Nemški Mihel : Saperlot nazaj, že dve leti zabijam ta žebelj*) a nikakor noče naprej. Začel se mi je že zvijati.
Škrat: Le korajžno naprej, mu vsaj odbiješ glavo.
*) Žebelj se zove po nemško Nagi.
Učenjaki v Kopru
V	Kopru je sìIiiq učenih ljudij. Kdor tega ne verjame, pogleda naj kako znanstveno so pisane njih »Pagine istriane«. Te znajo in pišejo o vsem, in tolmačijo na dolgo :n široko, kako treba pojmiti ono, o čemur bi si morda kdo upal dvomiti, da ni najčiščega latinskega izvora. Vse je treba tako razumeti, kakor si njih gorko laško srce želi gledati skozi rdečo-belo-zelena očala. V sredstvih niso izbirčni, vse jim prav pride. Prokrustova natezalnica ali stiskal nica Fregoli pa eskamotaža dolgoprstecev, samo da pomaga in somma: »Osar tutto«.
V	zadnjej številki tega lističa zasledili smo mej sličnim razpravico o imenu »Busia dragai, kakor imenujejo Koperčani že zdavnaj del svojega slavnega mesteca. Da je ta beseda latinskega izvora, to je samo ob sebi umevno, {Bog ne daj, da bi kdo mislil na Božja draga !) le malo nejasno in spačeno je. No koperskim učenjakom ni nikakor težavno tudi tukaj rešiti čast njih italijanstva : Busiadraga ali Busedraga je spačeno iz Buso, Buco ali Bocca d' acqua. Bojimo se pa da imajo v Kopru tudi buso in zucca (luknjo v glavi).
Na tržaškem »korsu« videti je sledečo sliko:
PENDENTI
Vprašanje je sedaj, da li je v »grande ribasso« (v velikem padanju cene) »Indipendente« sam, laška iredenta ali pa — avstrijski patiMjotizem v Trstu.
Prvo po bolezni.
Katehet (na veronauku) : Kaj mora človek po
prestanej velikej bolezni najprej storiti. Dijak: Plačati mora zdravnika.
Razlika med grofom Goluchovskim in tržaS-kim »Piccolom«.
Kakova je razlika med avstijskim ministrom za vnanje stvari in tržaškim »Piccolom«?!
Grof Goluchowski nič ne ve o tem, kar se godi na Balkanu; tržaški »Piccolo« pa ve se več, nego se res godi.
Varijacija na »ogrske motive«
Škrat je nekoč pisal, da se ime bivšega ogrskega ministerskega predsednika »S z eli a« izgovarja: »šel«. Neki učen dohtar, ki je bil celo nekaj dni v Budimepšti, pa je Škratu očital, da ne zna madjarski in da se ne izgovarja »šel« ampak »sel« Sedaj pa se je vendar izkazalo, da je imel Škrat prav in daje »Szell« res »šel« (z ministerske stolice) »Sel« (na to stolico) pa je sedaj grof Khuen-Hedervary in ne Szell.
V šoli.
Učitelj: Tonček, kako se imenuje tvoj oče? Učenec: Ne vem. Učitelj: Kako to?
Učenec: Saj niti mati ne zna, nego mu vedno pravi : ti osel.
Dajč-kajzar Vilhelm : Akrabolt, sedaj sem jih dobro zaprl te socijaliste ! Sokter bosokter, zdaj ne pridejo več na dan....
Danke schòn, gnàdige !
Bilo je okoli ii. ure predpoludne. V senci pod orehom blizu nek° večje vasi na Kranjskem sta ležala dva »vandrovca«, seveda Nemca Johan in Franc. Ko je zazvonilo poludne, je Johan vstal in se podal v vas, da bi dobil kaj za kosilo.
Ko je Johan prišel v vas, mahnil jo je naravnost v farovž, ker si je mislil, da se tam še najlažje dobi kaj dobrega za pod zobe.
Dospevši v farovž, ni našel tam nikogar in ko se mu na njegov pozdrav nihče ni oglasil, stopil je v kuhinjo, kjer je zagledal na mizi veliko skled.) dobro zabeljenih štrukljov. Ozrl se je hitro okoli sebe in ko se je prepričal, da ga nihče ne vidi, pograbil je skledo s štruklji in jo odnesel v senco pod drevo, kjer ga je čakal Franc.
