/V\ m % i m % m S- f ^ t Loto 1944. >> % % m K i i k sfj /•M i # 1 IP^l «3« /g© J«?/ izdaja IDRIJSKO 20IMNSKI ODHBD 20/III/1944. rr UrcdatJ. ^KSGIS"' VOJSIK IN POLITIŽITIH L OGOO ::0T/^ totdlad po "bliža«. o o a v naših srcih raste nemir* hrepenenja in "zel ja<> o o. kdaj "bomo zaživeli v 1 odiv svobodi od nikogar in od nikcdar ve <5 ogrozonrl, k&dar ne bo ve5 teptal nase svete s krvjo prepolxij«xie ženijo sovražnik s svojimi p c3 repni ki ~&vab obran oi.! * o o Ali ura obraOaria se z velikanskimi koraki bliža* „ o «> „! ITa vzhodnem bojišču,kjer se "bi je j o naši slovans- ki bratje-Sovjetska Zveza, je Rdeča Armada v zadnjih dnevih zspet odločilno porazila hitlerjevsko faaisil"6 no a.-cmadojporaz^ki je morda hujši- kot je bil pri »* *«» C talin^r ad u.. ka j ti vojni plen je ogromen!. o„*In »'zmago vita" nemška armada se na celi bojni črti "umika" ? ne umika5 temveč bezi v strasnem ne redu., »o ne bo dol^o,ko se bo slavna Rdeča Armad~ pojavila v Romuniji in na Madžarskem! , KJ južnem bojišču zatišje <,••• tišina pred viharj- em,ko bodo zavetniki udarili z vso moč j? na sovražni- ka! Na zapadu S3 zravna ofenziva s topnu je, zavezniki z ogromnim številom bombnikov napadajo ter bombardira jo Nem&ijo ter ozemlja ?ki leze nasproti Angli jir.», „ t.» napadajo noč in dan brez pres tanka o 0 o ««, predznak, z s, se bliža usodni dan^pr&d katerim trepeta vsa hitler.je vska Kemoi ja!? V Jugoslavi *nasa NOV pod vodstvom mar o al a tovc'1'ita je začela, s pr o ti of ensivo ter s uspešnimi c fe riz i vnimi b o j i o:L š.iri o zfml. j e od okopa tor j a»» o o« -«*ki je tudi v Jugoslaviji doživel popolni, polom! NemSija z poslednjimi obujrdad. napori poizkusa preprečiti straliiviti porazski jo 6aga,zato seda;] mo biližira vse;tudi nesposobne m^jške in ženske5ter jih vlači -v Nemčijo na delo v tovarne, d a; na ta način pri- dobi na. tisooe IIemoevski 00 potem pripravljeni za n-;:, front o o o c o ali zaman- Vsi ti ailni vojaslri uspehi Sovjetske Sveže,ka- - 2 - : kor tudi v Jugoslaviji so mogočno odjeknili sirom oe- lega sveta;ves svet sano govori o Sovjetski Rusiji in Jugoslaviji in zaupanje vseh svobodoljubnih narodov v • končno zmago je postalo popolno! Zaradi teh vojaških uspehov se je silno okrepil politični položaj NKOJ-ain AVNOJ-a med našimi zavezal ki ter pri o s takih zavezniških. narodih,ki se tudi bori jo proti Hitlerju*Najbolj se je nas politični in diplo matski položaj okrepil pri našemu zapadnemu zavezniku -Angliji?ki je doslej se nekoliko oklevala,ali je pred sednik angleške vlade g.Churchill v svojem zadnjem go voru v angleškem parlamenta podrl se zadnjo zapreko ko je tudi formalno priznal nalšo jugoslovansko vlado NKO- J-a,kot edine gaT*zak oni tega predstavnika Jugoslavije! S tem je I7II0J na čelu z maršalom tov »Ti ton dosegla na mednarodnem diplomatskem polju svoj največji uspeh ! [Dudi na mednarodnem vojaškem polju se jo naš pole zaj silno okrepil z prihodom Sovjetske vojaške misije k vrhovnemu štabu NOV' in POJ v Jugoslavijo, So