defense BUY UNITED STATES savings ONDS AND STAMPS jWaiimgOMAin Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem iistu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest JDEFENSE Slovene Daily in \P I BUY Ohio UNITED gjt STATES T SAVINGS Best ;j(vk/BONDS 1KB AND STAMPS Advertising Medium volume XXIV,—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 18, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 220 ftEMSTVO BOJNIH LADIJ ZA AMERIŠKE PARNIKE briška mornarica bo streljala, čim bo ^•a sovražno ladjo. - Ameriška legija odobrila predsednikovo politiko VNEW YORKU JE PRIPRAVLJENIH ZA ODPLUTJE 140 PARNIKOV Washington, 17. septem-*-- Bolgarija zahteva od Turčije dovoljenja za preplutje Dardanel Pozor, avtomobilisti! --"J J- I • »J^/jJ l-V. Ameriška mornarica je asnjim dnem uVeljavila zo- konvojev J jparnikov, ki pre- vseh t " nunvoJev ali zaščite !žajo°v05ih ^arnikov' ki Pre- ščinp VroP° razne potreb- c> lin -v, ... . .. jah, kiP° ameriških bojnih lad-streijat.lmaj° ukaz- nemudoma 1;i 'na Vsako pomorsko vo-bl utegnilo napasti' ame-Parnike. "Parnik M °v v newyorskem pristanišču loKlarivi • H da 'skl tajnik Knox je iz- ščiti]'a * ameriška mornarica ^ji n ke 2 Vsemi sredstvi-% razPolago. Tozadevna >teočii0 °bJavljena skupno ^orgw' da je zbranih v Vških Pristaniščih nad 140 W m druSih parnikov, N>i vVSak Čas odPluli Proti Vfcn lad.sPremStvu ameriških 'V »v ^ Ijžb^ b°^Ua ,ail^a v Lizb0Ili ' PortuSalska- 17■ vt0 — Včeraj je pri-ški ristanišče prvikrat a-1 Prilik v spremstvu a- j ladje. To je bU j an Cambion, ki je priplul I obr spremstvu ameriške ( Saom°Zn!. straže, katera je j fHik v ' Clm se je ameriški j ^ izJrn° Zasidral, zopet od-; >, Pristana. | s|, ^Wat ameriške le&'je 'Vif^E, 17. Konvenci- Sestu .legije' ki zboruje v glas- danes 2 ogromno h Pol>tik'°V in-dorsirala zuna-in 0 Predsednika Roose-Jji prn,gresa, zahtevala ta-N ter nevtralnostnega - iaHih 0 odPravo vseh zem-jitev z ozirom na ITALIJONI SO BOLJŠI KO NEMCI" List "New York Times" z dne 17. septembra objavlja sledeče poročilo: RIM, 16. septembra. — Dnevnik "Slovenec", ki izhaja v Ljubljani, objavlja v svoji izdaji z dne 147 septembra, ki je dospela danes v Rim, sledečo vest: V provinci Ljubljani je bila uveljavljena smrtna kazen. S smrtjo bodo kaznovani vsi, ki bodo spoznani za "krive napada na italijansko oboroženo silo ali sabotaže italijanskih tovarn, železnifc in javnih koncernov, kakor tudi oni, ki bodo spoznani za krive širjenja subverziv-ne propagande, in končno oni, ki bi ščitili ljudi, kateri so krivi teh zločinov." Odredba italijanskih o-blasti vključuje dalje tudi izpraznitev ulic ob gotovi liri zvečer. Nadaljna določba te odredbe odreja, ila morajo vsi, ki posedujejo orožje, muni-ci jo in eksplozive, vse to izročiti tekom 48 ur italijanskim karabinerjem. Po poteku tega razdobja bo vsak, pri katerem bi se našlo orožje, municija ali eksploziva, ustreljen. 6 "^fti z C i° l7emke armade-ki " S za Sl3e- kjerkoli je po-|%0ijti 2asčito ameriške ne-j ki m lobode. S tem je 1)0 Svetov na SVoJi konvenciji" Slt>e 1 V0jni javila, da k ^ t,a^eriške armade ni- c *o£ati v Evr°p°- pre- ■ Xm m svoj sklep g pri-^a naj se ameriška "iena pošlje tja, kjer bi avzočnost potrebna. Žalostna vest Mr. Matt Nemec, 885 E. 236 St., je dobil iz stare domovine vest, da mu je umrl v rodni vasi Smerje pri Bohinjski Bistrici na Notranjskem brat Anton Nemec, p. d. pri Škofu. Pokojni je bil star 62 let in zapušča tamkaj ženo in družino, tu pa dva brata in sestro. Naše sožalje! Jasno je, da bi "bolgarske" ladje služile Nemcem in Italijanom za napad na Rusijo. — Angleži pravijo, da bodo bombardirali te ladje, kjerkoli bodo naleteli nanje. ANKARA, Turčija, 16. sep-1 tembra. — Nocoj se je sporočilo, da je zahtevala Bolgarija od turške vlade, da slednja dovoli plovbo skozi Dardanele v Črno morje osmim bolgarskim rušil-cem, eni podmornici ter osmim torpedovkam. Ti zahteva je zopet oživela govorice, da je omenjene ladje "prodala" Italija Bolgariji, dasi se ta zanikuje. Izzivanje Rusije Bolgarski poslanik v Ankari je predložil omejeno zahtevo turški vladi 48 ur nato, ko je moskovska vlada ostro protestirala pri bolgarski vladi, češ, da slednja dovoljuje, da vporablja-jo Nemci in Italijani bolgarska pristanišča ob Črnem morju kot baze za svoj skorajšnji napad na Rusijo. Turčija je že pred dvema mesecema obvestila Bolgarijo, da bo vsaka zahteva za preplutje Dardanel po bolgarskih ladjah že v naprej odbita. Iz angleških virov se naznanja, da se bo bolgarske ladje bombardiralo, kjer koli se bo naletelo nanje. Nemci imajo na Črnem morju že zdaj znatno število podmornic in torpedovk, ki so jih trans-portirali tja v posameznih raz-ložljivih delih z železnico. Ukor iz Moskve MOSKVA, 17. septembra. — Ruski komisar zunanjih zadev Molotov je obvestil bolgarsko vlado, da njen odgovor z ozirom na ruski protest glede bolgarskih pristanišč v Črnem morju, v katerih se vrše nemške in italijanske mahinacije, ni zadovoljiv. V Parizu se stopnjujeta teror in groza Nemci napovedujejo nove represalije, v katerih bodo streljali kar odkraja vse Parižane, ne glede na njihov položaj. V nedeljo se vrši v Geauga Lake parku uradna otvoritev županske kampanje za mesto Cleveland, kjer bo glavni govornik in županski kandidat Frank Lausche podal svojo platformo. Dolžnost nas veže, da se v čim večjem številu pokažemo, da stojimo za njim kot en mož in ena žena. "Frank Lausche for Mayor Club" v 32. vardi je organiziral avtomobilsko povorko, ki bo šla izgred glavnega kampanjskega i stana, 16821 Waterloo Rd. ob 12.30 uri popoldne skupno v Geauga Lake park z godbo na čelu. Pričakuje se nad dvesto avtomobilov. Vse one, ki lastujejo avtomobile v Clevelandu in okolici, se prosi, da prijavijo svoje avtomobile osebno ali telefonično na glavni kampanjski stan ali pokličite John Rožanc, KEnmore 1934. Kdor pa se ne prijavi, je naprošen, da pride v nedeljo j pred 12:30 uro popoldne pred i glavni kampanjski stan, kjer bo dobil dekoracijo in vsa potreb-!na navodila. Rojaki in rojaki-jnje, strnimo se skupaj, stopimo v skupno povorko in pokažimo, koliko cenimo našega rojaka, ki kandidira za važno župansko mesto. Žrtvujmo se, ker to je prvi tak slučaj v zgodovini Slovencev v novi domovini. Vsak avtomobil, ki ga lastuje Slovenec, mora biti v nedeljo v naši narodni povorki. Ali boste vi z nami in vsi skupaj za Frank J. Lauscheta ? Načelstvo kampanjskega odbora "Frank Lausche for Mayor". OGROMNE ZMAGE SOVJETSKIH ARMAD NA CENTRALNI FRONTI Ruski komunike naznanja, da so Rusi zdrobili najboljši tankovski zbor proslulega generala Guderiana VICHY, Francija, 18. septembra. — Nemške oblasti v Parizu so snoči posvarile