Kupujte VOJNE BONDEI Najstarejil ■lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem lista so uspešni B Q U AL ITT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVII.—LETO XXVIL CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 13, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 287 Grški borci ifl i*# v • Iv* odgovorili premierju I OlIUCIll DOlOZclj V Churchillu ATENE, 10. decembra. —' Predstavništvo EAM (Narodne! osvobodilne stranke) je danes j odločno zavrnilo obtožbe, kate-| je naperil proti ELAS-u (Grški osvobodilni fronti) brit- premier Churchill v svojem govoru pred parlamentom, češ, se je ELAS zavzela, da na- ®'loma strmoglavi sedanjo vlado Italiji je nespremenjen Bonomi je organiziral novo vlado; Sforza očita Churchillu, da se je zavzemal za kralja Kratke vesti ČILE JE PRIZNALA SOVJETSKO KIPIJO WASHINGTON, 11. decem-! bra. — čile je danes upostavila I diplomatske odnosa je s Sovjetsko unijo. To je šesta južno-a-meriška država, ki je napravila ta korak v zadnjem času. NACIJSKA DIREKTIVA GLEDE DEZERTERJEV S PRVO U. S. ARMADO, v Nemčiji, 11. decembra. — Nemški propagandni list "Skorpion" je nedavno objavil članek pod ^ ^ , RIM, 12. decembra. — Grof. Carlo Sforza, ki je bil I izl^jučen iz nove italijanslce vlade trslecl na!spr()tstv:i .....................^ bo ELAS z borbo nadaljeva-j® lani ang eske Vlade, je včeiaj i3roti premierju Churchil- j naslovom "Vse stvari naj bodo dokler ne bo sedanja vlada | naperil obtožbo, da je skušal italijanskemu ljudstvu i izvajane zmerno", v katerem odstranjena. 'vsiliti starega kralja Viktorja Emanuela. I se je čitalo: "Vsi vojaki, vklju- Pfedstavnik ELAS-a je izja- Sforza lA zanikrni -——I čivši navadni piostaki, imajo v tej zvezi sledeče; Skozi dve leti in pol je bil napor ELAS-a usmerjen na , da se zdrobi Nemce, Itali-in Bolgare. Churchillova ^'tev, da se je ELAS dolgo pripravljala, da nasiloma dobi ast v svoje roke, je brez po-Dejstvo je, da so čete I^AS-a napadale nemške po-Qke in konvoje z vso silo in *"^2 prenehanja. Notranja trenja pojasnjena Ob mnogih prilikah, ko je , vodila boj proti Nemcem, čete, katere vodi gen. Zer-ob istem času napadale e-0'mce ELAS-a. (To se tiče proti-neraške sku- "le EDES, katere voditelj je Zervas. Churchill je rekel, ^ so člani ELAS-a vodili boj proti Sforza je zanikal Churčhillo-*- .... vo obtožbo, daje skušal strmo-1 ščaiiski demokrat; Marcelo go^oblast likvidirati poveljujoče glaviti vlado maršala Petra minister zakladnice, libe-i častnike, ki dajo ukaz za umik. doglija, ki je prišla na krmilo ; Vincenzio Arangio-Ruiz, privilegij pa se ne sme zlo Beg prisilnih delavcev v Nemčiji po sklenitvi premirja, potem ko je po povratku iz Zed. držav dal zaveznikom obljubo, da ne bo vodil kampanje proti Bado- gliju. Zanikuje intrige "Churchill je padec Badogli-jeve vlade pripisoval mojim intrigam," je izjavil Sforza. "Resnica pa je, da ni bilo pri odstranitvi Badoglija, kateremu je nasledil Bonomi, nobenih intrig, temveč padec Badoglija je povzročil odbor narodnega osvo-bojenja, ko je po osvoboditvi Rima odprto nastopil proti jije-govemu režimu. "Jaz nisem imel nobene zveze s to epizodo," je rekel Sfor- za, kot odgovor na trdite^^ka-tero podaT "pred parlamen- te skupine, name-da bi se borili proti Nem-Člani ELAS-a in EDES-a! to™ Prošli teden premier Chur ° ^ili skoro ,ves čas nemške o- stvo.) v tekmi za prven- . I^Wstavnik ELAS-a je dalje ^]avil, da ELAS ni imela ni- Y ^°^Gnih stikov z Nemci, st Nemci v njenih vr- je bila peščica anti-faši- 1,?^' ki so se pridružili ELAS, ^^tere , «e je rabilo za sejido, ki Rojake propa- je pozivala nemške ^ e, da dezertirajo in da naj ^ "Nehajo boriti za Hitlerja. ^eakcijonarji na delu za monarhijo "p gov Papandreou je v z dne 18. oktobra dal obljube, ampak 50 dni chill. Konferenca s Churchillom Sforza pravi, da je imel 11. oktobra, 1943, v Londonu konferenco s Churchillom, tekom katere je slednji na vse mogoče načine pritiskal na njega, da bi se izrekel za kralja Viktorja Emanuela, navzlic njegovi težki odgovornosti za fašizem. Dostavil je, da je Churchill dobro vedel za njegovo opozicijo proti kralju in da je svoje stališče iznova poudaril pred in po dotični konferenci. Rekel je, da je po vrnitvi v Italijo svetoval Badogliju, da odstopi in da se mladoletni sin prestolonaslednika Umberta okliče za kra ^ ni storil ničesar B^doglio pa bi bil imeno- ^fesmčenje svojih obljub Je videla, kako so reak- gjgv z moralno oporo An povratek kralja. V oied tem časom delali J Pogledu nam ne manjka «I v^lj ^ ^ega razloga smo zahte-s^o jamstva, predvsem Vgg Zahtevali, da se razoroži •liz" četa in da se orga- ''"a redna oborožena armada, bo nadaljevala z bor- 'BLA8 ^ dokle: 0(j^'' k&jti mi ga smatramo ijj , ^°rnega za prelivanje krvi, j® velika večina grškega na strani ELAS-a v za-popolno politično svo- (toh:Papandreou ne , od- k( državno po slovnico $ JišL- poslovnico kot zem-brok •61') i cl^j te dni dobil poznani pro-Jojj zemljišč v Collinwoodu, ki bo sedaj v večletnega prodajalca George Strainic, 15607 Rd. Vodil bo vse po-s kupovanjem in pro-zemljišč, kakor tudi zavarovalnino in vršil ^^ska dela. ter (real estate bro- minister za izobrazbo, liberalec; Allessandro