veda vsi ti naši uspehi na mednarodnem politič- nem^, vojaškem in diplomatskem polju niso ostali brez vpliva na ostale jugoslovane,ki žive v inozenstrvu^Pov- sod so osni vaj o jugoslovanski odbori,ki pošiljajo reso lučije in pozdravne brzojavke NEOJ-u in našemu genial nemu voditelju vseh južnih Slovanov tovarišu Titu* In posledice so ze kažejo«, * * vsi vidnejši predstavniki bivšo begunsko jugoslovanske vlade zapuščajo svoje po- ložaje ter se stavijajo na razpolago tovarišu (Titu*Se- daj so sledili prejsnimizgledom jugoslovanski poslanik v Moskvi £itanc?je Sinilo in vojni ataše podpolkovnik Lo- zic ter jugoslovanski poslanik v Kanadi Izidor Oankar, kateri vsi obsojajo delovanje begunske vlade -v Kairu! Z porastom političnega ugleda se je tudi utrdil politični položaj nase jugoslovanske trlade MCOJ-a in AlrNO J-a?ki je na svojem drugem zgodovinskem zasedanju v Jajcu ze dejansko dal obris bodoče Jugoslavije in svojimi važnimi eklepi. ze zaccl graditi svobodna fe- derativno Jugoslavijo! Za nas Slovence so zelo važni zgodovinski dnevi od 17 do 20 februarja t*l.jko 3e .je vr&ilo Prvo zase- danje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta,ki predstavlja izredno važen mejnik v razvoju slo- venskega narodnega osvobodilnega gibanja.,Ta prvi slo- venski parlament v nasi na,rodni zgod oviri Tki sl očaki„ A kakor je lepa raca slovenska zemlja,tako i'- trdi lepa iskrena in poštena duša vsakega zavedne - ga Slovenca* Niso nas. mogli za vre ti* ITI se to posrečilo ne Hu~ nor:; no Turkom?ki so p brigali in ropali nase domove .Pa to-ri naslednica mačeha Avstrija ni uspete v svojem u~> niceralnem delu »Pasi stična strahovlada 5ki jo nastopi- la za pokojno Avstrijo,je pac mislila,da bo io^la la- hek posel tor la vsaj nas primorske Slovence zatre in uniči.Skozi 25 let so tekmovali rabiji in biriČi.Tobe ro grozodejstvo nad slovenskim človekom ni bil© "' ovo* 2j veliko .Kjerkoli ce je izkazal,da je pripomogel k uničevanju slov .narod a, je bil bogato nagrajen.Hajbolj zalietno dejstvo pa je, d a so se nasl:! sinovi, si ov» ma- te ru y ki so prodajali lastne brate največjemu narodove mu krvnemu sovražniku.Vkljub vsemu je ostal si®v.narod Še vedno na svoji zemlji to,kar je bil skozi stoletja. ?,es veliko je moral pretrpeti in mnogo žrtev je moral položiti ta mali narod na oltar doiiovine.7.1 jim uspelo ga uniči ti .Ne z lepo sladko vabljivo besedo niti z grožnjami , požigi in umoid. Narod j e sti snil pesti ,umol knil,a v srcu jo koval in gojil vedno zeljo,da pride dan,kc- bc Slovenec sam svoj gospodar na lastni grudi. In ta ^ i ar. preživi "jamu dana s. So ni sleherna ped naše zemlje povsem ffsv@b®jena vso tiranov in muci tel je v. Se jezijo naša lepa mesta, trgi in vasi p-: d tujčevo peto; a si ©v. narod se je kon- čno vzdramil iz stoletnega spanja.TVanes bije boj, da se otrese se zadnjih, suženjskih okov.Ni več daleč dan ko bedo Še vsi ostali kraji dokončno rešeni in združe ni v Veliko mc-Čnc demokratične Jugoslavijo. 