Parižane, da bo poslej možno, da bo ustreljen kateri koli Parižan v povračilo za napade na nemško vojaštvo. Doslej so izvajali Nemci svoje tozadevne represalije samo nad onimi talci, ki so bili znani kot komunisti ali židje, poslej pa se ne bo več delalo nobenih izjem. Policija v zasedeni Franciji je pričela danes zjutraj s hišnimi preiskavami za skritim orožjem. V Parizu si nemške oblasti s pomočjo francoske policije prizadevajo, izslediti tajna shajališča delavcev, ki jih označujejo za "teroriste." Policija v Tarbesu, nezasedena Francija, je aretirala in zaprla angleškega katoliškega du-, hovnika Price-a, katerega obtožuje "protidržavnih" aktivnosti. POTA, KI VODIJO V LJENINGRAD, SO TEŽAVNA IN KRVAVA MAČKE IN PODGANE NA VRSTI? BERN, Švica, 17. septembra. (ONA). — Neki potnik, ki je prispel iz Berlina, je izjavil, da so pričeli po Berlinu lov na vse mačke, in sicer iz neznanih in nepojasnjenih vzrokov. Časopis Volkszeitung, ki izhaja v Goet-itingenu pa je imel nedavno o-Iglas, v katerem je bil oglaševan j nakup podgan, katere se plačajo po 10 pfenigov žival. Dotični potnik je povedal, da ne vidi drugega vzroka za nakup podgan, kot da slednje uporabljajo za hrano. Vodstvo sovjetske armade poroča danes, da je ruska vojaška sila zdrobila najboljše oklopne čete generala Heinza Guderiana, "blitzkrieg" voditelja, čigar tanki so zdrobili Francijo. Njegovo tankovsko armado so zdrobili Rusi s svojimi tanki pri Brijansku, 230 milj daleč od Moskve. Rečeno je, da je general Guderian izgubil dve tretjini svojih masivnih tankov. Ogromne nemške izgube Sovjetski komunike naznanja, da je" general Guderian izgubil 20,000 mož na mrtvih, ranjenih in ujetih, 500 tankov, 70 oklop-nih avtov, 1,525 trukov, 195 letal, 85 težkih strojnic, 51 mož-narjev, več tisoč pušk in velike množine municije. Na.nemške ugotovitve, da so Nemci uničili troje ruskih ar-madnih zborov v distriktu Ilmen jezera, južno od Ljeningrada, je rusko vrhovno poveljstvo naglo odgovorilo, da so nemške trditve iz trte izvite, ker-so Rusi izgubili tam v celomesečnih bojih 30,000 mož, dočim znašajo tam nemške izgube cd 35,000 do 50,-000 mož. Nadaljui nemški poraz V bitki pri Jarcevu, na severnem koncu Timošenkove centralne fronte so imeli Nemci 10,-000 mrtvih in ranjenih ter so izgubili 100 topov in 100 metalcev min. Dalje se je danes naznanilo, da se bo pričelo 1. oktobra vojaško vežbanje vseh ruskih civilistov, starih od 16 do 50 let. Nemci molče o centralni fronti Nemška poročila sploh ne o-menjajo centralne fronte, odkoder poročajo Rusi o svojih o-'gromnih zmagah, temveč samo ^naglašajo, da ie pot, ki vodi v Ljeningrad, težavna in krvava. | Zelo resen in nevaren, pa je položaj ruskih armad na južni fronti, katerim poveljuje maršal Budjeni. Nemci so pričeli v j tem kraju prodirati proti Krimu in pravijo, da so zajeli okoli Kijeva v past 250,000 Rusov. HITLER V VLOGI MUSLIMANSKEGA PREROKA ANKARA, Turčija, 17. sen- j svoj kapital iz Hitlerjevega pre-tembra. (ONA). — Angleži iniganjanja krščanske cerkve. Ker Rusi so dognali, ko so vmaršira-li v Perzijo, da so nemški propagandist! in drugi agentje v Perziji slikali Perzijcem Hitlerja so neuki Perzijci mnenja, da sta na svetu samo dve veri, namreč njihova in krščanstvo, so smatrali naciste za mohamedance. Mr. na kultura X itiZ»OR "JADRAN" V%aP!Vke zbora Jadran C0(1 SpriL- a Se bodo pevske Uspeh predavanja Snočnje predavanje, ki ga je priredil dr. Rudolph Antončič, pod pokroviteljstvom krožka št. 2 Progresivnih Slovenk, je lepo uspelo. Udeležba je bila lepa in zanimanje za predavanje, čigar predmet je bil "rak na prsih", je bilo veliko. Predavanje je bilo zlasti poučljivo za žene. — Poročevalka. Pozdravi Pozdrave s konvencije v Pittsburgh u, Pa. pošiljajo Ann Opeka, Frank Cheligoy, Jos. Skuk, Rose Rozance, Joe Fifolt, Rudy Licsh, Josie Zakrajšek, Mary _______ Somrak, M. Medvešek, Josie in pripeljite tudi j Močnik, K. Stokel, A. Wapotich Taj. in Marion Bashel. rV:3 naprei vršile vsa-VNke?0ldne °b 1:30 uri \ JVlfJ(/ delavskem domu, C VablJeni ste TEROR V JUGOSLAVIJI Budimpešta, 17. septembra.—Tukajšnji list Mem-zeti Ujsag naznanja, da je bilo v Beogradu ustreljenih 50 komunistov. Omenjeni so morali umreti, ker je bil ubit neki nemški vojak. Zagreb, 17. septembra. — Železniška proga med Brodom in Sarajevom je bila zopet razstreljena, na avtobus, ki vozi med Zagrebom in zagrebškim letališčem, pa sta bili vrženi dve bombi. Pri tem sta bila ra-n jena neki nemški korporal in neki prostak, ki sta se peljala z avtobusom. — Paveličeve oblasti dolže dejanja srbske upornike. OGROMNA POMOČ RUSIJI LONDON, 16. septembra. — Danes se je naznanilo, da sta se vladi Zedinjenih držav in Velike Britanije obvezali, da bosta, pričenši s 1. januarjem, poslali Rusiji vsak mesec več sto bombnikov in drugih bojnih letal. — Glede gotovih potrebščin, ki jih Rusija najbolj nujno potrebuje, pa bo šla Anglija z Rusijo na aazo: vsakemu pol. Sevanje italijanskih vojakov V NEMČIJI is . H a' 17- septem-lod moža do moža, nakar so jih Italijanski de iv/rtapeli danes sem- CHi ' UjeK da so bili i- X, Jaki ki so bili po-% ,'.fr°nto, prepeljani ASvifc mora3° delati ^^teh k°nskripcijo. Ko \\ So ^elavcev-vojakov %\[ Nemci ovili ter jih potegnili prisilili k delu v neki tovarni. Ti vojaki pripovedujejo, da so bili italijanski vojaki njihovega bataljona transferirani iz Ukrajine v Cologne, kjer so jih raz-družili. Nekatere so poslali na delp v tovarne, dočim morajo drugi čistiti in odstranjevati ruševine in navlako poslopij, ki so jih porušile bombe angleških letalcev. OBISK HRVATSKEGA KOLEGE Včeraj nas je obiskal v uredništvu v družbi Mr. Marijana Mihaljevicha naš hrvatski kolega Mr. Ujčič, urednik uglednega hrvatskega lista "Hrvatski Svijet", izhajajočega v New Yorku in pisanega v zdravih, naprednih in iskreno jugoslovanskih smernicah, ki jih je za dal listu njegov bivši urednik Don Niko Grškovic, starosta hrvatskih časnikarjev v Ameriki. Mr. Ujčič ostane v Clevelandu nekaj dni na počitnicah. Upamo, da bo našel v naši veliki naselbini med svojimi jugoslovanskimi rojaki obilo potrebnega razvedrila. — Dobrodošel v naši sredi! Vesti iz življenja ameriških Slovencev Rogelj odpotoval zapad Mr. Janko N. Rogelj, glavni predsednik Ameriške bratske zveze, je odpotoval včeraj v East Heleno, Mont., odkoder je prišel v Cleveland pred 25 leti. Tam bo obiskal društva ABZ organizacije, nakar bo odpotoval v Butte, Mont., kjer priredi v nedeljo dvoje društev te organizacije ABZ dan. — Iz Butte, Mont., pa bo odpotoval v San Francisco, Cal., kjer se bo udeležil zborovanja National Fraternal Congresa | Narodnega bratskega kongresa). V Cleveland se Mr. Rogelj povrne koncem