da je vožnja dovoljena samo z bicikl:, ki so opremljeni z evid. tablico. S seboj pripeljite bicikel. prinesite prometno knj:ž:co ali začasne potrdilo in 4 lire denarja — Uprava policije v Ljubljani. —lj Prošnje za sprejem v Oražnov dijaški dom za zimski semester šolskega 1. 1941/42 sprejema uprava O. D. D. do vključno 3. oktobra t. 1. Upravni odbor O. D D. bo uvaževal samo prošnje, napisane na prelpi-sanih obrazcih — tiskovinah, ki se dobe proti odškodnini 40 centesimov pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v VVolfovi ulici št. 12 Na obrazcih so natisnjena potrebna navodila glede izpolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki naj bodo prošnji priloženi. Prošnje ni treba kolkovati. Ce bo odpravljena, po pošti, jo je treba dovoljno IranJaratL Nedovoljno frankiranih ali ne-frankiranih pošiljk, pisem uprava O. D. D. ne bo sprejemala Osebno je možno vložiti prošnjo v sobi št. 100 na univerzi v torkih, sredah in petkih med 13. in 14. uro. —lj Obvezno cepljenje proti dav*ci bo jutri 18. t. m. ob 16.30 uri v osnovni šoli Moste. SREDA. ČETRTEK IN PETEK VESELI TEATER NOV PROGRAM Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) — lj ftola Glasbene Matice, ki je začela z rednim poukom dne 5. t. m., sprejema Še vedno gojence za vse instrumente in razrede, kakor tudi za pouk teoretičmh predmet' ln deklamacije. Prijave sprejema pisarna dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. —lj Pokrajinska delavska zvera vabi vse uradništvo bančno-zavarovalnih zavodov na sestanek, ki bo v četrtek dne 18. septembra ob 17. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice.) — lj Rdeči kr*ž, poizvedovalni oddelek, nujno ISČe petsobno stanovanje v centru mesta Cenjene ponudbe n,* Miklošičevo 22. — lj r~r«reca pred Karlovskim mostom. Tik pred Karlovskim mostom se zlivajo na Karlovško cesto tri ulice, ki so vedno polne živahnega prometa. Tako ni čudno, da pride tamkaj večkrat do nerodnih zapletlia-jev prometa, ko se v naglici srečuiejo avtomobili, kolesarji, vozovi m tramvaj. Vendar se pa doslej še ni tam zgodila večja nesreča, ker so se mogli vsi 5e pravočasno ogniti drug drugemu. Včeraj popoldne pa ki ji je zlomil nogo. Lastnik je občut-postal lep in dragocen konj. V hipu, ko je pri vozil tramvaj, je zavor.il na tramvajske tračnice težko naložen voz z gnojem. Tramvajski voznik svojega voza ni mogel več ustaviti in je zadel v nesrečno žival, ki ji 'e zlomil nogo Lastnik je tako občutno oškodovan, saj je tudi za takoj prodanega konja prejel le nizko odškodnino. Ljubljana se pozno budi«. Ljubljanske ulice so ob 7- ie skoraj povsem mrtve Kako začne mesto živeti zjutraj Ljubljana, 17. septembra. V Ljubljani ne vlada idiličen mir le ob večerih, temveč tudi ob jutrih. Ce zaideš pred 7. na ulico, se skoraj ustrašiš odmeva svojih korakov Po mestu vlada še nočna tišina, ki Jo tu in tam zmoti le tramvaj; tramvajski promet se začenja ob 6. uri. Pred sedmo naletiš na cesti le na delavce, ki začno delati ob 7. ter hite v službo. Vendar jih ni mnogo. Tu in tam zaropota na najprometnejših cestah kmečki voz: kmetje peljejo živila v mesto. Vendar zdaj ob 7. vlada še mrtvilo na živilskem trgu. Vedno manj je gospodinj, ki vstajajo pred sedmo in ki čakajo na trgu na prodajalke. Ob 7. je še mračno, zlasti, ko je Ljubljana zagmjera v gosto meglo. Nekaj časa so po sedmi ulice se celo prazne ln tihe, kakor prej, ko delavci že odidejo. Zdaj vlada ob jutrih prijeten mir tudi na Poljanski cesti, ki se je prejšnje čase tresla že ob 5. ali celo ob 4. kakor pod tanki. Tedaj so mesari vstajali mnogo bo'.j zgodaj in vsako jutro hiteli po meso v klavnico, nakar so ga v diru dovažali na živilski trg. Do 6. so imeli 2e vsi lepo urejene