7 tem boju pa rismo sam: borci s puško v roki, temveč vsak posameznik,pa bodi zena,mati,oče ali naša mlad ina. Se celo ned or a sli otroci se ž o zaved a j o p ome na , današnjim b^rb.7 borbah, k o hrumijo in divja .jo' p* na?-- sih vaseh hitler jeve- horde podprte cd belih švabobran cev, se je naš na zuna j tako krotki Človek danss poka- zal velikana.Beli ga vsaka zadana rana v narodove te- lo, m noče ve c k Ioni ti, marveč vstaja iz d nova v dan, vedno silne je se dviga v njem zavest,da je končno le prišel Čas,ko si Slovenec pribori svobodo le z lastno pestjo. K o bil,ki je narodu prvi pokazal pot? To je bi la 07 »komunistična Parti ia.Vsi postani in zavedni Slo - 6 - : ve no i so se združili v skupno "borbo, šli na pot,ki je "bila od vsega spočetka najtežja, si: or a j "brezupna. Ni t o klonili,če tudi so se-vrste prvih borcev iz dneva v dan redčile .Zavedali so se,da zdaj ali nikoli "i Vedeli s O 9 d a "bo ves zaveden slov«narod podprl .to veliko tor- bo in zmaga bo dobljena.Da se niso varali,nam jasno kažejo sedaj osvobojeni kra ji .Povsodi ,k jer nase ljudstvo že uživa svobodo,so postavljeni narodni osvo bcdilni odbori kot prva narodna civilna oblast.Ljud.st vo je svoje predstavnike izvolilo samo«,In ti predstav ni k i niso kakor neko6 neke vrste mo god cev, kateri so vladali po svoji mili vol ji o Ljudstvo si danes že lah- ko samo deli pravico dn kjerkoli je narod združen in enoten,tam se se vidijo prvi uspehi te nase svobode«, Nase ljudstvo s svojimi ITOO se danes že vpolni meri zaveda, kaj in kako se mu je ve s ti o Pa naj sovražnik sku ša na kakršenkoli način Škodovati nasi skupnosti,mu to ne bc uspelo«Vsi se zavedamo,da borba,ki jo vodi da- nes ves narod,je skupna borba za skupno svobodo»Da bo mc to cimpreje dosegli ter da je ista že zagotovljena nam jamčijo naši hrabri borci,ki bi jejo in uničujejo sovražnika pri vsakem koraku * Jamči nam tudi vse osta- lo civilno prebivalstvo,ki te izorce z vsemi sredstvi podpiraoJamČi nam modro vodstvo našega prvega maršala tov0 Ti ta« JarnSd nam pa tudi naša velika in močna zavez niča bratska Sovjetska liveza z njeno nepremagljivo B- deco ..rmad o,kakor tudi zapadni zavezniki o Tovariši in "!I?ovarišice,menim,da ni flied nami. danes nikogar,ki bi te borbe za svobodo celokupnega naroda ne hotel razu- me ti* Zavedajmo se5da pot k zmagi vodi le v skupnosti, v kateri je naša moč in rešitev»Vsak izmed nas,pa naj si bo funkcionar ali navaden član 0?,na j stori svojo dolžnostuBodimo iskreni in res tovariški.med seboj0 Naj izgini jo iz naših vrst vsi osebni spori ih naj iz gine vse osebno sovraštvo o Vsak izme3. nas naj s£ priu- či čuti resnico jki mu jo tovariš pove odkri to,ne da M pri' tem usklila vržnja bodimo drug 'arugeni^ dobri - 7 - : svetovalci in ne glejmo na ©se"bno korist,temveč za • skupen "blagor.Ljubimo se res kot bratje ene velike ' družine.Posnemajmo verze našega velikega pesnika Simo na Gregorčiča:"odprte roke,odprto srce imej za trpeče ga brata".Sicer -se bodo uresničili verzi istega