meseca. kot mohamedanca, ki prinaša Zato so nacijski agentje pridno zdaj prerokovo zastavo iz Evro- zahajali v perzijske mošeje, da pe v Azijo. bi potrdili ljudi v tej njihovi ilu- Nacisti v Perziji so kovali'ziji. OBUPNA SLIKA RAZMER V MUSSOLINIJEVI ITALIJI Visoko stoječi Amerikanci, ki so živeli več let v Italiji, nudijo žalostno sliko dežele, ki je postala brezpravna dekla Nemčije. — Mussolini si je pripravil v Argentini svoje zatišje. Newyorški list "New York | ko so Nemci prvikrat stopili v Times," ki je znaii po točnosti | Italijo — in sicer našemljeni svojih vesti, objavlja sledeče po-1 kot italijanski vojaki, dočim so Joliet, 111. — Zadnje dni je tukajšnja policija prijela pet fantičev v starosti 16 do 18 let, ki so obtoženi napada na rojaka Jos. Cernuglja in posilstva 22-letnega dekleta, katero je Čer-nugelj peljal domov z avtom s piknika pozno ponoči na Labor Day. Černugelj, ki je star 25 let, je povedal policiji, da je petorica ustavila njegov avto, njega je zbila do nezavesti, dekle je pa odvlekla na bližnje polje. Hibbing, Minn. — Tukaj je dne 2. septembra preminula Mrs. Louis Tratar, v starosti 48 let. Dekliško ime pokojne je bilo Margareta Sterk. Rojena je bila v Pregradu, fara Stari trg ob Kolpi. V Ameriko je prišla pred 32. leti. Poleg žalujočega soproga zapušča dva sina, štiri hčere in še živega očeta Marka Sterka Nov grob Snoči ob 11.30 uri je preminila v Charity bolnišnici Mrs. Julia Vukmirovich, stara 64 let, stanujoča na 3243 Perkins Ave. Doma je bila iz vasi Podvrh, okraj Samobor v Jugoslaviji. Tu zapušča soproga Milana in osem ] otrok: Milana, Mrs. Angelo Bo-rovac, Walterja, Petra, Mrs. Mildred Grisanti, Bernarda, Geor-gea in Caroline Ervine. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v soboto popoldne ob 1. uri v srbsko cerkev sv. Save, E. 36 St., ter na rusko pokopališče. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Naše sožalje! Seja v 32. vardi Jutri večer, ob 8. uri se v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd., vrši seja "Lausche for Mayor" odbora 32. varde. Vabi se državljane in rojake te 'varde v splošnem, da se je udeležijo. ročilo: Nekateri visoko stoječi Amerikanci, ki so pravkar prispeli v New York iz Rima, kjer so živeli več let, so podali sledečo sliko današnje Italije: Mussolini — razočaran mož bolan in pričeli kmalu nato prihajati javno v nemških uniformah — je italijanski narod spoznal bridko resnico, da naj zmaga kdorkoli, — Italija je vojno izgubila. Edina želja povprečnega Italijana je, da odide kot delavec v Nemčijo, ali pa, če je vojak, da bi prišel v angleško ujetništvo, Premier Mussolini, ; Ul jjriaei v tuigicoivu ujcuuolvu, razočaran mož, živi pol-samo-! gamo ^ "bil rešen vojne, v kairsko življenje pod budno cu-;terinima Itali;ja nobenih intere-ječnostjo gestapovcev. Maršal gQv Rudolfo Grazziani umira počas- j Mussolini _ jetnik 0sišča ne smrti za rakom v grlu. Mar- v , t-,- -r. j ,• u- v. Signor Mussolini — o kate- I šal Pietro Badoglio, bivši vrhov- v . . .... ..... , i____irem ie rečeno, da si je pripra- ni poveljnik italijanskih oboro-1 ^ J^ ^ JJA, 'ženih sil, je v zaporu v Rimu. Zavedeno in za nos potegnjeno italijansko ljudstvo javno izjavlja, da bi rajši videlo, da postane Italija angleška kakor pa nemška kolonija. V Italiji je dovolj nemških okupacijskih čet, da lahko v 20. minutah zadu-še vsako morebitno ljudsko re-volto. Vsa Italija želi Hitlerjev poraz Izvestitelji, ki so bili v tesnih stikih z visokimi italijanskimi o-sebnostmi ter so bili kot taki v položaju, pravilno soditi in oce-'njevati italijansko javno mnenje, trdijo, da nihče v Italiji ne I želi osišču zmage. Vse od dneva vil skrit in udoben kotiček v Argentini, kamor bo, ko se bo pojavila potreba, pobegnil z letalom — je še vedno popularen med italijanskim ljudstvom, in to kljub svoji fatalni napaki, ki jo je bil storil, ker je potisnil I-talijo v vojno proti nasvetu o-gromne večine svojih lastnih svetovalcev. Italijansko ljudstvo zato ne sovraži Mussolinija, ker ve, da Mussolini ni partner, temveč — kakor ljudstvo samo! — jetnik osišča. Usoda onih, ki nasprotujejo Nemcem Italijansko ljudstvo dobro ve, 2 j kaj se zgodi z visoko stoječimi , I (Dalje na 3. strani šriAN s ENAKOPRAVNOST 18. septembra, 19& UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned rnd Published by L THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..................................................................$5-50 za 6 mesecev ....................................$3.00; za 3 mesece ....................................__$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto......................................$6.00 k& 6 mesecev ..................................$3.25; za 3 mesece............................................$2-00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................—...........................................$4-50 za 6 mesecev...........................-......$2.50; za 3 mesece .......................................—$1-50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ......................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$400 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol Congress of March 3rd, 1879. _ hitro izginila domov. Nekoliko minut pozneje so jo policisti , ki so v okolici prežali, aretirali. V svoje začudenje so Zahvala AMERIŠKI ČASNIKAR 0 SLOVENIJI ii. To je slika tega, kar se dogaja samo v enem kotu Evrope in miniatura onega, kar se dogaja na vsem tem nesrečnem kontinentu. Toda Hitler ne .bo našel trdovrat-nejših sovražnikov od Slovencev. S tem ni rečeno, da se bo pojavil med njimi kak izreden revolucionaren voditelj, pač pa je mišljeno, da se bodo Slovenci strnili v solidarnosti in ljubezni do svoje domovine. (Dokaz temu so podali že ameriški Slovenci, ki so se potom vseh svojih organizacij strnili v Jugoslovanskem pomožnem odboru za pomoč svoji rojstni domovini. Uredništvo.) Med Slovenci ni bilo Fuehrerju mogoče najti nobenega Paveliča, ki bi bil pripravljen igrati vlogo izdajalca svojega lastnega ljudstva. Ako se tako postopa s Slovenci, ako se je že deporti-ralo stotisoče Poljakov, Čehov, Skandinavcev in drugih v tretji rajh k prisilnemu delu, in ko se je že celo velik clel jugoslovanske armade prisililo k delu za ojačenje vojnih prizadevanj zavojevalcev, tedaj je skrajno nesmiselno in bedasto od Nemcev, če protestirajo nad deportacijo Nemcev iz Volga republike v Centralno Azijo, katero deportacijo je pričela izvajati Rusija. Rusi so modri. Oni so uvideli, da je bil v vsaki deželi, katero so Nemci zavojevali, nemški del prebivalstva tisti, ki je povzročal v deželi zmedo. Nemce'je