kupe mesnin na stojnicah — bila le prava razstava mesnih izdelkov, volovskih stegen in debele slanine. Zdaj pa mesarji zbude ljudi na Poljanski cesti nekoliko prej le ob sobotah, nedel ah in ponedeljkih, vendar se jim ne mudi tako na trg. Tekmovanja, kdo bo prej pridirjal na klavnico in na trg. ni več. Pogosto kupci čakajo na mesarje na trgu. kar se prejšnje čase seveda ni dogajalo. Vendar zdaj mesarji opravi;"o s*'0je delo brez vsake nervoznosti v zadovoljstvo odjemalcev Odkar so uvedene knjižice za meso, ni več navala na mesarske stojnice. Med sedmo in osmo je zdaj še mnogo tišje kakor je bilo prejšnje čase. Mnogo meščanov zdaj vstaJa pozneje, čeprav ho- | dijo spat še celo prej Delovni čas v trgovinah se začenja šele ob 9., med tem ko se je prej že ob 8. Po astronomskem času sicer ni razlike kei so zdaj ure pomaknjene naprej, toda zvečer postane mesto zato tem prej tiho Tako se mesto začne nekoliko bel; buditi šele po osmi. Nekoliko živahnejši promet je šele ob 9., ko začno pe mestu ropotati zastori trgovin. Zdi se, kakor da si prišel v izumrlo mesto, če stopiš pred sedmo na ulico. Da je pa vendar nekaj življenja za zidovjem, sklepamo po petelinjem petju; petelini kl-kirikajo povsod: v kleteh, na balkonih, v drvarnicah in menda tudi v samih stano-van-'ih. Nedavno smo čitali, kako smo lahko srečni zaradi tega ter da so ti koncerti simbolični za naše mirno, idilično mesto, češ, ko imajo v Londonu ponoči koncert siren, dramijo Ljubljančane v prijetno resničnost petelini in nam bude poželenje po kurjih bedrcah. Res kdo bi ne bil srečen ob teh mrinifestacijah uspehov naših rejcev perutninarjev! Sreča je pa vendar, da ne prepevajo vse druge male živali, ki jih zdaj meščani rede. kajti sicer bi ne mogli pisati o tako idiličnem razpoloženju, kakršno vlada zdaj v mestu ob jutrih. Kunci na srečo molče in putke ne kokodajsajo. Vendar je težko reči, kakšne številke bi pokazalo živalsko šteje po meščanskih domovih. Zanimivo bi pa bilo ugotoviti, koliko »mufijev«, »sultanov«, »pinčev« in kakor se že pravi spoštovanim pripadnikom ljubljanskega pasjega občestva — je zdaj manj, odkar tudi psi pospešujejo vegetarijansko gibanje in odkar so se rejci preusmerili. će hočete Ljubljano poznati nekoliko bolje, je prav. da tudi včasih vstanete malo prej kakor večina meščanov; spre videli boste, da je naše mesto veukomestno vsaj v tem, da se budi zelo pozno ln da je res idilično, pravi otok sredi razburkanega velikega sveta. P^fMM m povpraševanja se n« krijeta Na današnjem živilskem trgu precej gob in sadja, nialo krompirja Ljubljana 17 septembra, živilski trg je bil danes že v zgodnjih urah, pa potem vse do kasnih opoldanskih prav dobro založen, zlasti je bilo precej gob. med njimi največ ;eževk. lisičk in parkeljcev. Kmetice, ki jih prinašajo, zahtevajo za nje 1 liro do 2 za liter. Nekaj je bilo tudi jurčkov. zlasti večjih kosov, ki so jih kmetice skušale proda,ati za ceno, ki je določena tistim za vlaganje. Gospodinje bi bile pripravljene takoj preplačati. Če ne bi stal za kmetico tržni nadzornik, ki je prodajalko in kupovalke prisilil, da so so zedinile na ceno, ki je določena po maksimalnem ceniku. Za jezevke in lisičke ni bilo va&Jejga snirtimsnja, z'asti ker je bilo mnogo blaga slabše kakovosti. Enako ie bilo danes naprodaj več domačega sadja, skoro izljučno prav lepih jabolk za ceno 3 lire kilogram. Sadje je šlo naglo v denar in so ga gospodinje kupo-va'e tudi v večjih količinah, ker ga se vedno ukuhavajo in spravljajo za zimo. Krompir je sedaj naša najvažnejša hra~ na in je zaradi tega razumljivo, da je po njem največje povpraševanje, morda celo vedje, kakor je bilo druga leta ob tem času. Čeprav se meščani na nedeljskih izletih v okolico