ata Št. 22. V Ljubljani, torek dne 28 januarja 1919. Leto IIL nn Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Urednlitv* te ■pnmriihr* ▼ Ljubljani, Frančiškanska utica štev. 6, L uadstr. Učiteljska tiskam*. Naročnina: po polti a dostavljanjem na dom aa cejo leto K 42—, u pol leta K 21'—, aa četrt leta K lQ-50, zn mesec K 3 50. Z* Nemčijo celo leto K 46, aa ostalo tujino in Ameriko K 54. • rJ*r <1 ' V . ?■'rjance prične in neha kulturi pri kronah. Za krone ti proda kulturo, ti proda narod in če hočeš tudi Kristusa. Skoraj bi lahko rekel, da bi na prste ene roke naštel one Šentflorjarice, k( bi y spoznanju nujne potrebe narodove discipline in ne VSted strahu pred kaznijo zavrnili dobiček, ki se jim ponuja od prepovedane prodaje črez demarkacijsko črto. Mi smo »kulturni« v toliko ln tedaj, v kolikor in kedar se nam od kulture obeta tro-miteh dobiček,, če pa kultura ne donaša tega trenutnega dobička, potem naj jo vzaine hudič. In ne mislite, da velja ta diagnoza le za našega kmeta. O nct Ista diagnoza velja za večino naših obrtnikov, naših trgovcev, naših inditstrijalcev itd. Kje pa tiči vzrok vsemu temu? Naša dosedanja vzgoja ni dala narodu prav nikakega ideala, pdjinl ideal naroda je denar. Utstnl blagor: naš narod je kljub tolikim in tolikim cerkvam, kljub ravno tolikim šolam, kljub precejšnjemu številu izobraževalnih — katoliških in naprednih — društev skrajno materijalističen, zato pa tudi docela nekulturen. Veliko dela nas Čaka In najpotrebnejše je, dati na-rodu ideale, vzgojiti narod v narod značajev. Prihodnjič Vam napišem poglavje o naši demokraciji. Delavske plače v Trstu. Vsied okupacije so se v Trstu žiyljenskc razmere temeljito izpremeuiie. Dočim ie vrednost denarja vsied oblastvenega določila, da velja 1 krona 40 cente, nesorazmerno padla, so pa cene žiyik>m ostale iste, tako, da je zlasti delavstvo, ki je že itak v veliki večini izgubilo svoje prejšnje zaslužke, v naravnost žalostnem položaju. Vsied tega Je Predsodništvo delavskih organizacij v Trstu poslalo yladi tržaški občini in pa odvetnikom memorandum, ki se končuje sledečo: Določitev vrednosti krone nasproti liri je zelo znižala tudi vrednost plač. Dočim je pred vojsko povpreč-nica dnin v Trstu bila višja od povprečnice v vseh večjih italijanskih mestih, je danes baš nasprotno žalostna resnica. Delavci, ki zaslužijo na dan K 10, dobijo na roke 4 lire, in to jih je večinal Tudi delavci, kateri So vsied svoje organizacije dosegli višje plače, po 20 — 25 kron na dan, dobijo sedaj 8 — 10 lir dnevno. Dočim kvaltficiran delavec v Milanu, Tolminu ali Florenzi zasluži 10 — 20 lir dnevno, zasluži boljši delavec v Trstu 5, 6, 7 Lir . .. Plača, ki Jo dobi danes tržaški delavec ne zadostuje niti za nakup živil, ki jih razdeljuje aprovizacijska komisija Da dokažemo še bolj težki položaj, v katerem se nahaja najbolj revno ljudstvo, se treba spomniti družin vpokllcancev, ki so doslej dobivali dnevno po 1 K 80 vin., seda] pa faktično prejmejo 74 cent.: Mnogo manj kot prejmejo sorodniki vpoklicanih v drugih mestih države. Ravno isto velja za begunce in pa družine mornarjev, ki so zadržani v inozemstvu. Vsled tega prosimo, naj se odslej plače in dnine izplačujejo bodisi v lirah, bodisi v kronah, toda te morajo biti zjednačene. Samo na ta način bo tržaško delavstvo moglo vzdržati svojo gospodarsko pozicijo, ki itak ni posebno sijajna. Ta odredba je potrebna, ako se hoče rešiti popolnega gospodarskega poloma toliko revnih ljudi, ki so že itak morali v vojski toliko žrtvovati. Ta spomenica osvetljuje dovolj jasne razmere v Trstu. P. P. Politični pregled, Jugoslavija se mora sporazumeti z Italijo. Trst, 22. jan. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Ravnatelj rimskega lista »La Tribuna«, ki se nahaja sedaj v Parizu, poroča svojemu listu naslednje informacije: Prejel sem važne informacije od enega izmed delegatov srbskega odposlanstva, v katerem se nahajajo, zastopani po dr. Trumbiču, tudi Hrvatje in Slovenci. Ta mi je izjavil, da nova povečana jugoslovanska država mora najti način, da spravi v skl&a svoje aspiracije in interese z italijanskimi aspiracijami in interesi, in je dostavil, da se popolnoma zaveda, da bi velika Srbija že zaradi svojih novih mej imela upanje, da prospeva politično in gospodarsko le s pomočjo Italije. Dostavil je, da so njegove izjave zgolj privatnega značaja. Vendar je dodal: Ootov sem, da Trumbič misli kakor jaz. Korespondent nadaljuje: Mislim da vam lahko dodam, da bi Srbija, če tudi mora vzdržavati stališče, da se dopusti Jugoslavijo na mirovno konferenco, bila povsem nezadovoljna z nasprotno rešitvijo, kakor je bila odrejena po konferenci sami, ker bi iz tega izhajalo povečanje lastnega ugleda in ker bi to potrdilo stališče Pa-šičevo, da se je namreč morala ustanovitev nove države oblikovati okoli že obstoječega središča. Ukrep proti udeležbi Jugoslavije na konferenci se pripisuje v gotovih krogih Italiji. Vendar vam lahko zatrjujem, da je bilo to avtomatična posledica splošnih odredieb konference, da naj se namreč dopuste na konferenco zgolj one države, ki so se udeležile vojne ob strani entente. — Protest prebivalstva otoka Cresa. Reka, 26. jan. (Lj. k. u.) Prebivalstvo otoka Cresa je poslalo regentu Aleksandru brzojavko, v kateri protestirajo v imenu kmetov otoka Cresa proti okupaciji slovenskih in hrvatskih krajev po Italijanih, zlasti proti okupaciji otoka Cresa, kjer prebiva več kot 90% Hrvatov. Brzojavka nadaljuje: Hočemo in želimo, da ostanemo v zvezi z ostalimi jugoslovanskimi brati, s katerimi nas veže isti jezik. Protestiramo, da nas hočejo s silo poitalijančiti, ker nam že sedaj v ta namen vsiljujejo italijanske šole. Protestiramo j tudi, da so Izgnali z otoka našo inteligenco in jo internirali v Italiji. — Srbski delegati v Parizu. Belgrad, 25. jan. (Lj. k. u.) Kot srbski delegati so odpotovali v Pariz: Bivši ministri Mllorad Draškovič, Dragotin Protlč, generalni konzul Jovan Vučkovič, dr. Bogdan Markovič, dr. Ivo Topanovič. Belgrad, 25. jan. (Lj. k. u.) »Pravda« poroča, da bo izdelalo ministrstvo nov zakon za pošto in brzojav, ki bo obsegal vse ozemlje SHS. Za nabavo mlnlstrstvenlh poslopij. Belgrad, 26. jan. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, je dovolil ministrski svet, vsoto pol milijona dinarjev za nabavo pohištva za državna ministrstva. — Atentator Štastny umrl. Praga, 25. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: »Venkov« javlja, da je včeraj v bolnišnici kaznilnice umrl za akutno pljučnico sokrivec atentata na ministrskega predsednika dr. Kra-mafa Štastny. Truplo bodo sodnijsko preiskali. — Italijanski poslanik pri češkoslovaški vladi. Rim, 26. januarja. (Lj. k. u.) »Agenzla Stefani« poroča: »Tribuna« javlja, da je poveljnik Naro Lago, ki je nekaj let vodil italijansko poslaništvo v Tangerju, imenovan poslanikom pri čehoslovaški vladi. Lago je že na potn v Prago. — Ententa proti Poljakom. Ženeva, 26. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Poluradna nota Iz Pariza potrjuje, da se ententno svarilo nanaša na poljske nasilnosti. Predsednik Wilson Je izrekel svoje pričakovanje, da bo začetkom februarja, t. j. do časa, ko dospejo francoski general Blffel ter ameriški, italijanski in angleški častniki v Gdansko, v glavnih potezah dosežen sporazum med poljsko vlado in Nemčijo. — Boljševlki v Orenburgu. London, 23. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča, da so boljševiki dospeli do Oren-burga in ga zasedli. — Ukrajinski agrarni zakon. Kijev, 25. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Ukrajinski direktorij je ravnokar izdal nov agrarni zakon, ki temelji na razdelitvi posestev. — »Italijanska ljudska stranka«. Trst, 22. ian. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) V Italiji se ustanavlja nova politična stranka z imenom »Italijanska ljudska stranka«. Med drugim naglašajo točke programa nove stranke politično in versko svobodo, progresivno davke, proporcionalna zastopstva, nacionalno iti mednarodno socialno zakonodaj- stvo, razredno organizacijo, upravno decentralizacijo itd. Listi raznih barv pozdravljajo, če tudi z gotov*mi pridržki, to ustanovitev, ker s to novo politično organizacijo stopa italijanski katoliški element prvikrat očitno na nacionalno politična tla. Po vojni, piše »Corriere della Sera«, znači ustanovitev prave katoliške ljudske stranke, kronanje prejšnjega razvoja in ima pomen, ki se ne more prezreti. Pomenja namreč oficijelni konec starega tem-poralizma. Katoličani, ki so se doslej vzdrževali nacionalnega življenja, vstopajo z razvitimi zastavami v italijansko življenje. Tako so katoličani Italije nehali biti mladoletni in zavzamejo svojo politično postojanko, kakor so to storili zavezniki v drugih deželah. V rimskih političnih in vatikanskih krogih se razpravlja o ustanovitvi katoliške ljudske stranke, kakor o važnem dogodku notranje in v gotovem oziru tudi zunanje politike. Listi sklepajo, da je gotovo, da ne vloži vatikan svojega veto proti ustanovitvi stranke: zakaj nedvomno je, prav.jo, da, če bi bil vatikan ohranil svojo staro intransigenco, ne bi bila nikdar v Italiji mogoča taka polukatoliška politična organizacija, kakršna je na Belgijskem ali na Nemškem. — Anglija zahteva nemško Jugozapadno Afriko. London, 26. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: »Times« javljajo iz Pariza: Pri včerajšnjih pogajanj.h o vprašanju'kolonij, je Smuts v imenu Južne Afrike zahteval nemško južno Afriko. O tej točki je popolno soglasje. Anglija se zadovoljuje, da se Togo, Kamerun in južno-vzhodna Afr.ka nevtralizirajo. — Odkritja Maharova. Češki pesnik Mahar piše v feljtonu »Narodni Listi«, kako so Cehi med vojsko izvedeli za vse namere vlade. Sturgkhov sluga, Duba, je kot zaupnik Masarykov vzel vsako noč iz Stiirgkhove delavne so je najvažnejše akte in jih nosil Masaryku, oziroma Maharu in Hajku. Sedanji minister zunanjih zadev, Beneš, pa jih je pošiljal naprej. Mahar pripoveduje, da so ob priliki preiskave v njegovi sobi hodili policisti po nevarnih dokumentih — skritih pod preprogami. — Prihod delegatov na mednarodno socialistično konferenco. Bern, 26. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Nemško-avstrijski delegati za mednarodno socialistično konferenco so včeraj ponoči dospeli semkaj. Večina francoskih, angleških in belgijskih socialistov bo dospela v sredo. Nemci pridejo v četrtek. Udeležba Belgijcev, ki je bila spočetka negotova, je vsled posredovanja Francozov zagotovljena. Kongres bo 2. februarja otvorjen. — Za socialno republiko Italije. Na poziv socialnodemokratskega centralnega vodstva, so se vršile v vseh večjih mestih Italije skupščine. Na skupščini v Milanu, kateri so prisostvovali milanski župan in deset županov socialističnih občin v Lombardiji, so enoglasno sprejeli sklep, kjer zahtevajo takojšen razpust vojske, vpostavo socialne republike in diktaturo proletarijata. Skupščino so se izjavile pripravnim za vsako sredstvo, ki bi bilo potrebno v dosego teh stavljenih si ciljev in poverile vodstvu nadaljne potrebne ukrepe. — Nemčija hoče ugotoviti krivce vojne. Berlin, 25. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Državni tajnik urada za zunanje stvari grof Brockdorff-Rantzau je sprejel inozemske časnikarje, med njimi tudi iz ententinih dežel in Amerike, ki se sedaj mude v Berlinu. V svojem nagovoru je povdarjal, da se je tudi od strani nove nemške vlade predlagalo, naj se upostavi nevtralna komisija, ki naj ugotovi, kdo je kriv vojne. Tej komisiji naj bi se dali na razpolago vsi tajni akti in arhivi vsega sveta, da bi se mogla sestaviti objektivna slika o razvoju dogodkov, ki so leta 1914. privedli do svetovne vojske. Končno je na-glašal, da bodo vedno vojne, dokler bo živela misel maščevanja. Dokler se bodo izvrševala nad narodno posestjo nasilja, bodo morali narodi v stremljenju po svobodi Iskati pomoči v orožju. Dokler bodo irredenti na svetu, bodo državniki le z negotovostjo in neodkritosrč-nostjo med seboj občevali. — Nemška vojska po sklepu miru. Monakovo, 25. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: M.nister za vojaške stvari je sporočil pri predstavi monakovske posadke zelo zanimive podrobnosti o sestavi nemške vojske po sklepu miru. Na Bavarskem se bo ustanovila najeta policijska četa, ki bo štela v mirni dobi 12.000 mož, v vojski pa 44.000 mož. V vsej, Nemčiji j h bo 350.000 mož. Poleg te stalne vojske bodo uvedli sistem narodne vojske na podlagi splošne vojaške dolžnosti. Vojaška službena doba bo trajala za infanterijo 3 mesece, za artiljerijo 4 in za kavaler.jo 5 mesecev. Po tem sistemu bi imela Nemčija 7’/4 milijonov vojakov — Bodočnost Mezopotanije, Avstralije in nemških kolonij. Pariz, 25. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Posebni poročevalec Reuterjevega urada na medzavez-niškem posvetu v Parizu Je izvedel, da so angleški zastopniki pripravljeni, prepustiti gotove probleme o bodočnosti Mezopotamije, Avstralije in nemšk.h kolonu zvezi narodov, čim bo ustanovljena, in sicer zaradi tega, da ne trati časa, ki je odmerjen mirovnemu posvetu. Iz tega sledi, da Anglija ne namerava staviti nikakih teritorialnih zahtev, ki ne bi bile združljive z načeli zveze narodov. — Odprava podmornic. Rotterdam, 24. jan. (Lj. k. u.) Run. kor. urad poroča: Olasom lista »Nieuwe Rotter-damsehe Courent« javlja »New York VVorld« iz Parizu. Načrt za zvezo narodov odklanja podmornice kot vojno sredstvo in zahteva od vseh držav, ki bodo podpisale pogodbo, da uničijo vso orožje te vrste. Angležem in Ame- rikancem niso nikakor po godu zahteve francoskih vojaških krogov po levem Renskem bregu, kakor tudi nf zahteve Italijanov po vzhodni Jadranski obali. — Medzaveznlška konferenca o zvezi narodov. Pari- i 26. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Medzaveznišk* konferenca je imela včeraj plenarno sejo. Sprejeli so pf°-tokol poslednje seje brez prememb. Državni tajnik Las-sing si je pridržal pritrditev američanskih delegatov, ker še niso dobili angleškega besedila. Clemenceau je potert prebral resolucijo o zvezi narodov, ki se glasi: Konfe- renca, ki je razmotrivala predloge glede ustanovitve zveze narodov sklene, da je za vzdržavanje svetovnega sta-j tuta, ki ga sedaj vspostavljajo asociirane sile, bistven« i ustanoviti zvezo narodov, organ mednarodnega skupne# delovanja, ki jamči za prevzete mednarodne zaveznosti in za garancije proti vojni. Člani zveze, čije ustanovitev naj tvori bistven del občne mirovne pogodbe, naj bi s® redno shajali k mednarodni konferenci. Zveza imej Per' | manentno organizacijo (tajništvo), da varuje interese zveze. Konferenca imenuje v to tajništvi komisijo, v kateri s°! zastopane asociirane vlade, da izdelajo nadrobno ustavo in pravice zveze«. Nato je pozval predsednik \Vilson-»Ureditev vprašanj, nastalih po vojni, je kompliciran3;! Morda ne bo vsak zadovoljen. Ureditev naj bi se prej a'1! slej pregledala. Zato naj se ustvari organizem, ki dovoljuje trajno ureditev neposrednih težkoč. Mi tukaj ne za--‘opamo vlad, temveč narode. Zedinjene države irna’° mani posreden interes glede zveze narodov, ker jih v‘l ruje ocean. Navzlic temu žele v Zedinjen.h državah ustanovitev zveze narodov. — WlIsonov govor na mirovni konferenci. Pariz, % januarja. (Lj. k. u.) »Agenze Havas« poroča: Predsednici Wilson je na mirovni konferenci imel govor, v katere^ je ifled drugim izvajal: Zbrali smo se tukaj z namenom, I ki gre preko sedaj potrebn.h dogovorov. Ne zadostuje,j | da zadovoljeno samo vladne kroge. Potrebno je, da za' i dovoljimo javno mnenje vsega sveta. Govornik je P0-j udarjal željo po miru in je izjavil, da se je pravi vtis f vojne opazil tam, kamor oko vlade ne sega, kjer Pa utriplje sro<» človeštva. Naša sveta dolžnost je, da sklenemo trajne dogovore, ki jamčijo za pravice in za mif' Zveza narodov mora biti bistveno vprašanje in ne |e | zgolj formalna zadeva. Izvoljeni sloji niso več gosp0' darji človeštva; njihova usoda je sedaj po vsem svetu rokah priprestega človeka. Da upoštevamo ta novi pol®'; žaj, se ne pravi samo, da opravičujemo zaupanje, ki človeštvo goji do nas, marveč tudi da vzpostavimo mir-Zvezo narodov smatramo za temeljni kamen vsega Pr°' grama, ki iziaža naše namere in naše ideale v tej vojni Gledati moramo sedaj na to, da si vsak narod na svet* voli svoje lastne gospodarje in določa svojo lastno usodo, ne kakor jo želimo mi, ampak kakor si jo želi san* Zbrali smo se tukaj z namenom, da odstranimo vzrok* svetovne vojne, podlago za napade velikih držav n3 male, ter nazore, da je treba podanike, ki se protivi)0, ugnati z oboroženo silo. Mir bomo dosegli le, ako Odstranimo ta zla s sveta. — Proti samovoljnemu zasedanju tujega ozemlja. P»' riz, 24. jan. (LJ. k. u.) Agence Havas objavlja nastopn0 uradno poročilo: Po zborovanju najvišjega vojnega svet* so imeli predsednik Wiison, ministrski predsedniki, ml’, nistrj za zunanje stvari Anglije, Francije in Italije ter z*, stopnlki japonske vlade kratko sejo. Sklenili so, da se objavi in brezžično brzojavi nastopna izjava: »Vlade, ki sc se zbrale, da ustvarijo med narodi trajen mir, so ginjenc po vesteh, ki jim prihajajo iz različnih dežel Evrope i11 iztoka. Te vesti javljajo, da se ponekod rabi silo, da zasedejo ozemlja, o katerih usoda ima samo mir ovna konferenca določevati. Vlade menijo, da morajo svanti in izjaviti, da škoduje vsaka zasedba s silo največ onem«' ki porablja taka sredstva. Oni, ki