importirala v Rusijo Katarina Velika, ki je bila sama Nemka; ti Nemci so ostali Nemci do današnjega dne, zato ni potrebno točiti solza za njimi. Po vsem Balkanu izraža ljudstvo svoja čustva v nemirih in revoltah. V Srbiji delajo četniki, ki so pobegnili v gore, ko so zavojevalci vdrli v deželo, življenje neznosno za okupacijske čete. V južni Srbiji so se združili z grškimi revolucionarji. Nacisti odgovarjajo na to z ekse-kucijami talcev in s požiganjem celih vasi/ V vseh teh dneh strahu in groze pa plapola pri teh ljudeh plamen želje po svobodi. Lepega dne se bodo ti zublji razplamteli v požar maščevanja nad zavojevalci. Ta želja in pa vednost, da v svojem boju niso osamljeni, drži te ljudi pri življenju. Mr. Spencer D. Irwin omenja nato v svojem članku še govor jugoslovanskega kralja, ki ga je imel po radiu na dan osemnajste obletnice svojega rojstva, kakor tudi govor Radoje Nikoliča, načelnika Simovičevega kabineta, ki se nahaja sedaj v Washingtonu. Nikolič je oddajal svoj govor preko radi-postaje v Bostonu; njegov govor se je slišalo po vsej Jugoslaviji. Mr. Irwin zaključuje svoj toplo napisan članek s sledečimi ugotovitvami: "Vidimo torej, da Hitler ne more utajiti teh vesti pred ljudstvom. Niti z obljubami niti z grožnjami ne more spremeniti človeškega srca. On ne more narediti nacista iz Jugoslovana niti s pomočjo dr. Goebbelsovega strupa, niti ne s pomočjo Himmlerjeve kirurgije. In za-, radi takih ljudstev mora Hitler — ne glede na to, kakšne uspehe doživljajo njegove trdo poganjane aramde »a bojiščih — pasti!" Podpisana se želim zahvaliti vsem mojim mnogoštevilnim prijateljicam in prijateljem za številna darila, katera sem prejela v času moje bolezni. Dne 7. avgusta sem bila v av-' tomobilski nesreči. Bila sem dva ; tedna v bolnišnici in potem do- • raa pod zdravniško oskrbo. Zdaj sem že na potu okrevanja. Prav lepo se vam vsem zahvalim za različna darila in sicer: Soc. klubu št. 27, Progresivnim Slovenkam št. 2, društvu I-van Cankar, Milki Kress, Jennie Dagarin, Mary Bates, , sestram Svete, Mr. in Mrs. Svete, iz Molten Ave., Mrs. Mary Marn, Fr. Božje, Mr. in Mrs. Pečenko, Mr. Sin Mrs. Milan Medvešek, Mrs. ! Marinko, Mrs. Mežnaršič, Mri', išvigel, Mrs. Med^eš, Rose Jur-man, Mrs. Šubel, Mrs. Spik, Mrs. Vehar, Mrs. Gregorič, Mrs. Ku-bes, Mrs. Candon, Mrs. Kolegar, I Vida Shiffrer, Mrs. Babnik, Mrs. : Gorshe, Miss Edna Haffner, Jo-| sephine Maslo, Skrivni sestri ; Progresivnih Slovenk, Mr. in ; Mrs. Joe Godec, Mrs. Poljšak, Mrs. Frančeškin, Mrs. Selan, | Mrs. Ladiha, Mrs. Štrumbel, i Mrs. črtalič, Mrs. Grill. Prav lepa hvala Naprednim Slovenkam za plačani asesment. Hvala Mrs; Candon, ki me je spremila v bolnišnico in Mr. Že-letu za brezplačni prevoz iz bolnišnice na dom. članovima, da posjete plesnu za-bavu koju priredjuje Collinwood Citizen Committee za sudca F. Lausche za gradonačelnika u subotu Sept. 20, i izlet na Geauga Lake Park u nedjelju Sept. 21. Takodjer smo izabrali 12 odbornika da zastupaju naš i klub u glavnom odboru 32 var-j de i slovenskih demokratskih klubova. John čičich, tajnik ugotovili, da gre za starejšo u-čiteljico. Navedla je, da je hotela z izsiljeno vsoto poravnati svoje dolgove. TRAGEDIJA SLOVENSKEGA NARODA Zmedeni rešitelj Eden imed sto tisoč kopalcev, ki so se kopali te dni na obali Oersunda pri Kodanju, je opazil, da opozarja reševalna straža s svojega visokega stolpa na malega "plavača, ki je bil pa vsej priliki zašel v globoko vodo in se je potapljal. Mož se ni dolgo pomišljal. Hitro je odplaval do tistega mesta in je že popolnoma izčrpanega dečka potegnil iz vode, ga dal na rame ter ga odnesel k reševalni straži, ki je poskrbela za dečkov prevoz v bolnišnico. Rešitelj je potem začel iskati svojega sina, ki ga pa. nikakor ni mogel najti. Šele ko je našel kup zapuščene obleke, se mu je nekaj posvetilo. Oblekel se je, stekel v bolnišnico in se prepričal, ! da je bil deček, ki ga je bil rešil, res njegov sin ... 6. Zaplemba slovenske cerkvene imovine in razpust Takoj prve dni po svojem prihodu na slovensko ozemlje, t. j. od dne 1. aprila, t. 1. dalje so pričeli Nemci zasedati in zase-gati slovensko cerkveno imovino, nepremično in premično, ter razganjati slovenske samostane. i. Samostan minorjiteov v Ptu- | Redovno hišo jezuitov v Mariboru. | Redovno hišo lazaristov v Celju in Grobi jah pri Domžalah z misijonsko tiskarno vred. i Naselbino salezijancev v Celju. Samostanske hiše, vzgojne in Ravno tako se zahvalim vsem ki s1,e me prišli obis'kat v bol-; nišnico in na dom. ; Še enkrat srčna hvala vsem I in za vse! Uršula Mulej Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sek-'cije Jugoslovanskega pomožnega odbora! JEJ ALI PA PLAČAJ KAZEN! V imenu vseh Jugoslovanov, zlasti pa v imenu Slovencev, se "Enakopravnost" prav toplo zahvaljuje Mr. Spencer D. Irwin-u, uredniku lista "Cleveland Plain Dealer," za njegov gornji krasno in toplo napisan članek, s katerim nas je prikazal široki ameriški javnosti. SLOVENCE IZGANJAJO Danes vemo, da so Italijani začeli posnemati nemški zgled in sedaj izganjajo naše ljudi z naše zemlje. Tiskovni urad jugoslovanske vlade v Londonu javlja, da se je italijanska vlada dogovorila s Paveličem, da bo on naselil v Bosni in Hercegovini 180,000 Slovencev na posestvih, s katerih je pregnal Srbe in jugoslovansko čuteče Hrvate, na drugi strani pa je Mussolini prosil in dosegel od Hitlerja, da je srbski "vladi" ukazal, da mora sprejeti in naseliti v Srbijo nekoliko dešettisočev Slovencev. Za stroške tega preseljevanja Slovencev z rodne grude v Srbijo, je morala beograjska "vlada" odrediti kredit od 250 milijonov dinarjev. Kakor v onem delu Slovenije, ki so ga zasedli Nemci, ne bodo smeli izgnanci odnesti s seboj ničesar. Pustiti 32nd Ward Croation Democratic Club Collinwood, Ohio Na poziv predsjednika bivšeg hrvatskog političkog kluba u Collinwoodu, koji je nosio isto ime gornjega kluba, sinoč se je u Domu Hrvatske Slobode, na 15719 Waterloo Rd., sastao li-jjep broj Hrvata, te su si organizirali politički klub pod imenom 32nd Ward Croatian democratic club. U odbor su izabrani slijedeči: Daniel Stakič, preds., 15813 Waterloo Rd., Pavao Kordic, pod-preds. 