pesni ka,ki pravi:"kdor pa srečo uživa sam,naj se solze pre liva sam"o Tovariši in tovarišice,eno naj nam bo sveto in en naj nam bo cilj s"Svoboda slovenskega naročal" =0=0=0=0=0= Llartinko K L I J 7 E S P L m G A P j. a T I Z A N A . Ka bojnih poljih", zmage zarja vstaja., svoboda pa že k nam prihaja«, ' ■ '' ' Iz suženjstva je vstal slovan, " ki bil je dolge čase v okove zakovan. Zavpij,junaški partizan, slovenski sin9sovrag gre že v pogin! ITe ustane vec 5 ti ran s tv o prec, svobode dan že vstaja nam.' In sedaj je prišla ura, k© ljudstvo vse se zbuja, vriska,vzklika,poje na ves glas našemu Titu in Stalinu v časti o/. Platon • • 7 T I S, H ITI N G- •" A . .-...Zbralo se . je mnogo 1 judi?mla:To , staro,vse^kar le- ze mn gre c Velika s okrašena dvorana,da sem se kar začu- dile Slika našega-maršala Tita,vsa ©kitena s cvetjem in zastavicami,takimi ki niso omadeževane od izdajalskih d omobraroev o Igvarisice,v tremi prvega nastopa,nervozno prebi rajo,ponavljajo pesni,katere bodo prvič svobodno v svojem materinskem jeziku recitiraj.o-čeklatniralio• dvorani odmeva pesem iz duše,ter tr opaja in prevzema s zanosom svobode in domačnosti.7so je pripravljeno. Začetek. Tla štor se odpre in stepi! se-m najmanj tristo tovarišev in tovarišio.Pozdravil som jih z našim lepim pozdravoir.l,cinrt f .sizrnu" .7 o:, glas je zagrmal odgovor "Sv®bodo narodiu-3bor je zapel občuteno pesem in že sem začel s svojim govorom,v katerem sem pojasnil na- rodu predvsem zadnji zunanjepolitični položaj in nase stališče v težki,toda uspešni osvobodilni borbi.Opažu joč posameznike som videl,kako so zvesto poslušali in dojemali vse,kar som jim povedal,ko sem končal,sem vi del po njihovem navdušenje,kako težko so Čakali na po steno slovensko besedo.Vedeli so o nasi borbi,saj so bili skor* vsi njimi ze v borbah. Soda še bolj so bili navdušeni,ko sf zvedeli za priznanje naše narod- ne vj.ad^ od strani zaveznikov in za njihovo materjal- n* pomoč. Navdušen je brez konca in kralja. To/ari si. ce so deklarirale ali pa recitirale občuteno in zanosom ma- še domače pesmi .Presenečen sem bil nad. njihovo goreč- nostjo in voljo,da se s', tako lepo naučile teh pesmi, kajti zavedal sem se,da so hodile samo v italijanske šole.Se par pesmi,pozdrav in spored je bil končan.To- da tovariši in tovarišice nis® še hoteli iti na svoje domove .Dali so duška svojim občutkom; ter zlili svoje navdušenje v pesmi,katere so donele po dvorani še dol go časa. Lepo smo se sledili o poslovili. Od sel sem.Premi šljeval sem vso po t, ki ni bila kratka, zakaj mora take dober in pošten narod kot je bas slovenski, tako trpe- ti VITI sem našel nobenega opravičila za vse to zatira- nje naroda in sklenil sem,da bom podvojil vse svoje sil* v delu in borbi za čimprejšnje osvobojen je svojih tovarišev in tovariši o iz ped tujčevega jarma I I^glo- S»Eat ja 3 0 H I A SLOVSKSILi ZASTAVA £T! VIIII A, Fantje ,dekleta in možje, vsi hrabri v vrste stopajte, c "brani t domovi no, brate vse i llati s solzami v očeh na