Franc je bil štrukljev seveda zelo vesel in ko je Johana vprašal, kje da jih je dob 1, odgovoril mu je ta, da mu jih je darovala farovska kuharica.
Ko sta štruklje pojedla, je Johan prosil Franca, naj nese on nazaj skledo in naj se huharici zahvali.
Mej tem se je kuharica vrnila v kuhinjo, a tu ni našla več štrukljev, katere je hotela ravno tedaj nesti gospodu Vsa iz sebe je premišljevala, kaj bi sedaj storila.
Slednjič je vzela nekaj testa, katero ji je bilo ostalo in je takoj naredila nekoliko cmokov, ali »knedeljnov«,
kakor jim je ona dejala. Cmoki so bili kmalu kuhani in ravno jih je bila zabelila, ko je prišel na vrata Franc, kteri jej je molel prazno skledo rekoč : »Danke schon, gnàdige !«
Kuharica je obstala, spoznala skledo, v kterej so bili prej štruklji, in ker ni znala nemški, je mislila, da »vandrovec« pravi:
»Dajte še knedeljne!«
Jeza je popadla njo a ona metlo in ž njo začela udrihati po nič hudega slutečem Francu, kateri je kmalu spoznal resnost položaja in jo s kilometre dolgimi koraki popihal iz farovža.
M'rtn.
Obt'ožec: Res je, da sem rekel: Poznam tega nesramneža, je škiljast, ima opičji obraz in plešo po vsej glavi, ali s tem nisem mislil na tožitelja, gospoda Zgago. Sodnik: Prav, ali ta popis se polnoma prilega tožitelju.
Talent za pesnika.
Oče (v razgovoru z'nekim pesnikom:) Kaj mislite,
bi li moj Milanček mogel postati pesnik ! P e s n i k : Ako ima talent, zakaj ne ? Oče: O, talent pa ima, talent ! Včasih kar po cele dneve ničesar ne okusi.
Demonstracije v Zagrebu in v Ljubljani.
Hrvati demonstrirajo v Zagrebu s hrvatskimi trobojnicami pred kipom bana Jelačića....
....Slovenci pa v ljubljanski Zvezdi s cesarskimi zastavami pred kipom maršala Radeckega.
Vesele vesti iz Ljubljane.
(Originalno brezžično poročilo našega posebnega poročevalca). V Ljubljani vlada te dni velikanska radost. Vse prodajalnice so že ves teden zaprte in Ljubljančani vandrajo neprestano v najboljšej Stini engi iz enega birchauza v drugi, tako da so že pozabili na svoja stanovanja. Po mestu krožiti me» ščanska in vojaška godba in svirati vesele koračnice. Za istima pa je fulka, da je strah in groza. Kaj se je tako posebnega dogodilo ? povpraševal sem enega in druzega in slednjič vendar zvedel, da se je dosegla sloga vseh slovenskih strank v Ljubljani in zato, da je vsa Ljubljana po koncu. Hitel sem takoj k nekaterim uglednim narodnim prvoborilcem, kateri so mi razložili na tanko vso stvar, ki je približno takale: Ljubljanski Slovenci so že precej časa sem ukrepali, kaj bi bilo storiti proti raznovrstni iredenti, ki se je v novejših časih začela pojavljati na vseh koncih in krajih naše predrage Avstrije. Italijani, Nemci in celo Čehi so izgubili že skoraj zadnjo sled avstrijskega patrijotizma in prav zadnje čase so —-oj strah in groza ! — še Hrvati in oni starokopitni Slovenci, ki prebivajo v Trstu in okrog njega, začeli postopati tako, kakor da so pozabili, da so zvesti sinovi drage nam Avstrje in da so Avstrijci za Slovence — pardon : Slovenci za Avstrijo prelili že cele potoke krvi. Te dni pa se je v Ljubljani dogodilo nekaj naravnost nečUvenega : nemški turnarji so se upali v emenitno avstrijsko-patrijotični Lj ubijani demonstrativno vreči na tla cesarsko fano 1
Oh, to je grozno, grozno ! Taka sramota za Ljubljano. To je treba vsakakor popraviti in Ljubljano oprati tega grdega madeža.