388 E. 160 St., John Čičich, tajnik, 491 E. 152nd St., Petar Dragan, blagajnik, 15806 Calcutta Ave., Josip Polovic, preds. nadzornog odbora te Ivan Grman i Joe Nestjp odbornici. Odbor za stampu:- John čičich, John Jerlekovič i Dane Rušnov. Nakon izbora odbora, uzeli smo u pretres kandidate za gradonačelnika, te smo jednoglas-no zaključili dati prednost sudcu Frank J. Lausche-tu i obečali smo svu našu pomoč njemu na razpolagu. -Takodjer je naš klub dao prednost kandidatu Joe Poznik-u za Councilmapa 32nd varde. Kandidat J. Poznik je dašao med ju nas te je najviše govorio u prilog izbora sudca F. Lausche-ta za gradonačelnika. Za sebe je jedino obečao, da če gledati da udovolji u koliko bude mogao svima koji živu u 32 vardi. Da če cjelo vrijeme svaki dan upo-trebiti za bolju poslugu narodu u njegovoj vardi, ako on bude izabran za councilmana. Tajnik Čičich, je preporučio Lastnik neke newyorške gostilne, Marcelo Annechini, je postavil za svoje goste sledeče vrhovno pravilo: "Jej kolikor hočeš, toda na svojem krožniku ne 'puščaj ničesar! Vsako potrat-'nostv tem pogledu je treba za [kazen posebej plačali!" Vrli Marcello utemeljuje ta svoj ukrep takole: "Pogostoma je navadna lenoba ali nemarnost s strani gostov, še pogosteje pa krivo umevano pravilo dostojnosti, ki jih sili, da puščajo ostanke 'jedi na krožnikih. Jaz sam pa gledam v tem žalitev za gostilničarja, ki je ne morem dopuščati kar tako. Ce si kakšen gost lahko privošči to, da naroči več, nego more pojesti, tedaj si mora privoščiti tudi to, da bo za to več plačal." Ker je pa povsod znano, da so jedi v tej gostilni izvrstne, sa gostje muhi njenega lastnika ne upirajo in pojedo pač vse, kar jim prinesejo. Na sedežu Lavantinske škofije v Mariboru so nemški organi vseh vrst (Gestapo, SS in SA oddelki ter drugi) tik pred velikonočnimi prazniki zasedli in zasegli: hišo. stolnega kapitlja v Mariboru z vsem pohištvom in opremo, kanonike pa so iz nje izgnali. Ko je bila hiša že zasedena in kanoniki iz nje izgnani, so Nemci škofu dr. Tomažiču, ki so ga v škofijskem poslopju internirali, predložil v podpis "pogodbo o desetletnem najemu" te hiše. Nemški organi so nadalje zasedli in zasegli škofijsko bogoslovno semenišče z vsem inventarjem kakor tudi bogoslovno visoko šolo. Pri tem je ulična druhal smela iz dragocene znanstvene knjižnice bogoslovnega semenišča raznesti kniige. Profesorja bogoslovne visoke šole Z. in K. sta morala iz zaseženega semenišča nositi mize in stole, za njima pa sta hodi-da dva člana Gestapa in si nadela koretelj in biret. Ista usoda je zadela tudi škofijsko deško semenišče in škofijsko posestvo na Be^navi pri Mariboru, kjer so bile nastavljene katehi-stinje, ki so jih nemški organi razgnali oziroma odbržali za dekle novim nemškim posestnikom te pristave. Organi nemških oblasti so zasegli tudi posest Ljubljanske škofije v Gornjem gradu, posest verskega zaklada ljubljanske škofije ter gimnazije Ljubljanska škofije v St. Vidu s kon-viktom in vsem inventarjem. Profesorji in gojenci, ki jih je bilo 380, so morali zavod zapustiti v eni uri, t. j. v času od 18. do 19. ure zvečer. ! učne zavode kongregacije šol- "h čaka'6 nt Kri ni voda! Prišel bo Čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega npmožnega odbora! Nemški organi so ob zasedbi teh zavodov postopali zelo surovo. Nemški organi so konfiscirali tudi imovino cerkve in nadarbin v posameznih župnijah. Pozitivno so znani primeri zaplenitve cerkvene imovine, kakor tudi za-darbinske, pri mestni župni cerkvi v Celju, v Radečah pri Zidanem mostu, kjer so nemški organi dne 1. maja, t. 1. zvečer župnišče popolnoma izropali; v Kranju, kjer so zasegli ves župnijski in nadarbinski denar, posestvo z živino, živila in vse dru- Kri nI voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! UČITELJICA - RAZBOJNICA Neki prebivalec malega belgijskega mesta Deurna pri An-versi, ki je pred kratkim zadel v loteriji pet milijonov frankov, je te dni dobil pismo s pozivom, naj ponoči položi zavitek z 10,-000 franki na določeno mesto kajti drugače ga čaka smrt. Mož je ubogal. Položil je denar na j določeni kraj, istočasno pa je obvestil policijo. Ponoči je na označeni kraj res prišla starejša ženska. V rokah je nosila zabojČek s pepelom, ki ga je izpraznila v smetišnico. Ko se je hitro ogledala na vse strani je segla po zavitek z denarjem pod kamnom in prav tako bodo morali pohištvo, orodje, živino in živež za Kala-breze, ki bodo prišli na njihova mesta. Podobna poročila so tudi iz drugih krajev. Številni so primeri odvzema svetih posod, pri čemer so se marsikje dogodila bo-goskrunstva, o katerih bo govor v naslednjem odstavku. Nemci so na slovenskem ozem lju, ki so ga zasedli, zaplenili vse samostane in redovne hiše z vsem premoženjem vred, potem ko so vse redovnike oziroma redovnice pregnali ali zaprli. Ta usoda je zadela slovenske samostane : Samostane in zavode frančiškanov v Mariboru, pri sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Brežicah, v Nazarjih, na Ročnem s samostansko tiskarno vred, v Kamniku in na Brezjah, kjer so frančiškani oskrbovali slovensko nacionalno Marijino božjo pot. Samostane kapucinov v Celju (sedež province), v Mariboru, v Ptuju in v Škofji Loki. i skih sester v Mariboru, Celju, Slovenski Bistrici, Manici pri Mariboru in Kranju, Mariborska hiša šolskih sester je mati-'ca kongregacije šolskih sester, ki stoje 4 province v Evropi in 2 v Ameriki. V teh provincah se 'nahaja 112 kongregacijskih postojank s 1026 sestrami. Kon-'gregacija se bavi z vzgojo in izobrazbo ženske mladine. Mariborska matična postojanka je n. pr. poleg sestrske hiše obsegala tudi ljudsko in meščansko šolo, žensko učiteljišče, gospodinjsko šolo, tečaj za šivanje in ročna dela ter otroški vrtec. Samostan ss. uršulink v Škofji' loki in Mekinjah pri Kamniku so že dolga desetletja vodile dekliške šole, meščansko šolo, žensko učiteljišče, gospodinjsko šolo in razne tečaje. Uršulinke v Mekinjah so vodile meščansko šolo. Iz materne hiše ss usmiljenk v Marijinem Dvoru pri Radečah so nemški organi odvedli dva hišna duhovnika lazarista. Iz nemške kaznilnice v Begunjah, ki so jo vodile ss. umiljenke, so izgnali 23 usmiljenk. V tej kaznilnici so priredili prostore za cca. 1000 interniranih slovenskih žrtev. Za primer, kako so Nemci postopali pri sekvestraciji samostanov in izgonu redovnikov oz. redovnic iz njih, navajamo postopanje nemških organov ob priliki zasedbe samostana frančiškanov v Mariboru in ss. uršulink v Mekinjah pri Kamniku. Na belo nedeljo dne 20. aprila, t. 1. je osem nemških organov in ena ženska oseba stopila v samostansko obednico. Vodja j skupine je zaklical samostanski družini, ki je bila zbrana pri o-bedu: "Hitro pojesti in tiho biti!" Po končnem obedu so vse redovnike postavili v vrsto po velikosti, omenjena ženska oseba pa jih je legitimirala. Tri najstarejše patre so pustili in jim odkazali dve sobi na hodniku pred porto. Ti sobici služita obenem kot spalnica patrov in kot župnijska pisarna. Ostalim pa so zapovedali: "Vzemite odejo, šalico, žlico! Laufschritt!" Potem so jih odgnali v vrsti po štiri v meljsko vojašnico. Prej pa so jim še pobrali vse ključe. Kmalu