pragu stoji, z roko objema sina-govori, a pri srou j:L je težko,britko, ko vidi svojce,ko gredo. Glej tam gori partizana, kak1 hrabro na straži stoji, puška draga mu je ljubica, a mati mu je rodna žemljica. Hajd1 v borbo za svobodo vsi mladeniči,možje,dekle ta, presvetla je naša pravda sveta, da osvobojena zemlja bo ! Že sovrag po hribih krvavi, dan in noš se le jezi, kot lačna zver si,išče plen, a partizan je vsak jeklen. Že krogla Nemca pogodi, iz srca tece njemu kri, zapušča nas prelepi kraj, za njega "novi red" je zlaj! KAT1 PEV A VZGOJIL JI CA 21b.ti-sladka beseda mati.Prva beseda ko jo izprego vore mala nežna otroška usteca.Zaupno zro jasna ocesca kot globoki jezerci v te.Vse ne-bo,vsa sreča lezi v blaženem smehljaju tvojega nebogljenca.Ves je tv^jsko lezi v belih pleničkah in se igra z malimi ročicami. - 1° - Sanjaš vsa srečna nad njimi,ki> ti lezi v zibeli,daleč, dale o v sveta Čarobnih sanj o Draga mati,ko tal:o sloniš nad tem dragim bitjem, se li zavedaš velike odgovornosti in velike naloge,ki te Čaka?Kdo mu more dati večje' bogastvo kot ti mati \ Da v tvojih rokah in negi je danes njegovo telesce, a zavedaj se.,da se tudi ti tista,ki boš prva brusila dragulj-njegov značaj oNa tebi lezi vsa od govorno s t, da boš vzgojila svojega otroka tako,da bo vreden član človeške družbe,kos življenju,ki lezi pred njinuZa&or se razveseliš prvih njegovih drobnih k oralov, na j bi 33 •tvojo oko vzradostilo tudi takratyko ti bo stopal sa- mozavestno po trdi cesti živi jen javila ti, Slovenka si! 3i vi s v Časusko tvoj narod trpi in preliva svojo dra- goceno kri za svobodo domovine„Tvoj otrok teka razi- grano,že dojema. življenje«Zvedav je njegov pogled,ne- šteta so njegova vprašanja oNe misli ? da vso. ta današnja razgibanost nima vpliva nanjdn .ravno v tem času se ti draga mati nudi najlepša prilil<:asda svojemu otroku vcepiš v srce novo cvetko-ljubezen do te jdeaies toliko trpeče domovine »Razloži otroku na njemu razumljivi na čin,da je to njegova gruda?njegov dom?njegov± ti lepi gozdovi in logi 0 Njegovim dedom .in pradedom je tekla tu zibel.Delali,trpeli in umirali so na tej posvečeni vedno zasužnjeni zeml j i .»Pripoveduj mu zgodbo o junakih ki se bore danes za to,da rešijo tudi njemu košček kruha?katerega bo lahko svobodno užival in ne kot do- se d. a j lovil drobtinice od tujčeve mize »Pripoveduj ot- roku* saj je njegova vera tako globoka in iskrena. Ne varaj ga,če tudi še tako nedolžna laž-se ti bo kasne- je bridke maščevala«, G-le j,tvo j otrok poseca že ŠololBister in umen je„ Na naši že osvobojeni zemlji se odpirajo prve slovens- ke Šole0Pošlji otroka k pouku,ker tam bo prejel trdno podlago za poznejše Živi j en je? Tam bo tvoj otrok dobil pravi nauk,ki ga poučujejo naši učitelji0A "tudi tiyma- ti c-ne stoj tako brezbrižna na stranic Podpira j' otroka s svoTurni nauki,razloži mu razvoj OP njen porod in njonr ~ 11 ~ delo«Kažloži mu,kdo so naši veliki voditelji in borcih Zdo je naš prvi maršal tovariš TitciDa je za nas mati