Ko se že vsi puntajo proti Avstriji pa morajo že zopet enkrat ljubljanske srajce pograbiti cesarska fana jo visoko dvigniti in tako rešiti ljubo Avstrijo pred pogubo. Tej akciji se je prvi še pred ponižanjem cesarske fané v Ljubljani — postavil na čelo seveda »Slovenec« in je objavil program, po katerem bi morali vsi Slovenci zvesto služiti cesarju in Avstriji in rimskemu papežu. Po dogodku v nemški kazini pa so se klerikalcem pridružili še liberalci in vsi skupaj so sklicali shod, na katerem se je dosegla sloga. Na shodu se je sklenilo, da bodo od sedaj naprej vsi Slovenci pod vodstvom ljubljanskih srajc zvesto služili cesarski fani in delovali za vsestransko razširjevanje avstrijskega patrijotizma. Ker pa bodo vsled tega od sedaj naprej Slovenci preobložen» s patrijotičnim delom, sklenil je shod, da se naprosi Nemce, Italijane in Madjare, naj oni nekoliko poskrbijo za obstanek in napredovanje —■ slovenskega naroda. Nadejati se je, da bodo Nemci, Italijani in Madjari z navdušenjem ustregli tej prošnji.
Slaba mera in prisiljene rime o rešit« tize na Ogerskem,
Gospod Szèli
je šel ;
Khuen priSèl
in je sèi,
kjer je prej sedèl
gospod Szèli.
Žalvala je on^, se on veselil. Zakaj pa ? Ja~ menim, vzrok ta le bi bil :
Po smrti njegovi ne najde moža, da v mreži bi svoji zasačila ga.
Slovo,
Na postelji smrtni bolnik je ležal, od svoje soproge slovo je jemal.
A on pa je vedel, da pride v nebo, tje žene ne smejo, ki može tepó.
Kri — kra.
. krucikinezer, tukaj so, hinder, hunder bežimo !
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Ul. S. Francesco 2, I. - TRST - TJ1. S. Francesco 2, I.
' ^^------■ ' = Telefon 952.	■ - <	' -
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 °/0. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5 '/a %>
na menjice po 6°/0, na zastave po 5 '/, °/0. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hrani I nični račun 815.004.
Gospod : Strela, kako si pa napravil, da si to čašo razbil, Žan!?
Sluga : Tako ... gospod !
Slovenska politika.
(Glej sliko).
Dr. Tavčar : Aha, jaz sem cesarska
fana višje vzdignil. Dr Šušteršič : -Nič ni res, moja fana je višja — poglej, jaz stojim bolj na špicah.
Najlepša zvezda.
Iz savske meglene nižave uhaja mi vedno oko visoko tja gori v višave, kjer spenja se sinje nebo.
Tam zvezda nahaja se jasna, prijazno se doli smehlja in njena svetloba prekrasna se z juterno zarjo igra.
Zato je pa najbolj čarobna, ker dušo in srce ima, in vili pogorski podobna slovenskega kinč je neba.
Za srečo Slovencev le sije očes preprijaznih nje žar ; a srce deviško ji bije prav gorko za narodno stvar.
Slovenske se mi govorice sramuje ne ona nikdar, a pač pa za njene pravice potegne se rada vsikdar.
Že njena lepota me gine, še bolj pa me vleče do nje, do miljene ko domovine, spoznam nje goreče srce.
Spoznavam, prav dobro spoznavam, da mi je predaleč do nje, pa vendar njen kras občudavam in narodno vneto srce.
To želje so moje iskrene, da sije ta zvezda naprej ; četudi ne sije za mene pa sije Sloveniji vsej.
Zvezd takih Slovenci veseli, le prosimo vedno Boga, naj zemlji slovenski dodéli prav mnogo še takih zvezda.
Potem i na mene sijala bo morda katera teh zvezd in kaka devojka bo zala mi vtešila srčno bolest.
Skrčiš.
Prišli so k nam misijonarji in vse je šlo k spovedi, samo Janeza Grma niso mogli pripraviti do tega.. —
Po neprestanem nagovarjanju njegove matere je vendar udal in šel k spovedi. Ko je prišel v cerkev, so bile vse spovednice po vernikih oblegane. Stopil je v vrsto pri nekej spovednici, kjer je menil, da jih je manj in ker mu je večno čakanja presedalo, odrinil je polagoma skoraj vse iz vrste. Neka ženica, katero je Janez tudi izrinil pa je bila vsled tega razžaljena in mu je očitala: »to ni prav, da silite naprej, vi ste komaj sedaj prišel, jaz čakam že dva dni na vrsto«.