Casšati, minister obrambe, liberalec; Umberto Tupini, minister justice, krščanski demokrat; Giovanni Gronchi, minister za industrijo in delo, krščanski demokrat; Francesco Cerabona, minister transporta, delavski demokrat; in Carlo Scialoja, minister za letalstvo, delaviski demokrat. Albanski kralj Zog in Angleži LONDON, 5. decembra (O. N.A.) — Kralj Zog je predal pred kratkim angleški vladi memorandum, v katerem je razložil, kako naj bi bila organizirana vlada v Albaniji. Sprejem tega dopisa je bil tako hladen, da je Zog zdaj celo odklonil, sestati se z nekim manjšim uradnikom zunanjega ministrstva. Zog tudi ne kaže nobenega nagnjenja, da bi predal časopisom svoje ideje — najbrže radi tega, ker dobiva poročila iz svoje zemlje, iz katerih je raz-videl, kako močan, je v narodu pokret narodne osvoboditve. rahljati." ŠE NEKAJ O po u SKI POLITIČNI KRIZI LONDON. (O.N.A.) — (General Tabor, Vodja poljskih podtalnih odpornih sil, je odklonil ponudbo poljskega ministrskega predsednika, da postane minister za vojno v poljski vladi v izgnanstvu v Londonu. Tako je zdaj, ko je še general Tabor odklonil, nova poljska vlada čisto brez članov misije Mikolajczyka, ki so bili z njim v Moskvi. MILIJARDO DOLARJEV ZA KONTROLO POVODNJI ■WASHINGTON. — Konferenčni odsek obeh kongresnih zbornic je danes odobril zakonski načrt, glasom Ttaterega ima vlada po zaključku vojne potrošiti milijardo dolarjev za regulacijo rek in kontrolo po-vodnji. HARRY BRIDGES TOŽI I WESTBROOK PEGLERJA 1 S AN FRANCISCO. — Henry Bridges, predsednik unije pristaniških delavcev, rodom Avstralec, je vložil tožbo za $600,-000 odškodnine proti Hearsto-vemu časnikarju Westbrooku Peglerju radi obrekovanja. Tožba izvira iz Peglerjevih obtožb proti Bridgesu v zvezi s postopanjem za njegovo deportacijo, češ, da je komunist. V tožbi se Muse, Pa. — Tukaj je 19. novembra umri Fred Stainer, ro-jep 7. julija, 1916 v Greensbur- gu, Pa. Bolehal je dva meseca. ' """T" ® . vv i ^ ,. tudi omenja Peglerjeva trditev BERN, 4. decembra (O.N.A.) — Različna poročila, ki prihajajo iz severnih predelov Švice trde, da se nahaja v nem-jŠkem Schwarzwaldu najmanj 75,000 pobeglih prisilnih delavcev in dezerterjev, ter bivših vojnih ujetnikov, od katerih si mnogi prizadevajo, prebiti si pot v Švico. Nemške obmejne straže in žandarmerija sta popolnoma nezadostni, da bi mogli biti kos nalogi, preprečiti pot takim množicam beguncev. Radi tega postaja nadzorovanje švicarske meje čedalje manj strogo. Gestapo oddelki v manjših obmejnih krajih baje dobro vedo, da obstoja obširna organizacija za oskrbo teh ljudi. Toda tem obmejnim stražam manjka potrebno moštvo, da bi izvedle učinkovito kontrolo. Del težave je tudi ta, da so kmetje v badenski oblasti tako potrebni delavskih sil, da radi sprejemajo pobegle industrijske delavce, ne da bi — kot jim to nalaga nacistični zakon — obvestil! o tem nemške oblasti. Amerikanci zavzeli 30 nadaljnih trgov Rdeča vojska vdrla v predmestja Budimpešte. Deveti japonski konvoj razbit ob obrežju Leyte župan podprl OPA direktorja Proti OPA direktorju Bir-kettu L. Williamsu, čigar o-k rož je obsega države Ohio, Michigan, Indiana, Kentucky in West Virginia, s sedežem v Cle-velandu, je nastala opozicija med voditelji CIO. Dolžijo ga, da pri zadevah, tikajočih se do-ločenja cen, dosledno prezira stališče delavskih organizacij, katere so se vsled tega obrnile na Washington v poizkusu, da bi se ga odstranilo. Toda te dni se je zvedelo, da je župan Frank J. Lausche pisal Chesterju Bow-lesu, ravnatelju OPA v Wash-ingtonu, da ima v Williamsa polno zaupanje in da svoje posle vodi pošteno in nepristransko. Odprto so nastopili proti WiUiamsu CIO voditelji v De-troitu. Tukaj zapušča starše, brata in tri sestre. van za regenta. Socialisti in akcijonisti niso v kabinetu V novi vladi premierja Bono-mija ni nobenega predstavnika akcijske stranke, kateri pripada Sforza, niti ni v njem zastopnikov socialistične stranke. Ministrske portfelje v vladi i-majo komunisti, krščanski demokrati, delavski demokrati in zastopniki liberalnih strank. Bonomi je poleg ministrskega predsedništva pridržal zase tudi portfelj notranjega ministra. Komunisti imajo štiri kabinetna mesta V novem kabinetu sedijo trije komunisti, in sicer Palmiro Togliatti, ki je eden izmed dveh podpremier jev; Fausto Gullo, minister za poljedelstvo; Mau-ro Scoccimarra, minister za o-kupirane pokrajine, in Antonio Penti, minister finance. Ostali člani kabineta so: Giulio Rodini, podpremijer, krščanski demokrat; Manilo Brosio, minister bre portfelja, liberalec; Meuccio Ruini, minister za ko-ordinacijo, delavski demokrat; Alcide de Gasperi, minister za zunanje zadeve, kr- 'NAC/JSKA OPAZOVALNICA" da je Bridgesova unija tekom i zadnje predsedniške .kampanje i izobčila nekega člana, ker je naznanil, da bo vohl za gover-nerja Deweyja. GRŠKI DELAVCI APELIRAJO ZA POMOČ ATENE (O.N.A.) — Organizirani grški delavci so naslovili organizacijam delavstva v Ameriki, Britaniji, Rusiji in Franciji poziv, naj jim pomagajo. Izrazili so svojo voljo, da bodo nadaljevali borbo za demokratično svobodo ljudstva in izrazili svojo ogorčenost nad britansko intervencijo. j CHRYSLER JE ZAPUSTIL j DEVET MILIJONOV j MINEOLA, L. I. — Na tukajšnjem zapuščinskem sodišču je bilo vloženo poročilo, iz katerega je razvidno, da je avtomobilski tovarnar Walter P. Chrysler, ki je umrl 1. 