nato so prišli delavci in so začeli samostan predelavati za nemške namene. Patri, ki so jih nemški organi pustili v sobicah pred porto, so glede prehrane popolnova odvisni od dobrote vernikov. Sadizem nemških organov je (šel tako daleč', da so jim zaprli celo samostanske stranišče, tako da se morajo patri posluže-5 vati javnega 'Stranišča na ulici. V samostanu ss. uršulink v Mekinjah so prišli nemški organi okoli 11. ure zvečer in s-o za- i htevali večerjo. Nato so o polnoči in še čez sestre sekirali, d i so jim morale prinašati razne ipriboljške in vino. Končno so jim proti jutru povedali, da je Saj že vem, da komaj da vam povem nekaj Zadnjič so mi zaštrajkal^ ženske, ki prodajajo ko češ, da premalo zaslužijo, ^ jih podražim. Nak, tega P naredim, tudi če nobenega ne prodam. Potem bi ženskam zameril. se^ Mr. Frank Skodlar z Ave., je dal že 17 krat sv°J. za druge bolnike. Kollk°bi| pomrlo naših ljudi, če ne^ njega, l^ober fant, kaj Če b°d0 ■ :nske» je" J Tole me zanima^ Ce delali prati ke v slove &V( ku, če ne, pa mi reče po taljansko sv vsi svetniki. „ cet Na 1301 E. 54 St. Saj s » del, da bo tako, da me ^ prosili. Ja, saj sem že 0 ^ da bom odpiral vrata. ^ bo tista slavnostna gostilne na Sušelnovih P $ rih, kjer sta Rose Fra» ,1 Kari. Pravijo, da bodo a« čene kokoši. Bomo vide'1' Na moji pisalni jj sliko Franka J. LallS a hodnjega elevelandskeg ^ jorja. Tista vdova, kl J .jO da bo dala za kampanj0 moje ime, sedaj že / » V nedeljo pa prav vsi gremo na tistega • ^m terem nam bo- Frank J povedal, da je že pečenko bo dober, pravim- / Joe J. v :n ji samostan razpušcen j ^ Ob pol petih zjutraj j/ naložili na kamion i" vinkih zapeljali v st:C"z lenjskem, kjer so jib b ci/ odložili pred samostane cijanov. (Dalje) _________1 ............................... mmiiiuuiHi;:! Naročila za MOŠ* iz Concord in Niaga1"^" se sedaj sprejema. p \ seuuj spi eje«*"- ,.j v in zglasili se bomo i ^ M. Cohobas * a R. F. D. 2,^ Geneva Tel, 448 imilCJIIIIIIIMIIIUUlHHIIIIIDIIIIIHI^^IlillLi-^ DE"KLfU ki pohaja v višjo ^ f za opravljati doma0®. .p rf Prednost ima dekle, "fO^j East High šolo. "j, -HEnderson 2995 P° la, ob večerih po . tah. Ob nedeljah je ^ ^ Prednost ima dekle, cer. Kri ni voda! Mi nuj molčim j, ko kamni kriče?! ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-imožneka odbora! r 18-septembra, 1941. ENAKOERAVNQS® STRAN 3 Hektorjev meč 2 resnobnim m (Dalje s Jf. strani) , položaj. Vse, česar si danes že-ganjenim j lim, je vaše spoštovanje ter tipanje, da mi srečna usoda kmalu odpre bolj tolažilen pogled v bodočnost." "Gotovo da . . . gotovo da, b enee> Pnšel je čas, da si o- »a s?? SrCe S Pogumom. Pet-J, ladlJ je pripravljenih, da . pi0Veio; čete korakajo na meto ? °ficirji' kar Jih je resnič' ko!i amh kralju, se zbirajo o- u gospoda de Bouille; pri ™.le mesto tudi zame . . . as ]e, da - govorile se posloviva so mu moje sol- IIA dal tt? dni odrinem," je do-skrivaJe*SV0J° bol; riti nri Pojdem, hočem sto Sni fSP°du de la komade tow °rak> da ga uverim o globokem spoštovanju svojih name- ^lh2emtHdi jaz s svoje apetl vse die, da ga o- jo;lp°štenosti hajala v konfinacijskih taboriščih. Gestapo je zahteval, da izročijo Italijani kontrolo nad koncentracijskimi taborišči Nem cem. Ker Bocchini tega ni hotel storiti, je bil teden dni nato že mrtev. Bil je misteriozno zastrupljen. Italija — dežeia strahu Osebe, ki so prispele v New York iz Italije, slikajo Italijo gospod/'je jecljal oče ki SO m l deželo str'ahu Italljani se sle te besede nehote do živega.' "Ako ne bi bilo ... v današnjih časih ne more biti človek nikoli dovolj previden . . . gotovost je j vendarle gotovost; . . . Cenim vas visoko, bodite uverjeni, toda ... " "Z Bogom, gospodična de la Romade," ga je naglo prekinil Michel-Hector. "Poizkusiti hočem vse, kar je v človeški moči, da vam ponudim še kaj boljšega kakor neomadeževano ime in srce, ki vam ostane vdano do smrti." "Ne z Bogom, Michel, ampak do svidenja," sem zamrmrala, ko se je sklanjal do moje roke. "Pridite pojutrišnjem k sv. Ev-trcpu, preden zajašete konja boje Nemcev, angleških zračnih t [napadov, ameriške intervencije in prihajajoče zime. Na vsako sugestijo, naj si vendar vsaj v zadnjem trenutku poskusijo z revolucijo rešiti svoje duše, odgovarjajo Italijani malodušno: "Mi se bojimo ..." ^ Najboljši zaklon proti bombam je — papež V Neaplju ter v drugih mestih, na katera izvajajo Angleži svoje napade iz zraka, so se dogajali tekom teh napadov presenetljivi in neverjetni prizori. Prebivalci Rima javno priznavajo, da je njihov največji in najboljši zaklon proti letalskim bombam — papež. V veri, da na in potrebna samo še kot vir dobav delavcev za nemške kmetije in tovarne in kot ozemlje za pridelovanje živeža. Že zdaj je približno pol milijona Italijanov na delu v Nemčiji, in nadaljni so pripravljeni za odhod, kadar se jih bo poklicalo, kajti Nemci so tako temeljito izpraznili italijanske shrambe in kašče, da so italijanski delavci v nemških tovarnah v Nemčiji bolje hranjeni z — italijanskimi živili — kot njihovi rojaki doma. Edino upanje — Hitlerjev poraz V takih okoliščinah pač ni čudno, če inteligentni Italijani javno govore: "Naša edina nada je Hitlerjev poraz". Oni so prepričani, da se bo to tudi zgodilo, čim vrže silna Amerika vso svojo težo na tehtnico. duplina se je zaprla in sedaj se jasno odraža že glava, nožice, peruti, nekoliko pozneje tudi kljun. Petnajstega dne se peresa že dobro razvijejo, 21 dne je pišče že izvaljeno. S kljunom prične kljuvati apneno lupino jajca in se izleže. Letalska stotnica Življenje se poraja V frankfurtskem zavodu za kemoterapijo so izdelali svojevrsten kulturni film, ki vzbuja v I znanstvenih krogih veliko pozornost. Od prvih krvnih oto- sem olgovorila plakaje. %e še njam vas> ne odP°- "Op še tukaj . . " ^■■■B ^Uta mr' Renee: karkoli' Oče," sem rekla, ko se je za- Rim ne bo bombardiran, se je;kov do nastanka srca, lobanje ie^ ^aito zgoditi, moj sklep vesa zgrnila za vitezom, "prizna-1 vse, ki se je le moglo, preselilo' % .Jen-Pontguionu ne sme ti vam moram, da so čuvstva j tja. "TC1 ati> da bi "j'oseh*-, - se ravnal po ^ati do i StL Upam si na" ? °^tart, • lavorik' da Z njimi ' V hi lmetje' po katerem si-V n,!,Plm' ki pa vas loči od gospoda de Pontguiona tudi moja čuvstva ..." "Eh, še predobro vem, da je tako! ..." Okl ' vas iOC1 ou i kakor bi govoril sam s se- .•.