»Kaj dva dni, to ni vse .mč, odrezal se je Janez, jaz pa čakam že 16 l?t in še sedaj nisem na vrsti.
Trgovec: Torej mati, vi hočete ovratnico za
vašega sinčka. Hočete li dolgo ali kratko. K m e t i c a : E, bolje bo dolgo, saj fant itak hitro raste.
„Škratova" kronika.
Ako misli kdo, da bom pisal kroniko tako, da se bodo častiti moji čitatelji smejali, se silno moti in kdor je v nadi, da se bo zabaval, pričel čitati te vrstice, naj se kar takòj tukaj ustavi, da mi ne bo potem očital, da sem mu čas kradel. Kakor pošten slovenski »Škrat« nimam pač nobenega povoda, da bi skakal od veselja, čeravno imajo mene in vse Slovence kar vsi vprek : vlada, cerkev, Nemci, Lahi in še kdo drugi tako — »radi«. Dobre volje so menda lahko le Slovenci na Kranjskem, katerim g're že tako dobro, da kar tekmujejo v tem, kdo bo bolje ustregel Nemcem.
Te dni je dohtar Sušteršič šinfau črez liberalce, da so nemškutarji, ker so se nasproti Nemcem obvezali, da ne odpravijo tudinemških uličnih napisov v Ljubljani. On, dr. Sušteršič se pa ni Nemcem prav nič obvezal, pa bi jim — tako je trdil — vsejedno privoščil tudinemške ulične napise v Ljubljani, ako bi isti od njega dol viseli. Seveda bi on radi tega
„Škratov" predlog.
(Na zadnjh volitvah v tretjem mestnem rair tlu v Trstu je ìr.a jhno ?t vilo pomorskih kape'anov glasova'o po krivic' tu "i za vse uLotne kapitane na a naOn. da so po večkrat glasovali in so hodili skozi ene duri vej a so se črez iek»j časa vračali tkozi
druge duri z prt notri.)
Da se volitev kapetanov o prihodnjih volitvah napravi bolj jednostavna, predlaga „Škrat", naj se v volilni dvorani postavi „ringelšpil" in naj se kapitani toliko časa vrtijo okoli in stavijo glasovnico v žaro, dokler bo imela k&mora zadosti glasov.
ne bil nemškutar, ker kdor na Kranjskem pripada katoliški stranki, ta ne more imeti na sebi nobenega pogreška in tudi nemškutarskcga ne. To ve prav dobro tudi ljubljanski »Slovenec c in zaJ;o prav pridno...

temu škofu prav pridno kadi tudi naš največji — prijatelj, tržaški žid »Piccolo«. In kdo, naj se temu čudi, ko se zadnje čase v boju proti nam vežeti celo tržaška irredenta in c. k. primorska vlada, da laška irredenta navdušeno :
.. . kadi tržaškemu škofu, dr. Naglu, velikemu prijatelju kranjske katoliške stranke, ker se je odločil, da odpravi iz slovenskih cerkva vsako sled slovenskega bogoslužja in ker vse kaže, da bo po svojih skromnih močeh pomagal zatirati te hudobne tržaške Slovence, ki nočejo zlesti pod komando gosp. dr. Sušteršiča Velikega.
Kdor bi pa dvomil o tem, da »Slovenec <■ kadi škofu Naglu le iz velike ljubezni do tržaških Slo-veucev in do Slovencev sploh, naj pomisli, da...
"N/
kadi c. k. vladi in v prvi vsti c, k. nam. svetovalcu Jettmarju.
Če pojde to tako naprej, se nekega lepega dne »Piccolo» in »Slovenec« kar objameta in zaplešeta veselo poskočnico na — slovenskih grobovih.
Da pa pride do tega čim prej, treba je seveda pridno ustanovljati tudi konsumna društva. V kar
bo treba uniformo kranjskih konsumarjev spremeniti t a k o, da bo b olj odgovarjala modernim zahtevam.