1940, zapustil premoženje v vrednosti $9,844,394.81, ki se v enakih deležih razdeli med njegove šti- „ . J-, , v 1 ri otroke. Njegova žena je umr-Zornja slika kaze eno izmed , , , . ... Ila leta 1935. številnih opazovalnic, ki se jih \ NOVI URADNIKI Društvo "Slovenec" št. 1 S. D. Z. je na svoji letni seji dne 10. decembra izvolilo sledeče odbornike za prihodnje leto. Predsednik Frank Zorich, podpredsednik Frank Jazbec, tajnik Anthony J. Tomse, 1162 Hayden Ave., PO. 2398, zapisnikar Kari Vrtovšnik, nadzorniki: Joseph Trebeč, Felix Strumbelj, Charles Winter, vratar Joseph Urajner. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave., ob 9. uri zjutraj. GLAVNA LETNA SEJA Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so vljudno vabljene, da se gotovo udeležijo glavne seje nocoj, ob navadnem času in v navadnih prostorih. Vršile se bodo volitve odbora in ukrepalo druge važne zadeve. PARIZ, 12. dec. — Ameriška sedma armada je danes, boreč se skozi stare obrambe Maginotove linije udarila več kot osem milj severno od osvobojenega mesta Haguenau, medtem ko je prva ameriška armada prodrla na postojanke, ki se nahajajo samo eno miljo od Due-lena, in skoro eliminirala nemško krilo ob reki Roer, ki zapira pot proti Kolinu. Ameriške sile, ki razbijajo zadnje nemške obrambe na poti v veliko nemško industrijsko okrožje v Porenju, so tekom dneva na raznih sektorjih gapadne fronte zavzele nad 30 trgov in vasi v notranjosti Nemčije. Tretja armada je prekoračila reko Blies severovzhodno od Sarregueminesa in napravila nov vdor preko nemške meje, medtem ko je prva francoska armada zaznamovala nove uspehe v vznožju Vozgeškega gorovja na južnem koncu zapadne fronte. RUSI VDRLI V MADŽARSKO PRESTOLICO SKOZI VRZEL NA SEVERNI STRANI MESTA LONDON, 13. decembra. — Danes je rdeča vojska j vdrla v predmestje v plamenih se nahajajoče Budimpeš-jte skozi vrzel na severni strani mesta. Moskovski radio j je zmagoslavno naznanil, da je nemška obramba na Ogr-jskem strta. "Budimpešta ne more več dolgo vzdržati," je poročal radio v Moskvi. "Njen skorajšen padec je neizogiben. Grožnja za Dunaj, ostalo Ogrsko in Češkoslovaško se je na celi črti povečala. "Ruske udarne čete na severovzhodnem sektorju so j vdrle skozi zapadna ogrska vrata, ki odpirajo pot v Nemčijo, in drvijo skozi vrzel, ki je 300 kilometrov široka." Sovjetska .poročila s fronte javljajo o strahovitih artilerijskih dvobojih in krvavih spopadih z bajoneti, ki se I bi je jo v predmestjih madžarske prestolice. Medtem pa se poroča, da se je tretja ukrajinska armada maršala Tolbuhina pridružila lovu za nemškimi četami, ki se nahajajo na begu proti Dunaju. Zadnje poročilo pravi, da so sile Rdeče vojske zavzele železniško utrdbo Gondollo. Sovjetski list "Pravda" je danes v posebnem članku izjavil, da popolna osvoboditev vse Češkoslovaške ni več daleč. JAPONSKI POIZKUS ZA OJAČENJE POSADKE NA OTOKU LEYTE SE JE ZOPET IZJALOVIL GL. STAN GEN. MacARTHURJA, Filipinski otoki, 12, decembra. — Gen. Douglas MacArthur je danes naznanil, da so ameriška letala PT topniški čolni razbili deveti japonski poizkus za ojačenje njihove posadke na otoku Leyte. V ponedeljek in torek so ameriške sile na obrežju Leyte potopili tri japonske rušilce in štiri transporte od iz enajst ladij sestoječega konvoja, ki se je skušal približati otoku. I Iz boja je ušla brez vsakih poškodb samo ena japonska ladja. Bitka se je vršila na severozapadnem koncu otoka Leyte. Washington, 13. decembra. — Vojni department je danes naznanil, da je znatna sila superbombnikov B-29 vprizorila nov napad na industrijske naprave na Japonskem. Bombardirane so bile industrijske tarče na otoku Honshu. Je zgradilo v Londonu v obliki nemških ujetniških taborišč, da se Angležem predoči vsakdanje življenje zavezniških vojnih ujetnikov v nemškemu taborišču. Fsi napisi so v nemščini. pogreb Pogreb pokojnega Louis Ri-gler se bo vršil v četrtek ob 8.15 uri zjutraj iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda. NOCOJ JE VAŽNA SEJA Norwood Community Coun-1 cil ima nocoj ob 8. uri zelo važno sejo v prostorih Medkulturne knjižnice na E. 55 St. in St. Clair Ave. Vabi se prebivalce te okolice na udeležbo. Me Vesti iz življenja ameriških Slovencev t! eUYMOKTHAN BEFORE 3 Midway, Pa. — Dne 17. no-. vem bra je umrl v Presbyterian Hospitalu V Pittsburghu oskrbnik društvene dvorane Lovrenc Kavčič, star 62 let. Rojen je bil v fari Ledine nad Idrijo, Notranjsko. Zapušča ženo, dve hče ■ ri, osem posino vi jenih otrok in 13 vnukov, v starem kraju pa dva brata in dve sestri, če so še živi. Cockerill, Kans. — V Chica- gu je 22. novembra umrl dolgoletni Kansaščan Martin Vaniš-nik, star 67 let. Rojen je bil v Šoštanju na Štajerskem in v Ameriki je živel 39 let. Zapušča sina in šest hčera. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Kansas, kjer je bilo pokopano. Elizabeth, N. J. — Dne 1. novembra je tukaj umrl Joseph Oblak. Zapušča ženo. BTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 13. decembra, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" u ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 I&s^icd Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tj.v Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: I'o raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): t'or One Year — (Za celo leto) ...................................................................$6.50 ! For Half Year — (Za pol leta)___________________________________________-......................- 3.50 For 3 Months — (Za 8 mesece) .......................................................................... 2.00 Le dejanja naj govore f • in z duhom preroškim nazdrav-l I Ijajmo zdaj: --_ Na slavno slovansko bodoč- Cleveland, Ohio. — Jaz zelo Ako bi naš Gregorčič danes ži- nost!" ODGOVORITE NA VPRAŠANJA Odbor "City Planing Com- would also not be practical to by Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): bor One Year — (Za celo leto)____________ for Half Year — (Za pol leta)____________ Por 3 Month« — (Za S mecec«)___________ nerada pisem, toda kadar dobim vel, bi se še enkrat zjokal nad Kdor danes misli in govori mission", ki dela načrte na o-povod in pa tako močan vzrok, to na križ pribito domovino in'drugače, ne ljubi svojega na- zemlju pogorišča in okolice, že-kot se je nudil sedaj, je človek potem bi ponovil svoje prero- roda; on želi, da bi bilo na več- li da bi vsi ljudje, ki se zanima-primoran povedati vsemu sve- ške besede tako glasno, da bi ne čase vse po starem in nikjer jo za to okolico odgovorili na tu veselo novico. odjeknile po vsem svetu: nobenega socialnega preobra-' spodnja vprašanja. Kot zastopnica ženskega "Kalvarijo svojo naš narod je ta. Svoboden in demokratičen Ta odbor, ki dela načrte, ns društva Naprednih Slovenk, št. imel. ..$7.50 _ 4.00 _ 3.35 «'or Europe, £outb America and Other Foreign Countries: iZa Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): For One Year — (Za celo leto) _______________________________ for Half Year — (Za pol leta) ................................................ ..$8.00 _ 4.50 Entered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. STEPHEN PEAECE: RAZISKOVANJE NAŠIH PREDSODKOV 137 SNPJ, pri SANSovi podruž-, in dneve prebite trpljenja, niči št. 39, sera na letni seji ob- a zdaj mu rešitve je zor širno pojasnila silo in potrebo zažarel,-materialne pomoči gladni Jugo-. napočil mu dan je vstajenja! slaviji, njenih civilnih prebi-; valcev, hrabrih borcev in ra- j Da, vstaja, resnično, mogočen, njencev brez prave zdravniške častit, oskr be ter apelirala za takojš- uničil naklepe je črne; . ' J . . , • . v vest nam laKU veieva; vci; v-, , , noiir>tT.e.V>nn njo izdatnejšo pomoč iz dru-i grozi naj, hrumi naj^ sovražnik , , . .__________________________uGio nepoiieono. človek se pa ne more več na-: more vedeti misli ljudi, razven vduševati za stari način ureje-, da se ljudje sami izrazijo koli-vane Jugoslavije, 'ko da je pripravljenih, ali ku- • . piti, ali zidati, ali priti stano-Veliko je ljudi med nami, i vati, če se to okrožje ali oko-hočejo slediti navodilu preroš-j^-g^ prevredi v udobna stano-kih besed največjega ljubljen- šele potem, ko bodo Iju- ca svojega naroda, zato s m o i odgovorili, bodo komisarji lahko ponosni na naš a dela.; naredili, ker drugače b' Vest nam tako veleva! Če več delamo in prispevamo v sklade: Še tole: Mogoče je več ljudi, za olajšanje trpljenja našim v ^ibi radi imeli več industrije i.i L V nedavno izdani knjigi "Raziskovanje naših pred- j sodkov," postavlja pisateljica Hortense Powdermaker, ki je pomožna profesorica Queens College-a v New Yorku, v ospredje vprašanje, katero danes globoko zanima in pkrbi vsakega zavednega državljana in državljanko. ^ "Kaj je predsodek?" vprašuje pisateljica, ki nato vpraša ; še dalje: "Kako se naberemo predsodkov?" in "Kaj nam je storiti glede njih?" Od pravilnega odgovora na ta vprašanja zavisi ne samo pravica milijonov naših sodržavljanov, pač pa kaj lahko tudi preprečitev tretje svetovne vojne. Majhna, a značilna knjiga profesorice Pow-(leimakerjeve je izreden doprinos k temeljitejšemu in jasnejšemu razumevanju teh nadvse važnih vprašanj. "Predsodek," pravi pisateljica, "je nekaj, kar si •ustvarimo proti gotovi stvari ali stanju, ne da bi se o tej stvari ali stanju prej potom dejstev prepričali, če je naše s predsodki prežeto naziranje pošteno ali upravičeno. Predsodek se razlikuje od stališča, ki temelji na znanstveni podlagi in znanosti, kajti v zadevi predsodka si istega ustvarimo biez pomoči, znanosti ali znanja in brez miselnega pretehtanja in proučevanja." Avtorica nato sledi stopnjema potom, id nas privedejo do cele vrste predsodkov napram celim razredom r.li slojem ljudi še preden smo imeii priliko iste spoznati potom izkušenj, ki bi nam vsaj nudile tehtne vzroke za naše naziranje in obnašanje. Tako imamo n. pr. pogosto svojo vnaprej napravljeno sodbo o ljudeh različnega prepričanja ali vere, narodnosti in plemena, neglede, če smo sploh imeli kdaj piiliko te ljudi videti ali poznati pobli-zu. Otrok, pravi pisateljica dalje, je rojen brez predsodkov, toda se istih kmalu nabere bodisi od svojih staršev ali pa od ljudi s katerimi pride v stik, ko polagoma dorašča v svojem družabnem okolju. "Otroci