^3en-Sem itak Že toli" j b°J: ako'n \•hnel S Čim 0pra" i "Res škoda- da ni njeS°v P0' f^žar a6 v biI° nepremag- loža j bolj sijajen; zelo bi mi u-i Ubitim fVaSe bližine- čas je> igajal ta dečko, res zelo! . . " ■Ivaš, Ja' kamor mi veleva j »česa pogrešate?" sem se o- X elo," " sklerj» Vas in odobravam " srce^ S6m rekla s krvavela s$e ^'Pravkar zbudil iz po a de Pontguiona '4oadaPaUja' k0 S° mU Nel 2el° hladno. *Sd Je z vso vljudnost srce me bo j glasila. "Ali mar ni plemeč starega rodu?" "Prava reč! ..." "Vaše misli niso bile vedno take, očka. Bil je čas, ko ste cenili plemstvo, nad katerim se zdaj zmrdavate, više od vseh blagrov tega sveta. (Dalje prihodnjič) "Ja^ 130111 hvaležen ga Obupna slika razmer v Mus- &J P°3eta- gospod?" ga solinijevi Italiji 161 Sem vrni , , (Nadaljevanje s 1. strani) gosnm-v Povedati, da: laično de la Roma- i Italijani, ki si drznejo nasprotovati volji Nemčije. Tu imamo, je odgovoril oče i na primer, slučaj Alfredo Boc-,v "to je kajpak ze- chini-ja, ministra notranjih za-, 2attie, v izredno čast dev in šefa rimske policije, ka-/ ! vi„ah • • • vendarle . . . jterega so v Rimu obdolžili, da • • •" je vse preveč popustljiv napram Se gospod, da bi se angleškim podanikom v Italiji, VcLS pr°šnjami ki ne bi katerih se je samo tretjina na- ga odbora! S . itlw He tn/i;____ - . I----' Ogabni prizori strahopetnosti Izvestitelji so bili v Rimu, ko pe pred časom angleška letalska sila metala na mesto okrožnice ter pravijo, da so bili na ulicah priča neverjetnim prizorom, ko so pričele tuliti sirene. Na vseh straneh se je pojavila v trenutku histerija. Možje so se one-sveščali na ulicah, v restavracijah so se skrivali pod mize ter potiskali ženske od vhodov v zaklonišča, v katera so se sami kot prvi rinili. Morala Italijanov pod ničlo Ker je italijanska morala pod ničlo in potencialna vojna sila Italije uničena — saj je velik del italijanske mornarice na dnu morja — se splošno sodi, da se italijanska armada ne bo več pojavljala niti na bojiščih Libije, niti ne kje drugje, zato je I-talija tako rekoč že izven vojne in bo izven vojne tudi ostala. V koliko je Italija Hitlerju še potrebna Italija je danes Hitlerju važ- in perja je mogoče v tem filmu opazovati vsa dogajanja v kokošjem jajcu. Skozi steklene stene posode, v kateri je jajve, se da zasledovati čudež življenske-ga nastajanja. Na zgornjem koncu rumenjaka se stvorijo najprvo neznatne rdeče točkice. To so prve stani-ce tako zvani krvni otoki. Ti o-toki rasejo in se družijo, v močni povečavi je videti, kako se gibljejo. Drugi dan valjenja je o-paziti nastajanje hrbtenice, prvotnih vretenc in lobanje. S prostim očesom je opaziti neznatno utripajočo točko. To je srce, ki se krči in širi kakor peresje v miniaturni uri ter uravnava nastajajoči krvni obtok. Nad srcem je videti veliko črno pego: to so oči. Tretji dan je spoznati nastanek peruti in nožic. Dan pozneje se malo telo že giblje. Šesti dan I je oko že ogromno, vsa telesna Pavlino Osipenkovo, najbolj znano rusko vojaško pilotko, so pred kratkim povišal v čin le- j talskega stotnika. Že prej so jo | večkrat odlikovali. Osipenkova je zrasla kot hči ubogega kmeta v ukrajinski vasi Novospasovski. Družina je morala vsak dan misliti samo j na to, kako si bo za naslednji dan zaslužila kos kruha, tako, da o kakšnih višjih stremljenjih ni moglo biti govora. Zavoljo revščine je mogla Pavla obiskovati vaško šolo samo dve leti in se je naučila tam malo branja in pisanja. Potem je šla k nekemu kmetu za deklo. Leta 1927, ko ji je bilo 20 let, je stopila s svojo družino v neko kmečko kolektivno gospodarstvo. Poslali so jo v Kijev v šestmesečni perutninarski tečaj. Znašla se je med mladimi ljudmi, ki so najmanj po sedem let obiskovali šolo. Spoznala je, da jim ni dorasla. Zavoljo tega pa ni obupala, temveč je sedla z .železno pridnostjo h knjigam, i Učila se je podnevi in ponoči, j napravila je izpit in je prejela | nalog naj v berdjanskem o-Ikrožju uredi farmo za perutni-jno. Tu se je odločila njena usoda. Nekega dne sta prileteli na farmsko polje dve letali. Osipenkova doslej še nikoli ni videla letal in je obstala od začudenja naravnost nema, ko je iz enega obeh letal stopila ženska. Ali je mogoče, da bi ženska vodila letalo? Če je tako, tedaj bi se mogla tudi sama učiti letalstva. In tako je pisala kratko-malo nekemu znancu, ki je obiskoval letalsko šolo v Sebastopo-lu in ga prosila, naj bi ji pomagal. Kmalu potem so jo pozvali, naj se oglasi v vojni letalski šoli. Dobila je uniformo, svoj prostor v spalni dvorani in je živela složno z moškimi tovariši. Leta 1932 je šolo dovršila in postala vojaška pilotka. Naučila se je streljanja in »prejeli so jo v letalsko vojno akademijo. V šestih letih ni kot pilotka imela niti ene nezgode ali zasilnega pristanka. L. 1936 so ji veleli, naj poskusi višinski polet. Dvignila se je v višino več nego 9000 m in se je v tej višini obdržala 19 minut. Dosegla je višjo višino nego doslej kakšna druga ženska, a tudi višjo nego katerikoli moški njene akademije. V maju 1938 se je z letalka-ma Vero Lomakovo in Marino Raskovo udeležila mednarodnega poleta na daljavo. Preletela je progo 1707 milj v 10 urah 33 minutah in so jo z njenimi tova-rišicami odlikovali z Leninovim redom. Ona in Lomakova sta postali kmalu nato stotnici. Ras-kova pa nadporočnica. Osipenkova trenira sedaj za nove polete v višino in daljavo. Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! Kri ni voda! Pomagajte ne-| srečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad j slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožne- ^tia, kae m°jega značaja °slovim 1 ga n°sim. Preden ^o r ' m°rda za zmerom, ll* ' da me dobro po- a°ja i 'iit,e hiW- . s>" C k treiT m izitled tistih-^ skrivati; je pa ltl<3ovolin b° Umela potr" si ra- dvoumen !>e hiwbezen do vaše go H gJJ Ponosna, da Hn ' 1 "sel bo čas, ko ° Ss*in - Jeni! D®rujte v " sekcije Jugoslo-a odbora! iiiii^/ { % s S 10-tetno ^klico 40r . s 2 ali 3 soba-' Nor> tako stanova-°C1 na 1319 E. 55th s VhT^ava P k rt* NC2* DINNER I I} vino. _ Dobra at>ava. »aneic and Blvd. Lastujte delež v Ameriki Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! i Urnim- OJsf S, M,: J ipiii i;- "Defense Savings" znamke dobite na bankih ali postnem uradu. VSE, KAR POTREBUJETE za PERFEKTNO KUHO 1—Dober recept. 