porabijo sila, zbujajo domnevo, da dvomijo na pravici in pravičnosti svoji!1 zahtev, da hočejo nadomestti dokaz prav.ee z zasedb® in da hočejo svojo suvereniteto ustvariti na sili in na narodni ali plemenski skupnosti ter na naravne vezi, ustvarjene po zgodovini. S tem. izgube pravni naslov, ki bi g* mogli kasneje uveljaviti in kažejo, da ne zaupajo mirovi>i konferenci. Ako žele pravice, se morajo odreči vsal11 sili in predložiti svoje zahteve mirovni konferenci. N* tak način, ki nedopušča nobenega dvoma o njihovi dobr) veri«. Prihodnja seja bo v petek ob treh popoldne. — Angleško časopisje za Blssolatlja. Neodobravanj razdora, ki vlada v vseh deželah zaveznikov. Prizor organiziran proti Bissolatiju tekom shoda v Scali, je vzbudil zanimanje angleškega časopisja za italijansko situacijo. Videvši veliko zanimanje italijanskega časopisja z* j Bissolatijevo izjavo glede italijanske politike in prepričani, da njegove intencije niso v skladu z oficijelnimi na merami, zdi se, da ta demonstracija ni bila popolnom* prostovoljna. Minister predsednik Orlando- se je moral ' največji naglici povrniti v Rim in pustiti Sonnlna samega da brani politiko, ki se sklada z njegovim imenom. Poli' | ttčni korešpondent »Timesa« 'iz Pariza brzojavila svO' j jemu listu, da je obžalovati odsotnost prvega italljan' ; skega ministra. »Daily News« pravi, da je smatrati de-: monstracijo proti Bissolatiju kot znamenje neslog ; med zavezniki in ta nesloga ni samo v Italiji in pozrt* žalibog tudi drugo plat v Franciji in v Angliji. »Mornlnf ■ Post«, ki prinaša širše poročilo o Bissolatijevem govorci opozarja na prisotnost oficirjev in generalov v gledališč] Scala, kolih prisotnost pomenja odobravanje njegove poj I litike. Poročevalec prinaša tudi italijanske komentarje, •‘j obžalujejo izgrede, ki niso častni'za napredno in za politično Izobraženo mesto, kot je Milan. Tudi »Manchester Guardian« opozarja svoje čitatelje na delikatno politično situacijo v Italiji in izraža mnenje, če tudi optimistično, da Orlandov kabinet v svoji sedanji obliki ne bo mogel dolgo obstajati. (Druge dele angleških komentarjev je, kakor javlja »Secolo«, italijanska cenzura zaplenila.) — Portugalsko monarhistično gibanje. Lizbona, 24. jan. (Lj. k. u.) Agence iiavas poroča: Posadke lizbonske so republikanski vladi prijazne. Kakor javlja oficiozna nota, so s province prišla ojačenja v Lizbono, kar bo vlado usposobilo, da zatre listajo. Snoči je rušilec obstreljeval Oporto. Ustaši so pobegnili proti Oueluzu severno Lizbone. Monarhistična baterijska posadka se je vdala. Pariz, 25. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Po orzojavkah, ki so bile 23. t. m. oddane na Portugalskem, se da soditi,, da monarhistično gibanje na jugu dežele ne napreduje. V Lizboni raz mnoge zasebne hiše visijo republikanske zastave. Cete polkovnika Silve Ramosa, ki so imele nalog, da ukrote upornike v Santaremu, so se pridružile monarhističnemu gibanju. Mestni svet v Oportu je odstopil. Monarhiji sovražne demonstracije so zatrli. Pro-vizorni svet je razveljavil zakon o ločitvi cerkve od dr~ /.ave. Republikanska topničarka »Limpopo«, ki se je umaknila pred artiljerijskim ognjem monarhistov, se je zasidrala v Vigu. — Bojevanje na Portugalskem. Lizbona, 26. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Upornike aretirali. Revolucionarno gibanje je končano. Polki prostovoljcev, ki so ostali vladi zvesti, so že demobilizirani. Na severu se zbirajo čete, namenjene proti Oportu. V Breganci in v Vizeu so zopet vzpostavili republikanski režim. — 100 milijonov dolarjev za preskrbo Evrope. Was-hington, 25. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Za-konsko predlogo o kreditu 100 milijonov dolarjev za preskrbo Evrope in bližnjega vzhoda z živili je sedaj sprejel tudi senat. — Kritičen položaj v Italiji. Curih, 27. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Švicarski listi so prejeli obširna poročila iz Milana, po katerih je položaj Italije smatrati za trajno kritičen. Javno mnenje je doseglo točko, na kateri se more spričo neizpolnjenih zahtev po mirovni konferenci izpremeniti velika zmaga Italije v poraz. — V Rusiji ne nacionalizirajo zemljišč. Berlin, 27. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Preko Švedske prihajajo vesti, da je ruski komunizem opustil nacionalizirale zemljišč, ker jo smatrajo za ponesrečeno. ■=» Zveze z Lizbono še prekinjene. Oporto, 26. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Zveze z Lizbono so še vedno Prekinjene. Častniki so aretirani. Provizorna vlada je odposlala čete proti krajem, ki so še ostali republikanski. — Belgijska mornarica. Curih, 27. jan. (Lj. k. u.) Ce-ltoslov. tisk. urad poroča: Kakor javlja bruseljski dopisnik listu »Times«, se bo sestavila belgijsko brodovje iz več ladij, vzetih Nemčiji. Dopisi. Vevče. V nedeljo se je vršil pri nas ogromno obiskan shod papirniških delavcev in delavk, na katerem je poročal o položaju delavstva in o potrebi dobre strokovne organizacije sodr. P e t e j a n iz Ljubljane: O potrebi gospodarske organizacije pa sodr. Perdan. Obema govornikoma so navzoči burno pritrjevali. Priglasilo se je lepo število članov za strokovno in gospodarsko organizacijo kakor tudi več naročnikov za »Naprej«. Odvajanje živine čez demarkacijska črto iz cerkniške m loške doline .in menda titdi drugod se vrši vedno skoraj nemoteno. V zadnjem času se je spremenilo le v toliko, da odganjajo plačani laški agenti in drugi špekulantje, ki delajo pri tem velikanske dobičke, sedaj živino bolj po noči, dočim so delali poprej po dnevi. Ker leži v tem velika narodno - gospodarska škoda, sem napravil že več korakov, da bi poklicani faktorji to preprečili. Nasvetoval sem.’ da se takoj 1.) napravi naslanjaje sc na zapiske zaupnikov vnovčevalnice za govejo ;.tyino ančne popise vse živine, konj in prašičev v obmejnih občinah in vaseh; 2.) da se posestnike, ki so prodali kako živino in ki ne morejo izkazati, da so dobili za prodajo živinske potne liste in da se je izvršila prodaja dejanski v gospodarske svrhe, strogo kaznuje z visokimi denarnimi in zapornimi kaznimi; 3.) da se odredi celonočno patruliranje krajev ob demarkacijski črti po orožniških ali vojaških patruljah, ki naj se za nekaj mesecev nastanijo po vseh obmejnih vaseh ob demarkacijski črti; 4. da se vsakega špekulanta, ki prihaja kupovat živino tostran demarkacijske črte, aretira, mu odvzame denar in ga> pošlje v Ljubljano. Po mojem mnenju bi zadostovalo, da bi se par brezvestnežev, ki se ne zmenijo za toliko in toliko prepovedi narodne vlade, kaznuje tako, da bi vedno čutili posledice njih nesramnega početja. Neko nedeljo je bilo v Grahovem 15 Kraševcev, ter so vsi kupovali živino, konje, prašiče. Naznanil sem to brzojavno orožništvu, da pride, pa ni bilo nikogar ker so bili najbrže drugod zaposleni, dre se mi le za to, da se prepreči velika narodno-gospodarska škoda. In če bi orožništvo bilo nastanjeno po obmejnih, vaseh, bi ser veliko lažje prišlo v okom. Sam sem nameraval ljudem na shodih pojasniti to škodo, da bi jih s tem odvrnil od tega počenjanja. Pa premislil sem se in to zato, ker se opustitev prodajanja živine za višjo ceno, nego je tu, lahko zahteva od značajev, ne pa od našega kmeta ali kmetskega inteli-genta. In vzgoja k značaju se ne doseže na par shodih. Za našega kmetskega človeka in tudi za večino naše buržoazije se značaj pričenja in neha pri denarju. Veliko narodnogospodarsko škodo je mogoče torej preprečiti le s silo. Jaz bi zato predlagal, da se takoj odrede in izvrše gorenje pod 1.) do 4.) nasvetovane odredbe in mogoče še kaj bolj izdatnega. Natančnost, kjer je ni treba. Res čast komur čast! Poštenemu orožniku tega nikdo ne odreka. Med orožniki pa so tudi razni elementi, ki so vse drugo, nego kar njih poklic zahteva. Do takih tudi ljudstvo ne more imeti zaupanja, še manj pa spoštovanja. Ob razsulu avstro-ogrske armade je stalo na tirih vrhnišKe železnice mnogo voz napolnjenih z vojaškim blagom, ki so bili pozneje deloma izpraznjeni. Orožniki, mesto da bi vozove stražili, so sami pridno izbirali ugajajoče blago. Pozneje so pričeli preiskave po revnih bajtah, bogatinov, kateri so si preskrbeli cele vozove raznega | vojaškega blaga, so se pa skrbno ogibali. Pri teh podjetjih se posebno odlikuje gospod straž-mojster Simak, izpuščajoč slone, loveč muhe, je pri piscu teh vrstic in sosedih vršil svojo »prakso«, Umikajoči se vojaki so tu prenočevali, ter so pometali proč nekaj obleke in odej, katere je potem sestra spravila. Gospod Si-mak je pobral vse in poleg tega tudi moje blago, ki sem ga še pred vojsko imel; še celo mlekarski toplomer je hotel imeti, trdeč, da je nekak vojaški aparat; ravno tako učno knjigo francoskega jezika. Ko je zagledal makarone, katere je dal neki častnik za mleko, jajca in seno, je vzkliknil: »Das wird gut fiir uns!