in na deželo skušajo sami založiti s potrebnimi količinami krompirja, je še vedno veliko takih, ki se zalagajo z njim iz dneva v dan na živilskem trgu. Vse doslej nismo zabeležili večjega dovoza domaćega krompirja, med tem ko je magistrat imel stalno naprodaj večje količine uvoženega Tudi danes ni r'lo skoraj nič domačega, magistrat pa tudi ni mogel zadovoljiti vse povpraševanje in je mnogo gospodinj, ki so čakale pred njegovo tržnico, odšle brez krompirja. Gena uvoženemu krompirju je* 1.20. Kakor vedno je bilo tudi dane« t zadostni količini na razpolago vse druge zelenjave, zlasti solate, paprike, kolerabe, pe-tersilja, zelja, ohrovta in iptnace. Kdor se m zadovoljil s presnim sel jem, al j« lahko omislil kislo, ki so ga prodajali po 2.50 kg ali pa s kislo repo, ki je bila po 2 liri. Naprodaj je bilo tudi nekaj domačih zajcev, cena jim je bila po velikosti, kakovosti in vseh podobnih značilnih svojstvih zelo različna. Od drobnega suhega zajčka, ki je sta! 15 lir do velikega orjaka in plemenitega angorca, ki sta bila cenjena na 40 lir. Na trgu uvoženega sadja je na izbiro v velikih količinah in vsake vrste kakovosti vse sadje, ki si ga je mogoče sedaj zaže-leti. Zlast] mnogo je prav lepega grozdja, ki ga prodajajo po 7 do 8 lir. Približno enake cene so tudi breskve, nekoliko cenejše pa hruške. Nekaj jc bilo na razpolago tudi brusnic po 9 do 11 Ur kilogram. Vesti z velesajma — Naši gobarji se pripravljajo. Gospodinje se že ozirajo na trgu za gobami in komaj čakajo, da se prične njihova sezona. Dokler ne dobimo izdatnega dežja, seveda gob ne bo, čim pa bo zemlja dobro namočena, pojdejo naši gobarji na delo in na trgu bomo imeH vsak dan dovolj gob. Kdor pa hoče s pri lom nabirati gobe, mora tudi poznati vse najrazličnejše vrste, a kar je glavno, razločevati mora užitne od nih in strupenih gob. Gobe jemo vsi radi in vsak bi jih tudi rad nabiral, če bi jih le poznal in če bi mu dopuščal čas. Kdor hoče spoznati in poznati gobe, si bo moral ogledati zanimivo razstavo na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra, kjer bo razstavljenih okrog 150 vrst gob v naravi in lepih modelih ter slikah. Prikazano bo tudi sušenje gob in njihova priprava za izvoz. — Velik paviljon Goriško pokrajine na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra. Sosedna Goriška se bo v posebnem paviljonu prav reprezentativno predstavila svoji najmlajši posestrimi. V Gorici se je sestavil posebn^ odbor za prireditev razstave soške zemlje pri nas in je z velikim uspehom izvršil svoje de.'o. Predstavila se nam bo tako goriška industrija ta obrt, kakor tudi kmetijstvo. Med drugim se bomo spoznali z izdelki sledečih goriških industrij: tekstil, kovinarstvo, kemija (fir-neži, katran, karbolinej (itd.), elektrotehnika, radio, cement, pohištvo. V kmetijskem oddelku goriške razstave pa bo vino, sveže in kan dirano sadje, konzerve, razna živila, cvetje, okrasno zelenje, vipavsko vrtnarstvo, mlečni proizvodi, marmelade in še mnogo drugega. Zanimivosti iz gospodarskega življenja — Produkcija radijskih aparatov v Italiji. Industrija radijskih aparatov se naglo razvija v Italiji. V letih 1937 38 je znašala vre Inost produkcije 350 milijonov lir, v letih 1938 39 410 milijonov in lani je že presegala pol milijarde. Industrija šteje 54 tovarn s 35.000 tehniki in kvalificiranimi delavci. — Koliko pridelajo v Italiji oranž ln d-tron. Po podatkih agencije Agit so pridelali lani v Italiji 3,053.000 stotov oranž (predlanskim 2.887.000). Mandarin so pridelali lani 556.000 stotov, predlanskim pa 41T 000 stotov. Zelo se je povečal lani tudi priielek citron; znašal je 3,412.000 q, predlanskim pa 3.342.000 q. — Poraba soli v Italiji. Poraba soli v Italiji stalno precej