povzemajo ne le dejanja, ampak tudi občutja in nagibe, ter nazira-nja in mnenja okolice v kateri živijo," pravi pisateljica Powdermaker. "Recimo, da sta mala, Sally in Dick zrasla v docela 'beli' soseščini in nista imela nikdar prilike videti zamorskega človeka. Poznala ne bodeta, niti pomena besede zamorec. Ali, recimo, da pride nekega dne očka domov pa v njuni prisotnosti pripoveduje materi, da je imel dol v mestu sitnosti z 'umazanim nigrom.' Njegov glas je pri tem razburjen in tako dobita mala dva vtis, da mora biti tisti 'umazani nigei' zelo neprijazna stvar, nekaj za kar mati in oče ne marata. ' "In potem," nadaljuje pisateljica, "pride lep poleten dan, ko vzameta, oče in mati otroka v mesto, ter ju peljeta v živalski vrt v velikem mestnem parku na dru-f^-m koncu mesta — ker je paik precej oddaljen, se mo-jO vodti, bodisi na poulični ali podulični železnici tja ]-■' n- Tekom vožnje domov pridejo morda gor delavci. i ' ; : vračajo z dela. Med temi so morda nekateri črnci. Z !)i'limi delavci vred so znabiti polagali kje cevi ali ^ jarke, ali kaj sličnega in posledica tega je, da so \ ! umazani in piepoteni. Dva črnca morda stojita čisto blizu naše izletniške družine in mamica male Sally in Dicka se umika kolikor mogoče stran od 'nigrov,' a otro-k i, ki vso to brž zapazita, si pošepečeta: 'umazani ni- štvene blagajne. In kaj mislite,; srdit, kako se ie to društvo zopet od-' Slovan se mu v grob več ne , . . , zvalo? Enoglasno, brez opore-i vrne! j domovmi, bolj srečne m " manj stanovanj, v takem oziru kanja kake članice, je bil z na-, počutimo, e a-o n^-^j bili načrti seveda drugačni, vdušenjem sprejet predlog raz- j Mi bratje pa z delom priprav- . se aj naprej naj - Zato je nujno, da vsi ljudje, ki sodne članice Agnes Lunder in j Ijamo zdaj dejanja govor;e. se zanimajo za to okolico odgo- podpiran po Josephine Jeglič-j to silno slovansko mogočnost, Tončka Simčič. i vore. S tem bo potem rešene I Krašovec, da društvo takoj pri- i ' to vprašanje, na katerega se I speva $500 v pomožni sklad za | takojšnjo pomoč. K tej lepi vso-j inTiv San Francisco, Californija sephine Tratnik, vsaka po pet j - dolarjev. Veliko jih je že prej! Vse - slovanski svet severne prispevalo precejšnje vsote, ne-1 Califor nije, katerega so orga-katere so mi pa pbljubile, dal nizirali Russian American So- plan for more homes, unless people want to live in this area. Up to now, only a small number of families have said that they want new homes in the burnt out district. (Ne bi bilo praktično delati načrte, da bi bilo več industrij, če industrije ne rabijo več prostora. Ravno tako ne bi bilo praktično delati načrte za hise, če ne bi ljudje hoteli iste kupiti ali iti stanovati v nje. Do sedaj je še mali odstotek prijavljenih« da bi prišli stanovat na pogorelo ozemlje.) Several plans are still being considered. One is shown in the illustration, in which new homes might be bulit in the burnt out area south of the Pennsylvania Railroad Spu^ between East 61st and 63rd St-These homes would cost con- Vse Slovanska proskva in pies bodo ozirali tudi uradniki ts j siderably more either to own or komisije in končno tudi mestna zbornica. Vprašanja: How many families would to rent, than the .older houses that were destroyed. (Več načrtov je bilo pi'iprav- want to live in new homes in ijenih in že pokazanih, eden 1%: bodo ponovno prispevale ob priliki. Anna Ažman je povabila vse one članice, ki imajo čas, da. se pridružijo že aktivni progresivni skupini v Slovenskem narodnem domu, ki zbira, šiva, pripravlja in odpošilja nabrano ponošeno obleko v skladišče v New York, od koder bo odpeljana z jugoslovansko ladjo v ciety, Czechoslovak Nat'l Alliance in United Committee of South Slavic Americans in več drugih slovanskih organizacij, Vital Vodušek, San Francisco; | ^he disaster area? (Koliko dru-Sidney Rodgers, radio komen-: hotelo stanovati v novih tator; Dr. P. P. Marinovich, j^išah v pogorelem okraju?) Watsonville. The City Planing Commission Ta prireditev bo velika ma- ^as not yet made its recom-nifestacija edinstva všeh Slo-; mendations on the rebuilding of vanov v San Francisco in oko - ^he disaster area, because it prireja v nedeljo, dne 31 de - ^ lici, za pomoč nasi domovini A- bas not yet received enough cembra 1944 (staro leto), veli-^ meriki v njenem vojnem napo- information. The question is ko zabavo s koncertom v Civic za pomoč našim slovanskim, gbould there be less industry avditoriju, San Fiancisco, Ca biatom in sestram v Evropi v and more area for homes than lif. njihovem boju proti fašizmu. . before the fire? Or should there Že tri leta All Slavic Council v Council bo ob tej: be more industry and less area med njih se vidi tudi v naslednji sliki, kjer bi se moglo diti hiše na pogorišču južno od Pennsylvania železnice med 61 in- E. 63 St. Stroški za lastnike kot za najemnike teh n®' vili domov bi bili znatno vecj' kot pa za bivše hiše, ki so bil-uničene.) If this plan wer<5 followed, would you buy or rent one the new homes, to live in manently? If you would, pleaS-fill out the blank below, an mail it to the City Planing Commission, 519 City Hall, Cleve- San Francisco, prireja na ist'. p^^gg^osti