« Vse, kar je dobil boljšega, je bilo nekaj zanj. Po štirih letih vojaške službe človeka oropajo, da se nima s čim odeti, dočim hodijo gospodje, ki so med vojsko želi mastne dobičke oblečeni v vojaško blago, siromaku-vojaku ali invalidu pa puste par strganih cunj. Kje je ona svobodna Jugoslavija, kjer je največji red in enakopravnost? Vračajočim se italijanskim ujetnikom so pustili odgnati na tisoče konj. Domačim invalidom in sirotam pa ne i>rivoščijo par cunj, da bi sebe in otroke oblekli. Zakaj ne pogleda kak zanesljiv mož občine, srbski častnik, ali kdo drugi, kam da gre konfiscirano blago? Ti imajo gotovo več smisla za človekoljubje, kakor v nemško - madžarskem duhu vzgojeni žandarji. S takim ravnanjem se ljudstvo samo.pobuni. Fr* Jesenovec. Zidani most. Tukajšnja občina’ Loka pri Zidanemmostu je velika občina in na žalost konstatiramo, da do danes še nimamo nobene občinske babice. Leta 1914 je odšla občinska babica Alojzija Vodišek, soproga železniškega čuvaja Ivana Vodiška, in od tistega časa nismo imeli nobene in jo še dandanes nimamo. Zakaj je šla iz občine je gotovo vsem znano. .Njen mož je bil osumljen, da je politično nevaren. Premestili so ga na gornje Štajersko, ker so ga nekatere »boljše« osebe denuncirale. Seveda so bile ovadbe brez podlage. Sličnih ovadb je bilo še več. Leta 1917 je stvar zopet oživela in na intervencijo zaupnikov se je zopet vse tiste nazaj premestilo iti Vodiška tudi. Prišla je zopet dobro nam znana babica, soproga čuvaja Ivana Vodiška. Ni pa več našla milosti, da bi zoiiet vršila službo občinske babice, dasi je izprašana in potrjena od okrajnega zdravnika gospoda dr. Kepata. V kolikor je znano, je bila precej priljubljena. Našli so se nekateri elementi, ki bi ji radi škodovali. Očitno je, da se je izklicalo, naj se javi, katera iz občine, da se izuči za ta posel, čeprav je bila ta že tu. Nas samo eno zanima, zakaj namreč ni bila takoj sprejeta, ko se je prijavila za posel. Mi čisto odločno protestiramo proti takšni naredbi; če je kdo proti njeni osebi, naj dokaže, ali je na mestu poštenemu človeku odjedati kruli. Naravno je, da spada v občino babica, ki se vedno potrebuje. »Rdeča kokarda — gotovo so Nemčurji!« V »Jugoslaviji« z dne 16. t. m. se neki dopisnik spodtika nad železničarji, češ, da pride v oddelek II. razreda z rdečo kokardo na čepici železničar in vpraša potnike: »Ist jemand ein-gestiegen? Karten bitte!« Ta g. dopisnik je mnenja, da so to nemčurji, ki se skrivajo pod rdečo krinko in na tihem hujskajo proti Jugo- ! I slaviji. Res je, da nosi veliko železničarjev i rdečo kokardo in tudi se nekateri poslužujejo nemškega jezika, kar pa tudi takih ne ovira, ki so okinčani z narodnimi znaki. Toua g. dopisnik Jugosl. se pač hudo moti, ne vem, če vedoma ali nevedoma, če misli, da so to nemčurji. Temu nevednemu in razkačenemu dopis-niku bodi povedano, da so železničarji z rdečimi kokardami »Jugosl. socialni demokrat i«, ki se upajo javno pokazati, kaj da so. Verjamem, da to nekaterim ni posebno všeč, da imamo tudi v Jugoslaviji socialne demokrate; ali temu se ne da pomagati. Socialnih demokratov imamo v Jugoslaviji lepo število in kakor kaže jih bo vsak dan več. Nadalje gobezda dotični nevednež, da naj vzame »Zveza jug. žel.« dotične nemčurje na zapisnik, da se bo kratkomalo pometlo ž njimi... Le počasi, Vi nad vse navdušeni zvezarji! Mi pa vemo za drugi bolj zanimiv zapisnik in če ga želite ga boste dobili. Mi železničarji dobro poznamo tiste velenavdušene »Jugoslovane«, ki ne vedo kako bi se bolj pokazali, da so res Jugoslovani, ali kaj pametnega in koristnega še nikdar niso storili. Spominjamo se še, da ravno ti gospodje, "ki danes najbolj vpijejo, da so Jugoslovani in jih vsaka nemška beseda tako razkači, pred nekaj meseci niso slovenskega razumeli in marsikateri delavec in uslužbenec, ki se je spozabil in spregovoril slovensko besedo, je bil nahruljen: »Wissen Sie nicht, daB Sie im Dienste deutsch sprechen miissen« in če tudi delavec besede nemško ni razumel. Ti gospodje, danes tako navdušeni Jugoslovani, so zahtevali od svojih rojakov Slovencev, da morajo ž njimi občevati nemško, čeravno jih ni nikdo drugi slišal kot stene. Seveda, takrat pod tistim blaženim avstrijskim režimom, je tudi takle gospodek 'iz sedanje Jugoslavije do kakšne višje stopnje prikobacal, če se je le znal malo prilizniti in tako so ti gospodje svoje rojake Slovence, s svojim navdušenim nastopom za nemški uradni jezik takorekoč ponemčurili. In ker danes, kdor zna najbolj kričati, da je Jugoslovan, upa, da bo zlezel kam višje, se tudi tem eospodoin zdi pametno, kurs po vetru zasukati i ir razgrajati zoper tiste, ki so jih sami ponemčuriii. Gospoda, če ste tako navdušeni, preskrbite nam slovenske službene knjige, da nam ne bo treba rabiti v naši službi takih spak, ki niso ne slovenske in ne nemške in niso sploh nobenemu jeziku podobne. Ravno v železniški službi nimamo dovolj slovenskih izrazov, ker so nas vedno le po nemški dresirali in navaden uslužbenec, ki ni obiskoval višjih šol, se ne moro brez slovenskih službenih knjig kar čez noč navaditi lepih slovenskih izrazov, katerih še dostikrat v naši službi višje izobraženim primanjkuje ... Kar se pa Z. J. Ž. tiče, Vam pa povemo, da se boste le malo časa šopirili med nami. Res ste nekaj ovčic izmed nezavednega delavstva ujeli na Vaše limanice. Ali teh revežev se ne smete preveč veseliti. Kdor je danes zaveden je organiziran pri socialno demokratični stranki. Nezavedneže ste ujeli z raznimi obljubami in namigavanji za boljša mesta. Tudi tem obžalovanja vrednim ujetnikom se bodo oči odprle in Vam bodo pokazali hrbet: Lačni in razcapani, kakršni smo danes železničarji vseh kategorij se Vam ne bodo za Vaše vpitje navduševali in potem boste ostali voditelji brez ujetnikov. Železničar soc. demokrat. Laški trg. Orešniki se bojijo svojih greli o v. Mil sem v Laškem trgu, ker sem imel tam ravnn posla in sem mcral čakati na vlak. da se odpeljem. Ko pridei.i na postajo, pripelje vojaški vlak in že oddalei smo slišali streljanje. Vlak sc ustavi, moštvo izstopi: začel :;ein misliti, kaj neki to pomeni, ni mi pa v glavo padlo, da je že ves trg okinčan. Kar zapazim, da gosp. župan in tajnik in še drugi »meščani« že tudi čakajo na vlak. Stopim k gospodu, ki je stal blizu mene in ga pri-jazi o vprašam, karri da gredo ti vojaki. »Tukaj osta-uej i-.<. Radoveden vprašam dalje, pa kaj bodo vojaki delali tukaj? »Grešniki se bojijo svojih grehov, p so prosili, da se jih zavaruje po avstrijsko«. Ponosni smo, ko vidimo po Štirih mesecih zopet staro kopito. Vprašali b! pa vseeno: Kdo je pa delavce in delavke v Sevnici stražil, ko so zahtevali kruha in moke? Seveda tiste je bilo treba poloviti in jih pozapreti, ker so po pravici zahtevali kruha. Tako ne more iti v naši Jugoslaviji. Hočemo imeti pravico, in tisti, ki so še vajeni avstrijskega kopita, naj vendar že izginejo s površja. Dopis s proge Sovnlca-Vldem. Tukaj imamo prožnega mojstra, ki svoje ljudi tako šikanira, da že vse meje presega, namreč socialiste. Poleg imamo še enega delavca, ki vedno prislužkuje, kaj se delavci razgovarjajo, da potem brž razodene prožnemu mojstru, in postane zato nad-delavec. Ime za danes zamolčimo. Prožni mojster je res hud narodnjakar, toda s svojo trdo butico ne bo prišel skozi zid, ker je tako črn, da se z nobenim milom in vodo ne opere. Daje namreč delavce h kmetom delati, sevčda na račun južne železnice in tisti delavec, ki je za »pošto« pa slobodno doma ostane ter sebi dela, a plačo dobi kakor drugi, ki vedno delajo. V vojnem času nam je ta gospod »šicengrabne« obetal, ako mu ni bilo kaj prav. Ali sedaj, ko so se strelski jarki porušili, pa pravi: pa pojdi domov, imam na razpolago dosti mladih fantov. Gospod, mi vemo, da bi bilo za Vas prijetno, če bi se iznebili starih delavcev, ker potem bi lahko z novim pometali kakor bi hoteli. Ker pa imamo veliko vaših nerodnosti pod svojim klobukom, bi bilo nasprotno bolj prav. Neumnih butic ne boste več našli, tudi vi boste morali delati po predpisih. Za danes naj zadostuje, ali če se gospod ne bo poboljšal, bomo pa še kaj povedali, smo že omenili da imamo žakel poln. Svetujemo pa, da nas socialiste pustite pri miru. — Več delavcev. _______________________________ Politično pobalinstvo. Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo je sklicala dne 24. t. m. društven shod v »Mestnem domu«, da 'protestira proti zavlačevanju uvedbe osemurnega dela na železnicah. Ko so to izvedeli žolti Zvezarji, so agitirali telefonično po postajah in progi, da se njih člani udeleže tega shoda in ga razbijejo. Sklicatelji so bili na to opozorjeni in so ukrenili potrebno, da se jim izjalovi ta nakana. Shod je otvoril sodrug Zorga, zapisnikar je pa bil sodrug Mozetič. Sodrug Kopač je poročal o važnosti osemurnega delovnika za delavstvo, zlasti pa za železničarje, ki dajejo v nezgodni Statistiki največji odstotek nezgod v službi. Neizpočito osobje je najbolj izpostavljeno nezgodam. Vlada je izdala naredbo, toda železniške uprave se branijo izvesti to naredbo. V odgovornih službah sede danes slovenski uradniki Zvezarji, ki so se večinoma prerili do korit potom Zveze. Ali ti niso nič boljši kakor so bili njih predniki, samo, da so še bolj arogantni kakor so biii oni. Na zunaj kažejo Zvezarji, da so za izvedbo naredbe tudi na železnicah, ali za kulisami intri-girajo proti njej. Nekateri sodrugi so poslušali telefo-nični razgovor med predsednikom Zveze gosp. Držičem in nekim uradnikom, ki ga je Držič poučeval, kako naj dokazuje na shodu v Zidanem mostu, da »Zvezarji« niso proti uvedbi osemurnega dela. Zale*oli so se in sedaj jih je strah pred člani. Shod pa mora tudi protestirati proti načinu občevanja gospoda osobnega referenta z zastopniki »Splošne železničarske organizacije«, ki je dejal, češ, vi ste ijudi nahujskali in s tem povzročili anarhijo na železnici, sedaj pa jo zopet odpravite. Namesto, da bi gospod Pregel razposlal prepis razsodbe obrtnega razsodišča v Ljubljani vsem načelnikom, pa trdovratno molči In s tem umetno razširja anarhijo po progi. Med govorom sodruga Kopača so uprizorili gosp. Zvezarji, med katerimi smo opazili tudi take verižnike, ki so še nedavno prodajali sladkor kilogram po 24 K, pa tudi taki so bili vmes, ki so ostentativno se branili Izpre-govoriti le eno slovensko besedico in so mučili železničarje z nemščino. Ali naši sodrugi si niso hoteli mazat! rok, da bi jih, kar bi bilo zanje primerno, posadili na hladno. Sodrug Kopač je končno predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Protestni shod, ki se je vršil dne 24. januarja 1919 v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani, protestira proti nakani nekaterih gospodov, ki hočejo za vsako ceno razveljaviti naredbo Narodne vlade proglašeno v uradnem listu dne 8. januarja 1919, potom katere se uvede osemurni delavnik na železnicah, in sklenejo naslednjo resolucijo: »Z naredbo štev. 288 Narodne vlade SHS v Ljubljani se ima uvesti osemurni delavnik v državnih, občinskih in zasebnih podjetjih tvorniškega značaja. Ker se smatra železnice z vsemi delovnimi oddelki za eno podjetje, ne more biti govora o tem, da bi se v tem podjetju za en oddelek uvedel osemurni delavnik, dočim bi ostal v drugih oddelkih stari delovni čas v veljavi. Zaupniki »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«, so se napotili k obratnemu nadzorništvu južne železnice, da poizvedo, kako se uvede osemurni delavnik na južni železnici. Gospod Pregel, osobni referent, ni hotel ničesar vedeti o uvedbi osemurnega delavnika na južni železnici, izvzemši kurilniško osobje. Zaupniki so pa sklicali shod, na katerem so zahtevali, da se s 15. janurajem uvede osemurni delavnik za vse železničarje. Ta sklep se je izvedel v Ljubljani, Zidanem mostu in v večjih postajah južne železnice za kurilniško in delavniško, vrhstavbno in skladiščno službo. Obratno nadzorništvo se je po uvedbi pritožilo na obrtno sodišče, ki je razsodilo, da spada železniško podjetje pot ta zakon in, da se ima uvesti osemurni delavnik za vse kategorije na železnicah in ne le kurilniško in delavniško osobje, kakor so trdile uprave. Kar se pa tiče vlako-spremnega osobja, se ima osemurni delavnik uvesti dogovorno z zaupniki in upravo. Posamezni člani Zveze pa so ruvali na vseh koncih in krajih proti tej delavski zahtevi, kar je povzročilo popolno anarhijo na progah. Eni delajo osem ur, dočim drugi zopet po starem delavnem času. Iz vseh krajev nam poročajo, da se načelniki branijo Izvesti to naredbo celokupne vlade SHS v Ljubljani, češ, da nimajo za tako uvtdbo nobenih ukazov. Shod protestira najodločneje proti sistematičnemu zavlačevanju izvedbe te naredbe in poživlja kompetentne činitelje, da ne dražijo že itak razburjeno osobje s takimi šikanami. Shod konštatira, da so vodilni člani »Zveze« zasedli pri obeh železnicah vsa merodajna mesta in da pada za to zavlačevanje na železnicah vsa odgovornost edino-le na to gospodo. Shod obžaluje, da si Zveza nadeja ime delavske organizacije, dasi je danes javna tajnost, da služi ta organizacija le v podporo višjih uradnikov, da služi, kakor kažejo vsi znaki, le obrambi kapitalizma. Shod protestira proti obnašanju gospoda Pregla na-prarn'zastopnikom najmočnejše organizacije železničarjev v Jugoslaviji. Shod konštatira, da je zmeda nastala edinole zaradi-tega, ker ne dajejo ravnateljstva nobenih tozadevnih obvestil na progo, in to pa, ker hočejo za vsako ceno preprečiti naredbo Narodne vlade. Shod poživlja poverjeništvo za promet, da nemudoma zaukaže ravnateljstvom obeh železnic uvedbo osemurnega delavnika za vse službene panoge ter naredi s tem konec anarhiji, ki vlada na vseh postajah juž. in državne železnice. Shod prav resno opominja merodajne činitelje, da nemudoma izvedejo to naredbo, sicer bi železničarji morali odkloniti vsako odgovornost za redno obratovanje na železnicah. Shod zahteva točen in jasen odgovor, v teku treh dni in je uverjen, da bo poverjeništvo za promet potrebno ukrenilo, da se zajamči železničarjem ugodnost naredbe o osemurnem delovnem času, občinstvu pa nemoten promet«. Na to je dobil besedo gospod Držič, predsednik »Zveze«, ki se je pa tako klaverno branil, da so se zborovalci vse vprek smejali. Ker ni našel nikakršnih stvarnih argumentov, je pričel sumničiti, da je bil tudi K°Pač pri koritu in da je poverjenik Kristan sam izjavil, da osemurni delavnik ni za železničarje zamišljen. Sodrug Kopač je temeljito zavrnil ta podla sumničenja in je razložil, da je stara železničarska zahteva po obratnem nadzorniku, ki stoji vodno v stiki z osobjem in da so to institucijo zabranili iz gole zavisti gospodje Zvezarji. Ko so še trije drugi govorniki govorili, je sodrug Zorga zaključil vrlo uspeli shod. Peščica Zvezarjev in dva gospoda stranke J. D. S. so uganjali še nadalje svoje neslane burke, ko so naši sodrugi že zapustili dvorano. ________________________________________________-C- Umetnost in književnost. Narodno gledališče. V torek, 28. t. m. popoldne ob pol 3. dijaška predstava: Ivan Cankar: »Kralj na Be- tajnovi« izven abonementa. Gostuje Ignacij Borštnik. Zvečer ob pol 8. Cajkovskij: »Jevgenij Onjegin« izven abonementa. V sredo, 29. januarja ob pol 8. zvečer prvič v letošnji sezoni: Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »A« abonement. V naslovni ulogi igra Anton Danilo, ki vodi tudi režijo. »Nova pota Jugosiavjanov«. Narodno liigijenska raz-: prava. Spisal dr. Živko Lapajne. Cena 2 kroni. Knjiga je zanimiva, poljudna. »Priroda*, Ovili dana izišao je 1. broj »Prirode« po-pularno-naučncga časopisa hry. prirodoslovnog društva s ovim sadržaiem: »Bjelko«, fina psihološka pripovijetka o malom buldogu iz pera znamenitoga američkoga pisca prirodnjaka F.. S. Thompsona. U članku »Naša rasvjeta« iznose se najnnvija istraživanja o svijetlu, tehnici svljetla piinskog i eloktričnoga. Clanak veoma aktualan i pun pouke. S a zanimanjem se čita članak o važnosti trijeslo-vina i trijeslovnih izvadaka, što je osobito važno za naše krajeve, gd}3 se taninska industrija može da razvije do velikih dimenzija. U »Pabircima«, pa u »Razgovorima« nači je čitav niz članaka iz fizike, botanike, zoologije, geologije, mineralogije i drugih grana prirodnih nauka. Preporučamo ovaj list svima prijateljima prirodnih nauka. Cijeua mu je 8 K godišnje. Članovi hrv. piirodoslov-noga društva dobivaju »Prirodu« uz još neke druge edicije besplatno. Članarina iznosi K 12 na čitavu godinu. Tko nije cbvovic pretplate ili članarine obustavjeno mu je šiljanje lista, a novi pretplatnici dobiju »Prirodu«, cim up! ite pr -tplatu, koja se šalje uredništvu »Prirode«. Zagreb, Demc-trova ulica 1.