Dobro bi potem tudi bilo, da bi se vsakemu udu katoliških konsu mov, kadar umre, utak nilo v žep izkaznico, da je bil do svoje smrti ud konsumnega društva, ker take izkaznice smatra baje sv. Peter sedaj za potne liste, brez katerih nikomur ne dovoli uhoda v nebeško kraljstvo.
Slovenskemu narodu se godi ravno tako, kakor turškemu sultanu, na katerega njegova telesna straža...
. .. sestavljena iz Albancev, tako skrbno pazi, da mu od te pažnje kar vroče prihaja in da bi bil alahu nepopisno hvaležen, ako bi ga rešil iz krempljev teh — zvestih čuvajev.
Smola.
Fridolin Treskovič imel je pri sebi }ako hudobno taščo, katera je vsak dan iznašla nova rafinirana sredstva, da mu je grenila življenje. Nekega dne se je vsled tega se svojo boljšo polovico Sidonijo zaprl v sobo in se na dolgo posvetoval, kaj bi storil, da bi ga tašča nehala tako neusmiljeno mučiti.
»Veš kaj. dejala je slednjič Sidonija, - ona ima grozno rada darove. Kaj, ako bi ji tu pa tam kako stvar daroval, morda bi na ta način pridobil njeno naklonjenost«.
»Je že prav, darovati, a od kje naj vzamem v to potrebni denar? Saj veš, da nam primanjkuje še za vsakdanje potrebe«.
»E seveda, seveda, ali mir v hiši je tudi nekaj vreden«.
Fridolin je slednjič težkim srcem sklenil, da poskusi tudi to sredstvo in se takoj napotil v neko fino prodajalnico, kjer je namerjal kupiti lepo vazo iz porcelane za dar svoji tašči.
Izbiral in izbiral je a cene so bile tako visoke, da o najboljši volji ni mogel ničesar kupiti, ker je imel pri sebi le 20 kron. Slednjič zapazi! je v nekem kotu prodajalnice kup črepin.
»Kaj pa so one črepine tam v kotu«, povprašal je gospodarja.
»Oh, vzdihnil je trgovec, to je bila najkrasnejša, vaza v mojej prodajalnici, 400 kron je bila vredna, a ta prokleti fant, ta nerodnež, mi jo je včeraj ubil«.
»Veste kaj, jaz kupim te črepinje, koliko hočete imeti za-nje ?«
»No, kaj hočete mi dati za to ? Dve kronci«.
»Dobro. Tukaj vam dam dve kroni za črepinje in eno krono zato, da mi jih spravite v zaboj in pošljete na ta naslov«. To rekoč dal mu je listek z naslovom svoje tašče in odšel.
»Izvrstno kupčijo sem napravil«, veselil se je na potu domov, »tašča bo mislila, da se je vaza po poti o prenašanju razbila in da sem zanjo potrosil celih 400 kron, medtem ko me vse skupaj stane komaj tri kronce«.
Par ur pozneje potrkal je nekdo na vrata njegovega stanovanja in ko je tašča odprla vrata izro-
čil jej je postrežček velik zaboj, na katerem je bilo napisano njeno ime.
»Kdo mi pa to pošilja«, veselila se je tašča, ko je postrežček odšel.
»Mal dar za vas, draga mati, kupil sem vam tako krasno vazo iz porcelane za samih 400 krone«.
»Oh, to je preveč, dragi moj Fridolin, čemu ste toliko potrošili za me, saj ni bilo treba. Vi ste res zlata duša*.
Tašča in Sidonija začeli ste z veliko radovednostjo odpirati zaboj, Fridolin pa se je medtem naslonil na okno in čakal z veliko napetostjo, kaj poreče tašča, ko zagleda v zaboju črepine, mesto vaze. —
Kar naenkrat zaslišal je za seboj grozno tuljenje tašče :
»Ah to je nezaslišano, to je preveč, tako zasra-movanje ! Ne, ne, tega ne prenesem!«
»Kaj se je zgodilo, draga mati ?*
»Kaj, kaj?! Še vprašate!« In v tem trenutku priletelo je ubogemu Fridolinu v glavo par zavojev papirja, v katerem so bili omotani — posamezni kosi razbite vaze.