narašča, kar je razumljivo glede na naraščanje prebivalstva Monopol na sol ni v veljavi v Sardiniji, Siciliji in Zadru. V vseh drugih pokrajinah je poraba soli znašala v letih 1935-36 2.575.711 q, 1936-37 2.613 338t 1937-38 2,691.728, 1938-39 2,717.369 in 1939-40 2,736.973 q. Poraba soli na leto in prebivalca znaša 6-98 kg v toskanski pokrajini, kjer je najmanjša in 7.64 kg v puljski, kjer je največja. — Produkcija obdelanega lesa. Po podatkih agencije Agit je znašala produkcija obdelanega lesa v Italiji od 1. julija predlanskim do 30. junija lani 3 960.480 m», med tem ko je znašala V enakem razdobju pred letom 3,495.430 kub. m. Produkcija lesa iglavcev je znašala 2.090.020 kub. m, listavcev 1,828.920 kub. m. Mehkega lesa so producirali 2,152.830 kub. m in 1,810.650 kub. m trdega. — Produkcija lovorjevega olja za milo. Italija producira okrog 5u0 stotov lovorjevega olja, kakor poroča agencija Agit; produkcija tega olja lahko naraste tako, da bolo lahko krili vse potrebe /a izdelovanje toaletnega mila. Lovorjevo olje nadome-stuje olje kokosovega oreha. ŠAH — Stanje po 5. kolu na mednarodnem Šahovskem turnirju v Monako vem ie bilo naslednje: Aljehin, Stolz 4Vt. Bogoljubov, Lundin 4. Fuster 3%, Mross 3 (1), Richter 3, Nielsen 2 v* (2), Foltvs, Rabar 2»/i (D. Kieninger, Opočenskv, Rethy 2Vz. Cortle-ver 1% (1), Leepln, Rohaček 1. Presenetljivo slabo se je v prvih kolih odrezal češki mojster Foltys, med tem ko je Rabarjeva uvrstitev na osmo in deveto mesto lep uspeh hrvatskega šahovskega mojstra. PRED SODIŠČEM Državni tožilec: Skratka, obtoženec je zakrivil navadno tatvino. Obtoženec: Navadno? Pa poskusite vi krasti! RADOVEDNA SLUŽKINJA Nova služkinja: »Odkar služim pri vas, me neprestano trga po ušesih.« Gospodinja: »Nič čudnega. Pri ključavnicah je namreč vedno prepih.« SPLOŠNO KROJASTVO za gospode ln dame, specialist otročjih oblek, kakor tudi popravila. Istotam se poučuje krojno risanje, najnovejši brezhibni kroj, pouk lahek in kratek. Priporočamo! Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18, drugo dvorišče Čopova ulica št. 10. 1521 Vtf 9APVNE JUGOGRAFIKA POZOR! Kupujem rabljene čevlje, snežke in galoše; sprejemam vsa popravila. — Klavžer, Voš-njakova ulica štev. 4. 1547 POUK v vijolini, vijoli inig v vijolini, vijoli in kitari dajem za začetnike. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 1542 POHIŠTVO po naročilu ln vse vrste stolov Izdelujem. Politiram oprave ln izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman Ljubljana, Breg 14. 1063 RAPPR ESENT ANZE importanti assumonsi per vasta clicntela Italia. Refe reoze di primo ordine. — ZASTOPSTVA prevzamemo za širok krog odjemalcev v Ttaliji. Na razpolago prvovrstna priporočila. Studio lecmcc Commrrcule Rag. Carone — Aw. Cerillo — Cimarosa 84 — NAPOU Makulatur ni papir proda oprava »Slovenskega Naroda«, LJubljana, Poccinijeva al. 5 SC1R0PP0 GEROUNO PULIMO DEPURVriVO D&L SANGUE SIRUP GEROUMO PIGLIltlO CISTI KRI ¥ 0 R E N Z E a Lnbiana presso d. d. Salu* | v Ljubljani pri d. d. Salu« i1—-— !;iiiTiHimiiiiiuiir!iji!ni::i:.:i;;3i! E*i*::nTi £-**iiJ iniiEiiiiiriiiiiin+tiiiJinMiiiiiiiNiiuriinfviiiiiiiiiiiniiiiiiiuj*!!! Na trgu starih knjig Antikvariati med stara — Zakaj je letos skra hiral dijaški sejen Ljubljana, 17. septemora. Kakor v Parizu ob Se i ni. .. pravijo poznavalci francoske prestolnice, ko zaidejo na Gallusovo nabrežje v Ljubljani. Na starih mizah raznih slogov in dob in na črvivih stolih se ob lepem vremenu kupičijo stare knjige. Poseben ćar je v tem zamaSCenem in porumenelem papirju, a učinkuje le na redke. Za večino ljudi so to le špehi«. LETOŠNJA JESENSKA SEZONA Naši antikvariati med staro kramo so imeli prejšnja leta tudi svojo se2*>no. *