______________________________ Iz stranke. Seja izvrševalnega odbora se ne vrši danes /večer, nego šele Jutri, v sredo zvečer ob pol 8. v upravi »Na-preja«. Shodi! Podružnica Šiška krajevne politične organizacije Ljubljana. Odborova seja Šišenske podružnice se vrši vsak četrtek v pisarni konzumnega društva ob 7. uri zvečer. Obenem se poživljajo vsi člani podružnic, da plačujejo svojo članarino pri blagajniku konzumnega društva sodrugu Jurčiču, kjer dobijo tudi članske legitimacije. Vodmat-Zelena Jama. Soboto, dne 1. februarja ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Sušniku«. Poroča sodrug U r a t n i k, VIč-GUnce: Nedeljo, dne 2. februarja ob 5. uri popoldne v gostilni »Amerika«. Poroča sodru« inž, S tebi. Šiška: Nedeljo, dne 2. februarja ob 5. uri popoldne v gostilni »pri Šternu«. Poročata sodruga Mihevc in Berdajs. Moste. Nedeljo, dne 2. februarja popoldne ob 5. uri v gostilni »pri Terčku«. Poročata sodruga Kopač in C e 1 e š ni k. Ljubljana-. Zenski shod v »Mestnem domu«, velika dvorana, nedelja, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne. Poročajo sodr. Al. Š t e b i, dr. Korun, dr. L e m e ž in inž. Š t e b i. Dnevne vesti. Srbijanska Justica ali kaj? Širijo sc po Ljubljani vesti, da je bil oni slovenski vojak, ki je pred nekaterimi dnevi zaklal srbskega “vojaka v gostilni »Ilirija«, obsojen na smrt in tudi že ustreljen. Zahtevamo od poverjeništva za narodno obrambo, naj nam pove, ako je to istina. Oni zločin se je dogodil v pijanstvu in v prepiru in za take zločine niti tako zloglasna avstrijska vojna justica ni kaznovala z moritvijo. Kako kazen bi dobil danes slovenski vojak, ako bi usmrtil v prepiru"sIovenskega vojaka? Gotovi smo, da bi se ga obsodilo le na nekaj let težke ječe. Zakaj se je postopalo tu tako kruto, to odgovorite, vi sodniki! Obsojamo ta čin iz dna duše, a protestiramo naj-enetgičneje pioti takej strankarski uporabi zakona. Obenem pa tudi protestiramo proti vsaki nadaljni smrtni obsodbi. Ta mora izginiti iz našega zakonika. Vsem onim pa, ki bi se lotili zagovarjati to obsodbo, kličemo že danes: Fej hlapci, petoliznikil — »Državna posredovalnica za delo«. V preteklem tednu (od 20. do 26. januarja 1919) je iskalo delo 182 moških in 97 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 28. — Od 1. januarja 1919 do 26. januarja 1919 je iskalo delo 1074 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 393 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 40. — Delo iščejo pisarniške moči (237), trgovski uslužbenci (122), tovarniške delavke, služkinje, sluge za razne urade, mizarji, kovinarji, peki, mlinarji, natakarji, knjigovezi itd. — V delo pa sprejme posredovalnica 114 nadzemskih delavcev (rudarjev), čevljarjev, poštarje in telegrafiste za Srbijo, cestne delavce, gozdne čuvaje, služkinje, šivilje hlapce itd. — Higijeničnl tečaji »Akademije«. Opozarjamo vse one naše žene, ki se mislijo vpisati v dr. Zalokarjev tečaj o ženski higijeni in v dr. Ambrožičev tečaj o negi dojenčkov, naj to store pravočasno, ker s 1. februarjem se zaključi vpisovanje in kor je število poslušalk omejeno. Kdor ne zmore vpisnine 20 K, mu dovoli odbor znižanje na polovico. Z ozirom na važnost predmeta in zlasti z ozirom na to, da vladajo pri nas v vprašanjih higijene marsikje uprav srednjeveški nazori, pričakujemo, da bo naše ženstvo pridno posečalo ta tečaj. Opozarjamo na to, da je dr. Zalokar specialist za ženske bolezni, dr. Ambrožič pa za otroške bolezni. Vpisovanje dnevno razun nedelj in praznikov od 11.—1. ure v Simon Gregorčičevi knjižnici. Dnevni čas se določi sporazumno pri prvi uri. — Srbo-luvatski tečaji „Akademije“. V tečaj prof. Pavla Lokovška so uvrščene naslednje tekoče številke priglasnic: 20, 36 45 57, 60, 82, 84, 91, 92, 100, 112, 113, 114, 115’ 117, 121, 123, 124, 125, 127, 129, 133, 135, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 145, 146, 158, 159, 160, 161, 162, 165, 171, 175, 176, 179, 180, 182, 183, 186, 194, 200, 205, 172. Tečaj se prične v torek 28. t. m. na učiteljišču ob 6. uri zvečer v I. nadstr. II. letnik na moškem oddeliš u. H tečaju imajo pristop sam© označene številke. Sprejme se nihče več. — Zirovni promet Avstro-ogrske banke. Kakor smo poizvedeli na pristojnem mestu, so nakazila v žirovnem računu avstro-ogrske banke preko mej SHS dovoljena samo, če jih ie izrecno odobrilo kr. ministrstvo za finance. V najnujnejših slučajih naj se zaprosi osebno posredovanje poverjeništva za finance. — Policijska ura za gostilne in kavarne. Po sklepu deželne vlade za Slovenijo z dne 27. t. m. velja kot policijska ura v Ljubljani počenši z 28. t. m. za gostilne deveta in za kavarne deseta ura zvečer. — Tovarna Pollak v Ljubljani ima še vedno v delu precej italijanskih ujetnikov, katerim plačuje po 8 kron na dan in jim daje hrano in precej belega kruha. Domače delavce, seve, sprejema in tiste, ki delajo se jih slabše plačuje kakor ujetnike, da ne govorimo o prehrani in belem kruhu, ki ga domači delavci morajo le gledati. Kdaj bo temu konec? Saj vendar vojne ni več in ujetnikov tudi ne; zakaj se ne vzame domače delavce v delo? Svoji k svojim! —. K raznim javnim dražbam. Pišejo nam: Po časopisih beremo večkrat, da se na javnih dražbah prodaja razno blago. Tako na primer na glavnem carinskem uradu blaga, ki ga Narodna vlada ni sprejela. Prodaji se po zadnjih cenah. Pri takih dražbah se daje prilika prekup-ccm, da pokupijo velike množine blaga in ga potem prodajajo, po oderuških cenah. Ljudje pa, ki potrebujejo blago nujno, bi oa morda kupili po zmerni ceni in kolikor ga potrebujejo, tako pa preženejo cene prekupci, ti, revež, pa pojdi, odkoder si prišel. — Čudna pekarica. Pišejo nam: V Bohoričevi ulici je pekarica Urška Stupica, ki prodaja slab kruh kakor sploh seda) v Ljubljani, je tako drzna, da strankam ne da kruha za denar, ki še ni žigosan. Vse take stranke kar kratkomalo zapodi iz prodajalne. Kruh in drože pa dobi- vajo zunanji ljudje, ki prineso kaj boljšega. To •e popolnoma nepotrebno šikaniranje Dudi, zakaj nežigo-san denar je veljaven še do 2. februarja. Vrhutega pa delavec ne more nositi vsako krono posebej žigosat. Krivično je torej, da morajo biti stranke zaraditega brez | kruha. — Več prizadetih. — Oskrbovalnlca za matere in dojenčke se je otvo-rila v Bethovnovi ulici štev. 15, tretje nadstropje, desno stopnjišče. Opozarjajo se na to vse matere. Oskrbovalnlca brezplačna ter za stranke odprta vsad dan od 2. d° 3. ure popoldne. — Z lluttfjansketfa observatorija. Dne 25. t. m. popoldne ob .1 uri 16 minut 17 sekund so vsi instrumenti opazovalnice zaznamovali potres iz daljave kakih 20 km. j Najmočnejše gibanje zemlje ob 1. uri 16 minut 21 se-; kund 1/10 mm. Konec zaznamovanja: ob 1. uri 17 minut. Potres je občutilo mnogo ljudi. — Sadjarski In viničarski tečaj za Invalide. Ravnateljstvo šole na Ormu se je obrnilo z okrožnico na vsa I županstva zaradi sprejema invalidov v spredaj omenjena tečaja. Vzlic temu se je priglasil dosedaj samo invalid Franc Košir iz Št. Jošta štev. 29 pri Vrhniki. Ker se imata oba tečaja pričeti s 15. februarjem, opozarjamo J naše invalide še enkrat na to priliko s pozivom, da se Priglase za sprejem pri ravnateljstvu šole na Ormu. — Razpis služb šolskih slug. Na državnem moškem u**telj,šču v Mariboru je namestiti 1 stalnega šolskega stoffo s sistemiziranimi službenimi prejemki in s pravico i do službene obleke, oziroma denarnega namestila zanjo, | 'n 1 pomožnega šolskega slugo s predpisano dnino in s Pravico do službene obleke, oziroma denarnega namestita zanjo. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože do 16. februarja 1919. Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo (§ 1. zakona z dne 25. januarja 1914, drž. zak. štev. 15), imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918, štev. 115, U. 1. štev. 12. Tatvine v Mariboru. V noči od 20. na 21. januarja j*0 odnesli že znani vlomilci mariborskemu mesarju Mohorku 100 kilogramov mesa in klobas, v vrednosti 2000 kron. Policija je vlomilce izsledila in jih utaknlla v preiskovalni. zapor. — Prosti letni listki za urednike. Tekom tega tedna dobijo uredniki vseh Jugoslovanskih listov na vseh železnicah veljavne letne proste vozne listke. — Jugoslovanske banke v Trstu. Hrvaški listi iz Za-Kreba pišejo: Italijanska policija je v Trstu pozvala nameščence Jugoslovanskih denarnih zavodov, da imajo takoj zapustiti Trst kakor tudi celo okupacijsko področje, -aradl tega bodo morale »Jadranska banka«, »Kreditna banka« in »Tržaška hranilnica« obustaviti svoje delovaje. Narodna vlada v Ljubljani je proti takemu kršenju mednarodnega prava po Italijanih odločno protestirala Pri skupni vladi v Belgradu in pri ententi. — Cena modri galici za škropljenje trt proti pero-nospori je znižana. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani nas prosi objaviti, da se je oddajna cena za modro galico vsled izpremenjenih razmer znižala in določila pri oddaji povsod na 6 kron za 1 kg in se zato vse družbene Podružnice in razdeljevalnice, oziroma razdeljevalci modre galice naprosijo, na podlagi te znižane cene sprejemati predplačila za naročeno modro galico. — H,šni posestniki in najemniki stanovanj občin Ljubljane, Zgornja Šiške, Most in Viča se opozarjajo na razglas mestnega magistrata o dolžnosti naznanitve stanovanj in stanovanjskih delov. Ta naznanila imajo po- i a*i do 3. februarja v pisarni mestnega ekspedita (Mestni j ® 27, III. nadstropje), ker bi se sicer občutno kaznovali. : — Nemcem primanjkuje krompirja. Zaradi pomanj- \ kanja krompirja bodo addajali v Berlinu in drugod na [ °sebo mesto tri in pol kilograma le dva in pol kilograma krompirja tedenske racije. V nadomestilo bodo zvišali ■ 2Lesna racijo za 100 gramov.