»O ti frdamana duša, vzdihoval je Fridolin, ta strela od trgovca mi je zavil vsako črepinjo posebej, mesto da bi bil vse skupaj pometal v zaboj ! c
Hudobna tašča je tiko spoznala, da je Fridolin kupil le ubite črepinje in je mislila, da se je ž nje hotel norčevati.
Seveda se Fridolinu od tistega dne godi še mnogo huje, nego poprej.
Tempora mutantur — in naše uniforme Judi.



r
.-v.


m

Tržaški vtterajnarji so sklenili, da bodo z ozirom na zvezo med primorsko vlado in tržaško irredento svojo dosedanjo uniformo zamenjali z uniformo italijanskih bersp.ljerov (vojakov-Iovcev).
Knez Ferdinand Bulgarski
v a

/ ^r
Očitajo mi, da utikam svoj nos v Macedonijo, kaj moram jaz zato, da imam tako dolg nos, da mi sega preko mej moje države v Macedonijo,
Naš Miha.
Jej, jej, kaku čudno se zdej svejt vrti jen tombola. Ku sem biu je.st mlajše je blo vse drgače. Tabt (takrat) se je poznalo samo cikorjaše jen Slovence, zdej pej cikor-jašo skuerej nej več in še tiste, ki sue, si stavijo druga imjena. Cikorjaše v Sv. Križe se kličejo kagumerji, včeraj pej sue cikorjaše z Grjete toukle »Šk rate« telegraf, da se zdej ne bujue več klicale cikorjaše, ampak »šješkarje«. Tedaj sue prave cikorjaše zdej samo še pr Svjete Marije Mandaljenje zgurnje. Kaj je pej s teli gorečih Slovencev ratalo ? Kaj jest znam kašna furbasta imena se zdej stavjue ; ane pravjo, da sue riberalce, druje, da sue radičkralce, trečie da sue klerekavce jen bug-zna kaj šc vse ! Ja, ma denes Vam nebuem dueste govueru, zatu kjer suo v nedeljo vrt volitve jen mueram jet agitirat, da ne bue nazaj izvo ljena kašna sakrabolska laška ueblast. Ane naše ledje sue še taku nazaj, da čjejue vuelt sacco trještine jen mi-slejue, da je triještin, vsak tiste, ki zna gavuert samo lasku jen magare če je pršo s Kalabrlje. Mi Slovence pej da ncjsmue trještine, magare če je naša rodovina an meljuen lejt te dama ! Vrag nej jeh zastuope tje cikorjaše, čjejue bet trještine, pej še žepan v Trste nej trještia jen je pršo bugzna ud kje.
Torej zbugam, pa volitvah pej Vam buem
poveu, kolko flaškonov bodo cikorjaše nabrale v okolice.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Ul. S. Francesco 2, I. - TRST - 171. S. Francesco 2, I.
• ---;—	Telefon 952. - -	-—
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 °/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daj a samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51 %,
na menjice po G °/0, na zastave po 5 lj% °/o-Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno liranilničiii račun $15.001.
Sr. Ivan. »Indipendente« je pisal, da če napravijo Italijani pri nas samo en shod, gotovo dobijo. Tudi tukaj je spložna sodba, da če pridejo Italijani sem, — jih gotovo dobijo.
Rocol. Tukajšnji cikorjaši se škedenjske Lahone po telegrafu naprosili za tiste svetilke (feralče), s katerimi so v zadnjem »Škratu« iskali kandidata.
Ljubljana Zato da ne boste Tržačani vedno zabavljali, da ljubljanski Slovenci v narodnem obziru spijo, sklenilo se je prirediti v Zvezdi velikansko slavnost na korist spomeniku Franceta Preširna.
Ljubljana. Ljubljanski Nemci so v groznem strahu, ker se boje, da se ponove demonstracije s fračami pred nemško kazino.
Ljubjana- Nemci so se že zaveli iz prvega osup-njenja in se zavedajo resnosti trenotka. Zgražajo se posebno nad tako nezaslišano'predrznostjo Slovencev, ki se v Ljubljani upajo prirediti veliko slavnost ravno v Zvezdi neposredno pred nemško kazino. Poslali so radi tega interpelacijo v državni zbor.