izdal krasno spo- for hqpies? (Mestna komisij domovino. Rekla je, da narod- dan koncertne zabave, od kate- knjigo ter apelira ni'^^ more priporočiti kako naj S3 na dolžnost kliče vse slovensko, rih čist prebitek _ je namenjen slovanska društva in orga-1 gradi v pogorelem okraju, zato ženstvo, ki ima čas, da poma-;Za pomoč v vojni izstradanim y Kaliforniji, da kupi- ^er nima dovolj informacij —j land, 14, Ohio. ^ . ga pri tem humanitarnem de-' ruskim, čehoslovaškim in juž in da nabirajo pozdra- iiasvetov, in prošenj. Komisija I (Ako bi bil zgoraj^šnji nacrt lu. Sedaj smo lahko zaposlene'noslovanskim narodom. ^^ svojih članov ns ve, če bi ljudje imeli raj'^ii upclja», ah bi vi kot prebival®® ako hočemo biti, vsaka na svoj pi-ogram bo zelo bo^at Pri- v načrtu več industrij; ali zil mesta (ne samo kot pogorele^, način. Nekatere pišemo rekla-^ veliko povorko pr' Noben Slovan ne bi smel pre- ^eč domov. Mogoče so ljudje | bilo da ste kdorkoli ali kjerko^ mo in agitiramo, se udeležuje-; bodo sodelovali Rusi' Če- njegovega imena ria, različnega mnenja. Le v odgo-1 li) hoteli kupiti ali najeti his^ mo sej in organiziramo uspeš- . jup-oslovani v narodnih v spominski knjigi. No- bi se dalo spoznati željjiv tej okolici? Če bi hoteli, a i ne prireditve, a druge naj bi, ^gg^Qpji bo novo orga- bi smelo pre- ij^di.) ^ I bi spolnih listek spodaj in pomagale pri zbiranju blaga ! nizirani pevski zbor kateri se- kupijo en mali; ^ould not be practical to j vrnili na mestno komisijo obleke. Ko so enkrat urejene, o-ornjih narodnosti, z ^ for more industry, unless j spodnji naslov, 519 City Ha ' več slovanskih pesmi in naše domače družinske odgovor- ' v"' , ° , - ; nrnp- Vstopnice se lahko dobijo pri i industry needs the space. It' Cleveland, 14, Ohio. no■ (la te nic ne razlikuje od ostalih študentov. Ali slike, ki $25.00, drugo pa od stanovati kot najemnik.) ei jo ja bil ustvaril že prej v svojih mislih o Židih, to ne mojih prijateljev in dcluvcev, J^^z bi jo kupil in spremeni. Misli si enostavno, da je ta židovski študent ki delajo v naši delavnici. v njej stanoval I I bodisi kaka izjema ali pa da se zna dobro sukati in pri- Tudi tukaj v Los Anxelew ^ will want to rent and live y ____2(|-j ^ta videla prvič tistega nigra o katerem je vajo drugačno hrano, govore čuden tuj jezik, in praznu-, Cenjeni Pomožni odbor: l)il oče oni večer, ko je prišel z dela, jezno govoril. Oba jejo soboto kot svoj nedeljski dan. Iz vsega tega si ustva- Prejel sem sliko Slov. naroci- že imela ustvarjen svoj predsodek in nista niti opazila, da so tudi beli delavci umazani — samo nigri so bili umazani v njunih očeh. Če vidimo belega človeka, ki je umazan, ga enostavno prezremo ali pa si mislimo, da je pač bolj ali manj izreden slučaj zanikrnosti . . . uma-2ian črne pa nam ustvarja v naših predsodkov polnih očeh vse diugačno bliko — on je 'uniazan niger' v šir-j"em pomenu besede, ki meče to luč na njegovo pleme. Na isti način, pravi pi ofesorica, sliši otrok svoje starše zabavljfiti čez Žide. Pozn izve tudi, da so Žid je drugačne vere, da se razlikujejo :! drugih ljudi, ker uži- This does nol commit of nfi- CO: !kriva svojo židovsko naturo pred drugimi. V resnici pa večkrat darujemo za splošno there (Jaz bi hotel najeti je morda ta židovski študent, ki ga sreča v šoli, docela T« darilo »aj bo za m =ta»ovau, Ipovprečen židovski deček, toda mentalna slika v oboko- ^ako ljudje trpijo v imc jvih možganih je karikatui a in ta ustvarja piedsodek, Jugoslaviji, bil sem v prvi voj-ki dorašča z otrokom vred. | (Uuije uu 3. suum; Naslov it is ju3t an expression tent and will. be kept dential. Za ta podpis ni nihče ran, želi so le izvedeti za ^ ^ In mnenja. Clip and mail to the Planing Commission, 519 Hall, Cleveland, 1-1, Ohio. režite ta kupon in ga pošljite zgornji naslov. O I KiipujtR vojnč buiulc In voji'""*'' •lit'"" valile zuaiQkc, da bo čimpn j P*"'-' ^ uiibču Ui vse. kur uuu pM;d»lavlj»' decembra, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN A LEPI STRIČEK BEL-AMI Francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ h. "iske !tor, lloti Pot H (an, (Nadaljevanje) je videl veliko liso zelenja, ki je prihajala ošatega drevesa, obžarje-2 živahno lučjo iz oddelje-'^binetov. je sedel na zelo nizek j® bil rdeč kakor opone, in čigar pohab-vztneti so se vdajale pod se mu je zdelo, kot bi ^Jamo pogrezal. Po vsej tej °ini hiši je slišal nerazlo-tisti šumot velikih anov, v katerem se mešajo posod ja in srebrnine, ■J^glih natakarskih kora-" lažen s preprogami po loputanje vrat, ki Pf-!'' ti'enotek odprta, da ^l^ozi nje hrup vseh lazsežnih salonov, natla-p^jv^ °^®dniki. — Forestier stisnil roko z familijarnostjo, kakr-nikdar v ured-\ . francaise." prideta skupaj," je re-čedni, ti-le dineji!" 'ia Pi'Ggledal mizo, je do plinovo svetilko, radi prepiha to ter si izbral prostor rekoč: "Zelo se (g 1 ; mesec dni sem H-j ° Jši, kar me pred nekaj popade. Najbrže iz v torek, ko sem t/ledaiišča." ^ta g, odprla in mladi Ju ^ prikazali; sprem-hotelski poslovodja; tist"' in zastrti, ti- ^i'ažestno tajinstve-kakor ga imajo IgjJl'^kalih, koder si je člo-fcj svesti vsakovrstne ® in kdo ve kakih nasto- '"je D 'stiej. pozdravil gospo ■fj je oštela, da se ni Jih Oglasil; nato je de-tiJ, ''!!