____________________________ I Rudeči teden! SODRUGI! V smislu sklepa nedeljske vseslovenske konferenci morate posvetiti vso Vaše delo med 26 lanuarlem in 2 februarjem 1919. agitaciji za naš delavski tisk Ta teden naj jo RUDECI TEDENI Dolžnost vsakega »Ir * £ da pridobi najmanj po enega naročnika -za naše časopisje. Opozarjam sodruge, da ima upravnlštvo »Napreja« "a prodajo tudi vse polno agitačnih socialnih brošur, ka-*ero naročajte, berite In razširjajte! • Vse politične organizacije opozarjamo, da prijavijo javne shode pri pristojnih okrajnih glavarstvih, °ies[iiih magistratih ali policijskih ravnateljstvih, tako, da je prijava 24 ur poprej na glavarstvu, kakor se shod yršl. Prijave so koleka proste. Politične oblasti nimato Pravice, Ja bi shode prepovedale. Zadnje vesti. Demonstracije v Mariboru. Mar i b or, 27. jan. Ko je ameriška komisija zapustila okrajno glavarstvo, so demonstrantke izdali parolo: na Olavni trg, pred Mestni dom! Položaj na Glavnem trgu, kjer se Je med tem zbralo več tisoč ljudi, je postajal od minute do minute opasnejši. Demonstrantje so napadaii vojake in civiliste. Mnogim vojakom so s silo izkušali odvzeti orožje. Med drugimi so napadli tudi vodjo mariborskega re-darstvenega oddelka, komisarja dr. Senekoviča, podrli ga na tla, mu s silo odvzeli službeni samokres, ga tepli in tolkli. Dospela straža je pozvala množico, naj se razide, ker bi bila drugače prisiljena rabiti orožje. Temu pozivu pa se demonstrantje niso odzvali, temveč navalili na Mestni dom, ki je bil zastražen po oddelkih vojakov in redarjev. Množica je skušala nekaterim vojakom odvzeti orožje in ker je istočasno padlo iz njene sredine nekaj strelov, katerih eden je nekemu vojaku odbil konico bodala, ki je odletela za njim stoječemu tovarišu v glavo, so vojaki uporabili proti nasilnikom orožje. Padlo je približno 50 strelov. Pet o;:eb je mrtvih in okrog 30 ranjenih. Nato so se demonstrantje razkropili in je bil zopet vzpostavljen mir in red. Slovenci pri ameriški komisiji. Maribor, 27. jan. (Lj. k. u.) Po dogovoru z ameriško komisijo so slovenski zastopniki prišli v Maribor, da tam povedo svoje želje z gospodarskega in narodno - kulturnega stališča. Ameriška komisija je točno dospela v Maribor in zaslišala slovenske strokovnjake. Po prihodu ameriške komisije so strokovnjaki in zastopniki Slovenske Koroške najprej podali komisiji izjavo, ki slika novi položaj, ki je na Koroškem nastal vsled kršitve vojaške pogodbe po Nemch. Poudarjali so, da je na dvetret-jinskem slovenskem ozemlju, ki so ga zasedle nemške tolpe, \sled nemškega terorizma in agitacije zaslišanje Slovencev nemogoče, Slovenci so na tem ozemlju brez voditeljev: županov, duhovnikov, učiteljev in uglednih kmetov, ki so morali pobegniti. Akoravno so na podlagi vojaške pogodbe hoteli v domovino, so jih Nemci ugrabili kakor hudodelce, jih vlačili po Celovcu, jih ogrožali, tepli in jih končno po raznih mukah poslali nazaj na Kranjsko, češ da jih sedaj ne puste na Koroško. Vrhu tega se je poudarjalo, da Nemci na zasedenem ozemlju groze vsakemu, ki bi se izrekel za Jugoslavijo. Ob takih razmerah je vsako povpraševanje po željah in volji ljudstva iluzorno. Zaradi (ega so naprosili ameriško misijo, naj pred takim zaslišavanjem uredi vse potrebno, da pride do veljave slovenski glas, neodvisen od nemških tolp. — Ameriška komisija je v navzočnosii nemškega zastopnika, ki ni ugovarjal, vzela ta juotest na znanje. — Dalje poroča Lj. k. u.: Med zaslišavanjem slovenskih zastopnikov je pred okrajno glavarstvo dospela nemška množica, ki so jo nemški aranžerji iz vse Srednje in Spodnje Štajerske sklicali v Maribor. Demonstracija se je vršila popolnoma v starem duhu. Demonstranti so ope-tovano prepevali »Die Wacht am Rhein«, vzklikali »Heil« in vihteli svoje pruske in nem-škonarodne zastave. K tej demonstraciji je prihitelo ogromno število nameščencev iz kurilnice in delavnic južne železnice, kjer je zaposlenih okolo 1500 delavcev, nadalje dijakov, žensk in šolarjev. S svojim kričanjem so motili delovanje komisije. Na člane ameriške komisije je ta nastop Nemcev vplival očividno zelo neprijetno. Preverili pa so se, da Nemci v Marboru vrivajo vso svobodo. — Vodja ameriške komisije je izjavil, da te demonstracije ne jemlje na znanje. Odnošaji med Čehoslovaki in Poljaki. Dunaj, 27. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Potujoč v.Prago, je danes posebna ukrajinska diplomatična misija dospela iz Kijeva na Dunaj. Namen te misije je, vzpostav iti kar najprijateljske odnošaje med ukrajinskim narodom in čehoslovaško republiko. Pri sestavi te komisije je direktorij stremel za tem, da so člani misije osebe, ki poznajo razmere na Češkem in ki so se na ta ali oni način že bavilc s čeho-ukrajinskim vprašanjem. Jugoslovanski dijaki v Pragi. Praga, 27. jan. (Lj. k. u.) Glasom Čeho-slovaškega tiskovnega urada piše češki pone-deljski list »Češke Slovo«: Po prevratu je prišlo okoli 500 jugoslovanskih visokošolcev v Prago na visoko šolo. Ker niso mogli dobiti stanovanj, so jih nastanili v Ciementinu in v nemških šolali. Pa tudi ta stanovanja ne zadostujejo več. Sedaj je prebivalstvo pozvano, naj jugoslovanskim dijakom proti plačilu dd zasebna stanovanja na razpolago. Vsled neprestanega prihajanja dijakov so se razmere zelo poslabšale, ker so majhne dvorane češkega vse- učilišča že prenapolnjene. Zato je zelo umestno vprašanje preselitve. Zanimivo bi tudi bilo vedeti, koliko slušateljev je na nemškem vseučilišču in na nemški tehniki, ki imajo tako veliko dvorano na razpolago. Istočasno je važno tudi vprašanje, ali so se nemški profesorji in slušatelji že zaobljubili čehoslovaški republiki. To se ni zgodilo. Dobro vemo, da bi nemški profesorji in dijaki radi zapustili Prago. To bi nam bilo sedaj zelo'prijetno. Volitev v prusko narodno skupščino. Berlin, 27. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Udeležba pri današnji vo-litvi za prusko narodno skupščino ni bila tako velika, kakor udeležba pri volitvi v nemško narodno skupščino. Po izidu minulega tedna so . meščanske stranke preverjene, da je socialistična večina v pruskem parlamentu izključena. Mogoče pa je, da ne bodo volitve za nemško demokratično stranko tako dobro izpadle, kakor minuli teden. Neodvisni socialisti bodo v narodni skupščini imeli isto število poslancev, kakor v državni zbornici. Kdor je zadnje dni obiskal volilne shode, je mogel opaziti, da so postali berlinski delavci še radikal-nejši. Ukrajinci za zvezo s Cehoslovaško državo. Kijev, 27. jan. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Tukajšnji vladni krogi so sklenili, da je pri vseh pogajanjih treba brezpogojno varovati državno suverenost neodvisne Ukrajine. Ako pride vprašanje zvez na razgovor, potem se more Ukrajina zvezati le s čehoslovaško in jugoslovansko državo. Zveza z vzhodnimi sosedi pa je za nedoločen čas izključena. Švica pošlje delegacije v Pariz. B e r n , 27. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Zvezni svet je sklenil, poslati v Pariz delegacijo, ki ima nalogo, da uredi gospodarsko vprašanje med zavezniki in Švico. Ta delegacija sestoji iz ministra Buga-leja, vodje oddelka za narodno gospodarstvo in za vprašanja trgovine in obrti, in iz Grobette-Doussyja, glavnega ravnatelja društva So-ciete de la Surveillance de Suisse. WUson odklonil Italijanske zahteve. Curih, 27. januarja. »Zliricher Morgenzeitung« poroča s švicarske meje: Wilson ni pristal na italijanske zahteve in je Sonriinove zahtevke po posamnih delih Dalmacije in po Reki kratkomalo odklonil. Italijanski krogi zamolčujejo to dejstvo. Rimski oficielni krogi so zelo potrti. V Rimu so proti Franciji zelo ogorčeni, ker se je tudi ta velesila izrekla proti italijanskim težnjam. Tudi boljševike jo smatrati za stranko. Pariz, 27. januarja. Čehoslov. tisk. urad poroča: Pichon je sprejel v soboto več ententnih časnikarjev, s katerimi se je razgovarjal o velikih vprašanjih mirovnega posveta. Glede ruskega vprašanja je rekel, da doslej ni še nobena ruskih držav odgovorila na povabilo k sestanku na otokih Princev. Ker so bila vabila razposlana vsem ruskim državam, se Je v raznih krogih domnevalo, da je to znak priznanja. Tudi boljševike je smatrati za stranko, ker taka v resnici obstoja, in zato so bili tudi oni povabljeni. Dogodki na Portugalskem. Pariz, 26. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poročajo listi iz Madrida: Tukaj krožijo vesti, da je kralj Manuel na Španskem ali na Portugalskem. Glasom brzojavke iz Lizbone je bil zastopnik kralja Ayres Ornolas v Mont Santu umorjen. Lizbona, 26. januarja. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Uradno se objavlja: Monarhistične čete so poražene. Odvzeli so jim vse topove. Do sedaj se je nad 9000 oseb prijavilo za ustanovitev civilnih bataljonov, da se borijo proti monarhistom. Vodja monarhistov se nahaja med vstaši. Vlada zbira močne čete, da zatre upor v Oportu. Vlada je podala ostavko. Rim, 27. januarja. (Lj. k. u.) »Agenzia Stefani« poroča: Tukajšnje portugalsko poslaništvo jo dobilo nastopno brzojavko iz Lizbone: Monarhistični uporniki so poraženi. V vsem mestu .vlada veliko navdušenje. Zbiranje čet proti Oportu se nadaljuje zelo povoljno. Delavsko gibanje na Angleškem. London, 27. januarja. (LJ. k. u.) Reuterjev urad poroča: Delavci v ladjedelnicah v londonskem pristanišču so sklenili, da dne 27. t. m. v svrho povšanja mezde začno stavkati________________________________________ Razno. * Kako so varali ljudstvo. Leta 1915. je bila v dunajski »Arbeiterzeitungi« zaplenjena naslednja notica, ki jo isti list sedaj zopet prinaša: Zmaga v zapadni Galiciji. O tej zmagi, do katere je po mnenju ljudstva pripomogel s svojim načrtom baron pl. Conrad in pa njegovi hrabri vojaki, se je izrekel kardinal Pizze v dunajski cerkvi sv. Stefana tako-le: »Kako je proslavilo mesto Dunai ono nedeljo po veliki noči našo ljubo mater nebes in zemlje, devico Marijo, katere sliko smo nosili na vojni procesiji iz votivne cerkve v cerkev sv. Štefana! Tako iskreno, tako pobožno in tako zaupljivo že dolgo niso molili tisoči in tisoči mesta Dunaja 1 Kolikokrat sem čul od tedaj: Tako molitev mora usiišati božja mati! In prav zdi se nam, da nas je uslišala. Kajti, ko so prišli prvi dnevi Marijinega meseca je prišla tudi vesela vest z bojišča: Ruska fronta frontalno prebita, sovražnik na begu! Zmago smo izprosili in dobili!« K temu si dovoljujemo pripomniti popolnoma trezno dvoje vprašanj. Prvič: Zakaj ni sklical kardinal vojne procesije že v kakem prejšnjem vojnem štadiju, na pr. za časa poraza pri Levovu in Pfemislu? Saj bi bili mogli ljudje vendar ravno tako iskreno in prisrčno moliti? Drugič: Kaj se zgodi, ako tudi sovražnik moli za svojo zmago tako po-božno? Kje in kako naj pade odločitev? (15. maja 1915). Aprovizacija. Prodaja moke In fižola. Od četrtka 30. t. m. do vštete sobote 1. februarja se bode dobilo na vsako močno izkaznico po pol kilograma bese moke za pecivo štev. 0, kilogram stane 2 K 90 vin. in po pol kg fižola, kilogram stane 2 K 90 vin. — Po končani prodaji morajo trgovci naznaniti ves ostanek blaga, ker se jih bode sicer vabilo in obenem naložila globa radi nerodnosti. Meso na rdeče Izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v sredo, dne 29. t. m. in četrtek, dno 30. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V sredo, dne 29. t. m. popoldne od .1 do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. — V četrtek, dne 30. t., m. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. Trije novi peki v III., IV. in VIII. okraju Ker vstopijo trije novi peki, (ki so debelo natisnjeni) se bode dobil kruh in moka v gorenjih okrajih ,gd nedelje 2. februarja naprej v sledečih trgovinah: v IIL okraju: Na izkaznice« štev. 9 kruh pri Leskov cu, Opekarsa cesta, moka pri Jelačinu, Cojzova cesta. Stev. 11 kruh pri Posavcu, Rimska cesta, moka pri Ješetu, Rimska cesta. St. 12 kruh pri Pi-celju, Rečna ulica, moka pri Jelačinu, Rimska cesta. St. 13 kruh v vojni prodajalni na Bregu, moka pri Velkavrhu, Rimska cesta. V IV. okraju na Izkaznice: Št 14 kruh pri Trčku, na Bregu, moka pri Leskovcu-Medenu, Jurčičev trg. Št. 15 pri Zalarju, Stari trg, moka pri Staculu, Šelen-burgova ulica. Št. 16 kruh pri Vidmarju, Rimska cesta, moka pri Elbertu, Zvezda. Št. 17 kruh pri Zabnikarjevi, Zvezda, moka pri Fajdigi, Valvazorjev trg. Št. 18. kruh pri Bedenji, Tržaška cesta, moka pri Fajdigi Valvazorjev trg. V VIIL okraju na Izkaznice: Št. 39 kruh pri Videmšck Selo 45, moka pri Šarabonu Martinova cesta. , Jabolka na rdeče izkaznice B 901 do J SCO. Stranke z izkaznicami nbožne akcije, zaznamovanimi s črko B, dobe Jabolka v sredo, dne 20. t. m. pri Miihleisnu. Določen je tale red: od 8. do 9. Stev. 901 do 1050, od 9. do 10. štev. 1051 do 1200, od 10. do 11. štev. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. štev. 1351 do 1500, od 3. do 4. št.v 1501 do 1650, od 4. do 5. številke 1651 do 1800. Stranka dobi za vsako i.selo pol kilograma, kilogram stane 1 K Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. ■■■■■■■■■■■■■■■■M B m m m m m m Čevlji tovarne ! Peter Kozina & iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po plati se dobe po dnevnih cenah. = Tr pežni zimski ±= iz fine teletine z gumijastimi podelati po K 85 — za moške, K 73’— za ženske. V zaiogi Ljubljana na Bregu. m m n PP Popolno belo platno morete dobiti z vpornbo našega izbornega luga prašek za platno. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zavoj 15'J gr. K 1; 450 gr. K 2'50. Najmanj se more naročiti 10 zavojev ! Pri naročilu 5 kg popust I — Razpošilja se po povzetju. Prodajulci dobe popust, na Zavod za izvoz M« JOftKBR, mmmm Zagreb 40. Petrinjska 3/III. Telet 23-27. Št. 1314. Razglas. Na podlagi naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 17. januarja 1919, št. 295, se odreja in razglaša sledeče: Občine: mesto ljubljansko, Moste, Vič in Zgornja Šiška tvorijo enoten stanovalni okoliš. 1.) Kdor ima v tem stanovalnem okolišu dvoje ali več stanovanj, mora vsa ta stanovanja naznaniti mestnemu magistratu ljubljanskemu tekom osmih dni po tem razglašenju. To naznanilo mora obsegati: a) natančno označbo lege in obseg vsakega stanovanja in b) pri vsakem stanovanju ime hišnega lastnika ali njegovega pooblaščenca. 2.) V istem stanovalnem okolišu naznaniti je mestnemu magistratu ljubljanskemu v istem roku: a) vsa stanovanja, kJ stoje prazna ali služijo le za shrambo, ali so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih; b) vsa stanovanja, ki se resnično uporabljajo le nerazmerno kratek čas v letu: c) vsa stanovanja, kjer je število sob večje kot število stanovalcev brez služabništva, ter neglede na število stanovalcev vsa stanovanja s štirimi in več sobami. Naznanilo pod 2.) a) in b) mora podati hišni lastnik, naznanilo pod c) pa imetnik stanovanja. j Vsa ta naznanila so kolka prosta. Kdor bi naznanil pod 1.) in 2.) ne podal pravočasno, je kazniv po mestnem magistratu ljubljanskem z globo do 5000 kron ali z zaporom do šestih tednov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. januarja 1919. 1 sestava iiiMo vitih turam* IM fe* ekspedicila /Hj i * v vse mo- /*» * slovanske J ^ j in iflo- f ^I/: pisarna o a Uredništvo in upravništvo „Napreja* imata telefonsko zvezo Stev. 312. Fli Razglas. j Jugoslovanska tovarna za milo v Spodnji Šiški ima večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednji/l cenah: 20 »/o pralno milo v kos. po 100 g, kom. no —'40 1 12 ■ » . , . „ foo, V -60* oq 2» • . » * • » 200 * i - “°kV * » * 10° " » - 2-50 Ž oo „ milo za britje , _ . 50 „ 2-—K 10 „ milni praSek .?.... kg ” 250 f Pri naročbah istega milnega blaga v celil1 zabojih se dovoljuje znaten popust in se v te® slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarn# po naslednjih cenah: 20% pralno milo v koa. po 100 g, kom. po — 30 t 30 . . » » » „ 100 „ . V —'45 t " l0-!®tn°hV ” " l ml l 7&o| 66 „ milo za britje, , , 50 „ . ” 14O t 10 » milni prašek.............kg ” 2‘— ® Blago se mora plačati naprej, ker se razpošilja sicer le proti povzetju. Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spodnji Šiški. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: Inž. V. Remec, 1. r. Ako rabite vrtna ali poljska semena pilite p*: cenovnik. Trgovina s semeni SHH S Si, Ljubiji*' ! ' - —11 —^ ~ •• Prostovoljna dražba. Jutri v sredo ob 9. uri dopoldne prO'| dajalo se bode potom javne dražbe n8; Resljevi cesti 24-1. razno pohištvo, pO' dobe, obleko, staro orožje, pipe in starine. Št. 1108. Delavce Agitirajte za socialno demokratično časopisje! za napravo gramoza in snaženje cest išče mestna občina ljubljanska. Plača po dogovoru. — Oglasiti se je pri cestnem nadzorstvu na magistratu (glavni vhodi pritličje, desno). Mestni magistrat ljubljanski dne 18. januarja 1919. registrovana zadruga z omejeno zavezo ure sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 3 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlKla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.