Dunaj. Avstrijska vlada je sprevidela, da imajo ljubljanski Nemci prav, ko protestirajo proti name-rovani slovenski slavnosti pred nemško kazino v Zvezdi, ker bi to bilo izzivanje Nemcev, in je odredila, da se slovenska slavnost v Ljubljani ne sme vršiti pred nemško kazino.
Ljubljana. Vsled tega odloka sklenili so ljubljanski Slovenci, da prepeljejo ljubljansko Zvedo na Barje, da bo tako slovenska slavnost dovolj oddaljena od Nemcev. Na točki, kamor se prenese Zvezdo, delali so že poskuse s fračo in se je konstatiralo, da frače od tam ne nesejo do nemške kazine. Nemci bodo toraj lahko brez skrbi sedeli v kazini
Dunaj. Hortisu je žal, da sedaj ni Madjar, ko na Ogrskem niti politiki tretje vrste nočejo ustopiti v ministervo. Zdaj, ko prihajajo toraj v poštev celo politiki zadnje vrste, bi se morda tudi za Hortisa dobil kak prostorček v ogrskem kabinetu. Ali, kakor rečeno, škoda da ni Madjar.
Carigrad. Tukajšnji turški listi se v imenu — evropejske kulture zgražajo nad krvavim dogodkom v Bdgradu. (Opomba turške vlade: Dragi Škrat! Ta brzojavka je bila prav za prav namenjena za-te, ali moji nerodni uradniki so je po pomoti poslali v resne liste. Prosim te, da bi mi to blagohotno oprostil. P. S. O tej priliki ti sporočam, da so tudi vse one vesti o zgražanju Angležev radi dogodka Belgradu bile namenjene za Škrata in so istotako po pomoti prišle v druge resne liste. To mi je povedal tukajšnji angležki poslanik. Zdravo Škrat ! Pozdravi Sloyence in druge avstrijske Jugoslovane in vprašaj jih, ako se jim zdaj kaj bolje godi, ko niso več pod Turkom. Hi ! hi ! — Oprosti, da mi je ušel smeh Še fnkrat: zdravo! Turški veliki vezir. 1. r.)
Naročnikom !
Z današnjo številko dokončal je „Škrat" prvo poluletje svojega obstanka. Vsled tega priložili smo daaašnjej številki poštne nakaznice, katerih naj se cen j. gg. naročniki blago volé poslužiti v obnovo naročnine, oziroma v poravnanje dolžne naročnine za ninolo poluletje.
Uprava „ŠKRATA"
Ivan Semulič
v TRSTU
Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi do deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in drngi vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje >n
prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
P1
|h 1C v ulici Rossetti štv. 2.
I toči izvrstno belo vino briško, istrsko Srno in te-1 ran. Pripravljena je tudi vedno dobra kuhinja. Za mnogobrojni obisk ee najuljudneje priporoča udana	Marija Butkovič, krčmarica.
ZALOGA šivalnih s'rojfv, =
bhhmv = »n dvokoles.
Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov za šivalne stroje in dvokolesa. Sprejemajo — se vse poprave po nizkih cenah in jamstvo. - -
Piazza S. Caterina 2. RUDOLF ROTL Piazza S. Caterina 2. wmmmmmmmmmmmmiammmmmmmmamr
-	TRA VERZE, CEMENT ----- STAVBNE
IN POHIŠTVENE OKOVE RAZNE CEVI, SESALKO, PUMPE, VSAKOVRSTNE
-	- - - ORODJE itd.----
NiJVECJA TRKOMA Z ŽELEZJEM
KONJEDIC & ZAJEC1
v Gorici (pred nadškofi j o)
-	- ŠTEDILNIKE, PEČI, - -
-	TEHTNICE, NAJVEČJI --- IZBOR MIZARSKIH --
---POTREBŠČIN---
KUHINJSKIH IN HIŠNIH ----PRIPRAV.----
stavbinski predmeti, tra verzi. zalepi kovaško železo. tare, železne šine. ograje, pumpe, cevi.
tehnični predmeti. predmeti za napravo kopelj in stranišč.
Cari Greinitz Neffen
FILIJALKA V TRSTU.
v
peči in štedine ognjišča. kuhinjska in namizna
posoda, pohištvo od železa.