^^homa, namignivši % čim smehom: "Nocoj se ga hočem nalezti, ženitnino bomo obhajali, pravo ženitnino." Forestier kakor da je ni razumel, in je vprašal: "Ali vam to nič ne de, če bi se to okno zaprlo? Prsa mi nagajajo že nekaj dni." "Ne, ne, prav nič." šel je torej in zaprl oknico, ki je bila ostala priprta, ter se je vrnil na svoj sedež z razjasnjenim, pomirjenim obrazom. Njegova žena ni govorila nič, bila je videti zamišljena; oči, povešene na mizo, je upirala v kozarec in se je smehljala s tistim nedoločnim nasmehom ki se ti je zdelo, kot bi vedno obetal, a nikoli ne izpolnil. Ostendske ostrige so prišle na mizo, majhne in tolste, podobne majhnim uhljem, zaprtim v školjke; topile so se na jeziku, {akor slani bonboni. Potem, po juhi, je bila servi 'ana postrv, rožnata, kakor de-tliška polt; in gostje so se začeli razgovarjati. Najprej so rešetali govorico ki seje raznesla po Parizu c odlični dami, ki jo je zasači' prijatelj njenega moža, ko jc Train Wreck Toll *0.1 i , Mar, Pnjateljici: "Pa kaj, i," itien elle vam je Kjub-I ■(n vodj 6. Zanjo imate pač I I'azposeclli, in ko je , ^ pomolil Forestier ju ^'^0. je zaklicala gospa izvolit ..-c % "Dajte gospodo- y , '"■' nama pa šam-' General view showing: the wrecked ®fiu, najboljšega, ])a tfli^Henger strean-.Iinecl train, which 'Ur leu '^V'este, ničesar druge- »cs^ltecl m the death of 12 persons I 111 Vr\ • 1-1 1 • the injury oi at least 100. ' ie >1 mozak iz seven cars were derailed, three ^^ziianila s prskajo- miles fl-om Colfax, Calif. Droti ste dovolj zavarovani? požaru, nevihti, avto nezgodi in tatvini ločilo in zanesljivo postrežbo se obrnite na JOHN ROŽANC 15607 WATERLOO RD., IV. 6561 ' Your newspapers, magazines and other waste materials into the hands of uncle sam the quicker way. . your home to the mill in thirty-six hours. call henderson 5357 97 HOME FRONTS supirala v oddeljeni sobi z nekim tujim princem. Forestier se je tej zgodbi močno smejal; dami sta se izrazili, da je indiskretni čeblač navaden nesramnež' in šleva. Duroy jima je pritegnil in je poudarilo izjavil, da ima v takih slučajih mož, pa bodi si že krivec, zaupnik ali samo priča, dolžnost, molčati kot grob. Pristavil je še: "Koliko očarljivosti bi bilo v življenju, kp bi se smeli zanesti na brezpogojno molči j i-vost tega in onega, ženske zadržuje pogostoma, prav pogo-stoma, rekel bi vedno, bojazen, da ne pride skrivnost na dan." Potem je nasmehoma pripomnil: "No, ali ni res tako?" "Koliko jih je, ki bi se udale hipni sili, nenadni in burni kaprici ene ure, svojemu Ijubav-nemu snu, ko bi se ne bale, da )odo morale poplačati kratko in minljivo blaženost z nepopravljivim škandalom in z bridkimi solzami!" Govoril je s prepričevalnim overjen jem, kot da brani pred sodiščem kako zadevo, svojo zadevo, kot bi hotel reči: "Z menoj pa se ni bati take nevarno-, sti; poiskusite, pa boste videle." ženski ste ga obe gledali, mu pritrjevali s pogledom, govoril jima je povšeči, in s svojim .prijateljskim molkom sta pričali-ia se njiju, Parižank, neupogljiva morala ne bi nič kaj doJ-10 protivila, ko bi le za trdno vedeli, da se tajnost ne razglasi. In Forestier, ki je, eno nogo podvito, malone ležal na kana-peju, in imel servi joto zataknjeno za telovnik, da si Jie bi Dkapal fraka, je posegel v pogovor in je izjavil s prepričanim smehom skeptika: "E, bo-lami, da, marsikaj bi si privoščile da jim je molk zagotovljen. Presneta zadeva! Ubogi možje!" In začeli so govoriti o ljubezni. Duroy ji ni priznal večnosti, pač pa je ])o njegovem lahko trajna, kadar ustvari dušno zvedo, nežno prijateljstvo, zaupanje! čutna združitev da jo samo potrdilo in pečat srčne združitve. Ogorčeval ])a se je nad m učeči m Ij ubosumnjem, nad diamami in prizori, nad bedo, ki spremljajo skoraj .vedno prelome. Ko je umolknil, je gospa de Mafelle zavzdihnila: "Res, edina dobrina v človeškem življenju, in le prečesto si jo pokva-rhno z nemogočimi zahtevami." Gospa Forestier, ki se je igrala z nožem, je ])ripomnila: "Da . . . da . . .■ le])o je biti ljubljenemu . . ." In bilo je videti, kot bi razpredala n:i])rej svoje misli, kot bi sanjala o rečeh, ki se jih ne upa izreči. In ker naslednje jedi še ni bilo na mizo, so ])ili požirkoma šampanjec ter ščipali in hrusta 1 i skorjo od okrogljih žem- Kako morejo Amerikanci VEČ ZASLUŽITI, VED KUPITI, VEČ IMETI Kakšno življenje želite imeti v povojni dobi? A.li bodo vojaki dobili delo? Kaj pa glede odpuščenih vojnih delavcev? Talca vprašanja so v mislih vsakega vsak dan in ni prezgodaj, da se na nje najdejo odgovori. Naše prvo in najvažnejše delo je zmagati. Toda prišel je čas, ko moramo gledati preko vojaške zmage— zagotoviti, da bomo imeli v miru tak svet, za katerega se sedaj borimo. Povojna prosperiteta za vse v tem bo ameriški podjetni business—izdelovanje, razprodaja, farmanje, konštrukcija; prevoz—igrat večjo vlogo. Kajti ravno na business se bodo vrnivši se vojaki obrnili za delo, demobilizirani vojni delavci bodo prišli na mirovni posel in ameriška javnost se bo oprijela višjega življenskega standarda. IS^a ameriški business se bodo tudi narodi drugih držav ozirali za orodje in blago, s katerim bodo