slovanstva velika bratska' Sovjetska Zve za * Razlo zi mu?. da se bije danes za svobodo našega naroda^A ne le za svobodosampak, tudi za sprostitev vseh spon,ki sb do- dane s tlačile malega človeka in ga uniSevale 9pa bo tu di on prišel končno na ono mesto,ki mu pri stoja« Uci ga zlati nauk 'Delu Čast in oblast! "Ražlozi^da zivlje nje ui burka,kjer bi se premikale našemljene lutke o Grenko;polno trpljenja in bolesti je?tirja delo in se enkrat delOoPa bodi to telesno ali duševno o Ti mati si odgovorna ,ak o se bo tvoj otrok znašel daleo proo od teb« £ sred i vrtinca življenja in bo ubupal«Zakaj- ker ga nisi učila dela-ti^2er si ga napačno vzgajala^, ker mu nisi iala tistih naukov.,ki rode močan in jeklen zna<5a j „ Razgali mu vso ostudnost kleče plaštva. in hinavš- cine in pokaži mu s kaj je res pravo in iskreno tovari- štvo o Uci ga spoštevati postehaga in delavnega človeka? pa naj si bo to kmet,delavec ali intelektualec o Žalos- tno je bilo slišati v mestu'mater3ki je svojemu otro- ku rekla s "Si zarobljen kot kmet Bolele so me te str a sne be&edejZajtiVfca "dama11 Je "imela gotovo v glavi, le slamo« IT jen razum in njena duša sta bili zelo plitvi s kajti ona ni razumela, ka j je nafs kme;t in delavec ©Nje- gove žulja ve roke,katere sadove je uživala ona,so naro dovo bogastvo o In to tolike ..neprecenljive vrednosti ? da bi brez njih naša lepa slovenska zemlja še danes j a ca. la v robstvuj&ko bi • se rsvnO ' te delavne roke ne posta vile v bran našim tiranom*Ali bi te ne bolela duša, ako bi bila ta "dama" tvoj otrok« Uci ga ljubiti svojo trpečo' zemljo=Kajlepše po- daš to otroku5ko mu citaš in razlagaš pesmi naših slo venskih pesnikov«7 njih najdeš zaklade,s katerimi mi- mogrede bogatiš dušo tvojega otroka«Y njih najdeš vso zgodovino dedov, njih delo in borbo »Po njej uci spozna vati današnji pravični boj in novo dobo človeškega zi - 12 - vljenja.Kaj vzljubi pesem ki je zrcalo naroda. Pot me je zanesla skozi dobre mi poznano vas.Otr ci so se vračali domov od šolskega pouka.Solze vesel- ja so mi stopile v oSi,ko sem ciila kako ta mladez z ubranim glasom prepeva narodne in partizanske pes^ii. 2Ied tem ko so isti otrooi leto dni preje p opevali spa kedrane i talijanske popevke & Sedaj se je ta mladeŽ d os tojno vračala proti domu,medtem ko je preje fcot podi- vjana drhal drvela po cesti.5e iz tega malega prizora lahko povzamem,kalešno vzgojo so nudili našim otrokom "kulturonosci",in kakšno pa nudi slovenski učitelj,ta kozvani "barbar"o Prepričana sem,da boš ti slovenska mati skupno z učitelji vzgojila novi rod,ki bo vreden današnjih žr- tev in lepe bodočnosti: -O-O-O-O-O- Ciril Bencina o_p o:n L,., Zasedli so mi vso zemljo, požgali so mi hišico, internirali so mater in sestro in brate v sužnost pretežko. Ali jaz,slovenske zemlje sin, si vedno le svobodo želim, pa izdajalec me izda - plačilo puška njemu da! Brat,ne izdajaj slovenske krvi, ki z.a svobodo le trpi; brat je , poda jmo si roko vsi za slovensko svobodo! .lika "O A V T3 H"