TRGOVINA Z ŽELEZJTM. ŽELEZNE ELAGAJNE-
nagrobni križi in ograje,
Corso 33.	Piazza Goldoni 2, orodje za vsaki obrt.
ùntoti furiati
ZALOGA
= prodajalnica kolonijalnega blaga in delikates TRST - Trg sv. Frančiška 2. — TRST.
t	Priporoča :
_ § tu- in inozemskili vin, spirita in ltajer
in razprodaja na debelo in drobno
u.
Kavo Santos I...... klg. K	2.12
„	1.92
,	2.28
„	2.86
„	2.90
„	2.90
„	3.10
„	3.40
„	3.50
„	6.40
„	5.80
S. Domingo ......
S Salva i. c.......
Kuba.........
Java..........
Kosta ica.......
Ceylon........
Fige suhe 5 kg.....
Pristni r kin^ški čaj I.
»» >i »• H*
Cen.k se pošlje franko na zahtevo.
Poper bel.......klg. K 2.60
„ zmlet...... „ „ 2.80
„ Črn....... „ „ 2.20
» zmlet...... „ „ 2 40
Južno sadj' , ribe v konztrvah Biš-koti, likerji,
Testeni e kg —.62 in do —.88 Namizne in dezertne vina. Šampanjc, sir Riž od 30 do 56 stot. Čokolada, olja liter po 69 stot. do 2 K, Konjak in Rum.
Najnižje cene.
0 o o
o J. perhauc - Jrst
o o o o o o o o
Via dell'Acque št. 12.
(nasproti Kaffé Centrale.) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnili italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Riirgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, sli-vovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj
-	- izvrši. Razpošilja se po povzetju. - -
Ceniki na zahtevo in franko.
—	Razprodaja od pol litra naprej.—
Svoji k svojim !
Največja tovarna
pohištva primorske dežele.
™ ZALOGA POHIŠTVA •
Največja tovarna
pohištva primorske dežele.
dobro poznane * * tovarne mizarske zadruge v 6orici (Solkan) * *
'Z-Sb*** TRST -c^ vpisane^ zadruge z omejenim poroštvom	TRST
Via di Piazza veccMa (Rosario) 1, msa Marenzi. prej ^titoli CertfitgGJ Via di Piazza vecchia (Rosario) 1, Hiša Marenzi.
»oiiđnost zajamčena, kajti les se osuši v io nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — •	—Najbolj udobno, moderni sestav. — Album pohištev brezplačen.
Konkurenčne cene.
•a:
Svoji k svojim
GLAVNA ZALOGA LIČILA - - V KORIST DRUŽBI - -
SV. CIRILA. IN METODA V LJUBLJANI.
I. Drufovka - Gorica
CENTRALA : Gosposka ulica št. 3.
FILIJALKA v GORICI : Raštelj 3, v SEŽANI in jss^ KORMINU (Drufovka & Feresin). Telefon 62. — Ceniki na zahtevo gratis. — Telefon 62.
-	TVORNICA NADPLATOV
-	TOVARNIŠKE ZALOGE -......USNJA.......
Instalacija plina in vode
ter plina „aeentilen". - ZALOGA KARBURA -Napeljave acetilenskega plina v hiše, gostilne, dvorce, gledališča itd.
OD C. KR. NAMESTNIŠTVA V TRSTU KONCESIJONIRANA
prva tržaška' tovarna aparatov za napravljanie plina „Acetilcn"
Rocco šk C.o v Trstu
ulica Sanità štv. 9.
odlikovana sé zlatimi in srebrnimi kolajnami.
RIBARSKA RASTAVA DUNAJ 1902.
□
Zaloga svetilnic in pri-
padkov za rasvetjavo. Cestne svetilnice „Acetilen" z 1—2 plamena brez dovoda plina. Instalacija in poprave vodovodov.
Proračuni Brezplačno in franto.
Screma zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi j pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti ugodno je zavarovanje na doživetjem smrt z zmanj-šujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
SIiAVIJA
vzajemna zavarovalna banka v Pragi, »ccodc Rezervni fondi 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije : 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gospodskih ulicah Stev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj 1 in najkulantneje. Uživa najboljši sloves koder posluje.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Izdaja in tiska tiskarna „Edinost" v Trstu.
Odgovorni urednik Ludvik Geržina