preobnovili svoje prebivalstvo in za sebe preskrbeli višji življenski standard. Business namerava in je pripravljen prevzeti svoje odgovornosti. Njegovi načrti temelje na razumnih dejstvih—da jc ključ do povojne prosperitete velika produkcija in da je produkcija obdržana na visoki stopinji, moramo biti gotovi, da bo vsak izmed nas sposoben kupiti stvari, kar morejo naše farme in tovarne producirati. Samo dohodek, ki temelji' na produkciji, more preskrbeti ob istem času denar, s katerim se kupi stvari, ki se kupijo. Kako je mogoče to doseči Vsakdo, ki dobiva plačo, je tako izdelovalec in kupec-r blago izdeluje in ga kupi. ' Ako je dovolj plačan, kar izdeluje, in mu je dan zadosten bargain v tem. kar kupi, je mogoče "proces prosperitete" pognati in so vstvarjena trajna dela, Vstvarjena ne morejo biti z vladnim oddajanjem—kar samo poveča javni dolg in še bolj zviša davke. Potrebni pa sta dve stvari, da se "proces prosperitete" postavi v obrat. Prva stvar je pošten in agresiven napor ravnateljstva, da izpolni svoj delež programa. Druga je javno sodelovanje—da vstvari pogo- je, ki bodo, ugodni za popolni obrat brezmejne energije in ambicije te dežele. Business je obvezan storiti svoj delež—prvič s povečanjem priložnosti za vse, da služijo, in drugič s povečanjem priložnosti za vse, da kupijo. Da se povečajo priložnosti za vse, da služijo, business obljubi pravično in prosvetno plačilno ix>litiko in otvoritev vsake možne poti napredovanja za delavca. Predlaga pričeti najzgodnejši trenutek z novimi iK)d-jet j i in z razširjenjem starih, da bo preskrbljenih več 'del za več ljudi—vključno vrnivše se vojake in demobilizirane vojne delavce. Predlaga položiti v roke delavcev najbolj uspešno razpoložljivo orodje—tako da bo delavec s tem, da bo povečal produkcijo, tudi sam dodal k svojemu zaslužku. Da se povečajo priložnosti za vse, da kupijo, business predlaga, da napravi, da se v polni meri po.služi tehnologične smernice ."vedi, kako," ki si jo je zbral tekom vojne, da postavi na trg najboljše izdelke, ki morejo biti narejeni, pb najnižji ceni, za katero morejo biti prodani. Predlaga, da bo iskal z neprestanim proučavanjem in preiskavanjenl na polju produkcije in razdelitve, vsako možno sredstvo za še večje znižanje cen skozi nadalj-na leta, tako da se bo moglo dobrih stvari za življenje veseliti več in več ljudi. Predlaga pospeševati polno in svobodno tekmovanje, da se izognemo napeti trgovini in da so zagotovljene boljše in boljše vrednosti. Vaša pomoč je potrebna To je program businessa za bodočnost. Da pa se I o doseže kar mogoče hitro, je potrebna vaša pomoč. Za dosego tega bo potrebno legislativno postopanje—postopanje, ki ga morate podpreti. Povojno davčno politiko, ki bo pustila dovolj sklada za razširjenje. Postave, ki jasno preprečijo neumerjeni monopol. Delavska politika, ki postavlja odgovornost na delo in podjetje. In poslovanje businessa po postavi, mesto nenapovedane "direktive," Ako želite več vec^eti o tem programu, pišite za brezplačno knji.žico, "IIow .Vmericaiis Can Karn .More, Buy More, liave More." Naslov: National Industrial Information Committee, 14 West 49th St,, New York 20, N, Y, yTe poslanice so objavljene, da se pojasnijo koraki, katere je treba podvzeti, da jc ameriškemu narodu zajamčeno gospodarstvo preobilice v povojnem svetu. Podpira jih NATIONAL INDUSTRIAL INFORMATION COMMITTEE OD NATIONAL ASSOCIATION OP MANUFACTURERS, ki predstavlja "k tisoče različnih businessov, velikih in majhnih, ki zaposlujejo 75 ods'.o. delavcev v izdelovalni industriji. •HUl nxYtquARi ^DEST,----- Ijic. In misel na ljubezen jih je. polagoma osvajala, jim po malem opajala duše, kakor jim je čisto vino, po kapljah po grlu tekoče, ugrevalo kri in mamilo duh. Sedaj so dobili ja^njetino, mehka, slastna reber ca, na go-1 sti, tenki plasti šparkljevih vršičkom "Strela, ali je to dobro!" je vzkliknil Foi'estier. In jedli su počasi' s slastjo uživaj e fino meso in sočno sočivje, kakoi' prav posebno' slr.ščico. Duroy je povzel besedo: "Kadar jaz ljubim žensko, mi izgine ves svCt okoli nje." To je izrekel z uverjenjem, z;ikaj ob vdobnom uživanju za ])olno mizo se je navduševal z mislijo na tisto ljubezensko n.i-slado. Cos])a Forestier se je držala, l-.akor da je to preslišala, in j(! zanii mi ala : "Ni je sreče, ki bi se dali primerjati prvemu sti->kii rok, kadar vjiraša ona : "Ali I me ljubiš?" in odgovori on: "Ljubim le." I Gos])a de Marelle, ki jo zvrnila pravkar novo čašo šam-imnjca, je dejala, ])olagaj<; ko-, zai ec na mizo: "Jaz nisem tako platonična." Vsi so se začeli z iskrimi očmi muzati, pritrjuje tem besedam. Forestier se je stegnil po ka-napeju, razprl roke, se naslonil z njimi na blazine- potem pa z resnobnim priglasom: "Ta pro-stodušnost vam je v čast in spričuje, da ste praktična žen-' ska. -Ampak, ali bi vas smel pra-' šati, kakšno je mnenje gospoda, de Marelle?" ! Počasi je dvigala pleča, z, brezkončnim, dolgotrajnim pre- j žirom: potem pa jasno in raz-j ločno: "Gospod de Marelle se i vzdržuje v tej stvari vsake mi-j sli. Kakor se... kakor se sploh' vzdržuje." j In pomenek se je spustil od j vzvišenih teorij o nežni ljubezni' ler je zavil na bohotni vrt dvo-; umnih kvant. j