2—Moderen plinski štedilnik. Presenetljivo malo truda tudi od vaše strani. Natančnost je avtomatična z današnjim plinskim štedilnikom. Preciznost in lahkota operiran j a so NOTRI VDELANA. THE EAST OHIO GAS COMPANY Rair.rkeadth harry . good! we've got tq get as mucm out A Of HARRY AS WE CAN BEFORE HE LEARMs THAT HIS GIRL HA6 DISAPPEARED; ANiO J WHEN THAT TIME COMES —■» -----—-— I CAM'T Vtf VDr.R CW At-!0 ON \ , TR»iHG TO FORCE T HARRVl A N JOC PEp.UA3P3.tN V.'S SMALL TCWM. WILL SOLAOS MY AČUlNP ^ DELAJTE OKREPČANI Temelj današnjega dne je delo. In kjer najdete delo, tam dobite dobrodošlico za ledeno-mrzlo Coca-Cola. V uradih, tovarnah, delavnicah je ODMOR, KI OKREPČA z ledeno mrzlo Coca-Cola, le trenutek, ki je dovolj za velik oddih . . . omogočujoč več dela in boljše delo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: __________________ NASLOV:______________ Zastopnik: _____________ Plačal $_____c____ Dne .19 NOVICA ima le tedaj splošno vrednost ko jo izve javnost KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno STRAN 4 ENAKOPRAVNOST RENE LA BRUYERE: 14 Hektorjev meč ROMAN "Smrt jima! . . . Smrt jima! . . . " je strahotno ponavljala množica. "Božja volja naj se zgodi!" sem dejala. "Če je tako, umorite najprej mene." Tako govoreč sem se vzravnala in položila roko na srce, ka-žoč jim, kam naj me zadenejo. "Oho, strela božja! Rad bi videl tistega, ki se dotakne lasu na vaši glavi!" je tisti trenutek zakričal glas, ki sem ga poznala. Prijemale se za bršljan, ki je rasel ob zidu, je splezal Pierre Škrbozobec na teraso in je ponosno stopil ob mojo stran. "Imel sem posla drugod," se je opravičil z zasoplim glasom, "in nisem takoj opazil njihovega namena; drugače bi slaba predla tistemu, ki jih je pozval, naj gredo nad Romado . . . Kaj, tovariši, ali je mar ne poznate? Ali več ne poznate nje, ki nam je stregla v naših boleznih, tola- Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora! Šampijon v streljanju žila nas v naših težavah in laj1-šala našo bedo? Ali ne poznate zale Chaillette, naše dobre vile in pomočnice?. Pomirite jo in povejte ji, da ne želite od nje drugega kakor po-žirek vina, ki ga izpijete na njeno zdravje . . . " Moj dragi oče je bil prišel vzlic moji prepovedi na teraso in je stopil k meni. Jadrno sem ga odrinila v senco. "Ukažite hlapcem," sem mu šepnila, "naj zavale na dvorišče nekaj sodcev starine: porok sem da ne bo hudega, Prijatelji," sem se obrnila k tolpi, ki je odločno poslušala te pogovore, "dajte, da vam ponudim okrep-čilo, ki ste ga gotovo zelo potrebni." "Da, da ... Na zdravje zale Chaillette! ..." Kmalu potem sem hodila med tolpo, ki je še vedno hrumela, in sem delila razjarjenim seljakom svoje najljubeznivejše smehljaje obenem z najboljšimi vini iz Dvoje poveljnikov Walter Tulburt iz Detroita, ki je dobil v ~ Vandalia, O., prvo nagrado v znesku $1,000 za streljanje. očetove kleti, kakor nekaj mesecev poprej oficirjem angou-lemskih dragoncev. In kamorkoli sem se obrnila, povsod se je oglašal isti klic: "Na zdravje zale Chaillette!" In če mi je to pot vrč trepetal v rokah in je bila moja duša polna tesnobe namestil radosti, vendar se je v njej oglašalo tudi čuvstvo, ki me je navdajalo s tiho srečo: zadoščenje, ker sem si pridobila med tem ljudstvom dovolj ljubezni, da sem mogla s smehljajem potolažiti njegov srd in oteti njegove žrtve . . . "Prijatelji," sem se poslovila, ko so bili sodi prazni in je stopil Pierre na čelo svojih tovarišev, da bi jih odvedel, "zanesem se na vas, da smejo moji gostje odpotovati brez skrbi. V trenutku, ko stopijo izpod naše strehe, jim bom dala svojo besedo, da se jim ni bati ničesar žalega." "Živela zala Chaillette! ... Živela dobra Chaillette! . . . " so pritrjevali ubogi ljudje, ki so malo prej še rjoveli po krvi. Nekaj ur po tem so naši štirje voliči, ki jih je vodil Pierre Škrbozobec sam, odpeljali gospo markizo de Marchezallier in njenega sina Horrica na bližnjo poštno postajo. V ganjenosti slovesa me je vdova objela z mršavimi rokami, zatrjujoč svojo gorečo željo, da bi se čim prej zmagoslavno vrnila in bi me po kaznovanju upornikov predstavila kralju in vsemu visokemu plemstvu na versaillskem dvoru kot svojo ljubljeno snaho. Snidenje Po štiriletni ločitvi z materjo se je zopet sešel ž njo 6 let sta-I ri Johan Lie-Nielson, ki je prišel I te dni v oBston iz Norveške, Na sliki sta general George\kjer je bil štiri leta. Mati ne Marshal (na levi), načelnik ame- j razume svojega sina, ki ne zna riškega generalnega štaba, in1 angleščine in govori samo nor-general John Dill, prvi povelj- veščino, mati pa ne zna norve-nik angleške vojaške sile. I škega jezika. Tudi zaletljivi Horric je na-, šel pri tej priliki preproste in ' iskrene besede izrazil mi je upa-inje, da mi bo mogel kmalu po-j nuditi kaj boljšega, nego bi bilo i v sedanjih okolnostih življenje ob njegovi strani. Videla jih nisem nikoli več, zakaj strah, ki sta ga prebila tisti večer, jih je zanesel prav v Švico. Tam je markiza leta 1794 umrla od žalosti in bede; markiz si je pomagal s svojo spretnostjo v ročnih delih in je živel ob izkupičku svojih vezenin, dokler ga ni Bonaparte — po neki priprošnji, ki se je gotovo ni nadejal — črtal iz spiska izseljencev. Toda ne prehitevajmo dogodkov; stvari, ki so se godile takrat, so bile tako zanimive, da nisem utegnila misliti na bodoče dni. Ubogemu očetu, ki je tisto noč ves osivel, ni bilo več obstanka. ' "Vrag naj vzame Romado z baronstvom vred!" je ponavljal "Le česa sem iskal v tem preklicanem kraju? . . . Pripravi prtljago, dušica: vrneva se v najin stari dvorec v ulici Saint-Maur . . . Tam sem živel brez skrbi; tam ni bilo škricev, ki bi me preganjali s pravdami, niti ne divjakov, ki bi mi stregli po življenju .. . Kak bedak sem bil, da sem tiščal drugam in sem se lovil za praznimi igračami častihlepja! Če bi jih bil vsaj dosegel! Tako pa nisem izkupil drugega kakor bunko v hrbet ..." Na vse kriplje sem si prizadejala, da bi pospešila najin odhod, ki mi je bil v srcu tako dobrodošel. Mesec dni po marche-zallierskem požaru še ni minil, ko sva ostavila Romado in sva se preselila v Saintes. Toda očetu ni bilo niti tukaj i usojeno, da bi našel notranji mir, katerega je iskal. Razburjenost se je širila povsod, celo med svečeništvom in uradniš-tvom, posebno pa še med narodom; to pljuskanje političnih valov mu je bolestno vznemirjalo duha. Jaz sem se menila za dogodke le toliko, kolikor so se me dotikali: za borbo parlamentov takrat, ko nam je predsednik du , Housseau razodel, da hoče po-1 dati ostavko, ker ne ve, za koga in za kaj naj glasuje, in se ne Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! THE MAY CO'S BASEMENT Pogled na lepe, nove JESENSKE KLOBUKE $J.94 Dajte... Imejte visok klobuk... je v modi! Naj se vaši lepi kodri vidijo izpod gori obrnjenih krajcev! Naj bo vaš klobuk kvišku obrnjen z visoko-ampak-gladko-izdelano štulo! Privabite odobravajoče poglede k sebi z visokim "turbanom." še bolj pa se boste postavili ako boste vaš klobuk izbrali v ohijski največji trgovini s klobuki, kjer boste našli najkrasnejšo izbero najnovejših JESENSKIH FELT, VELVET, IN FABRIC TURBAN klobukov... in vsi so po tako nizkih cenah! Mere 2V/2 do 23. The May Co. Basement more odločiti ne za svoje tovariše ne za skupščino; in za sveče-ništvo tedaj, kadar sem se vsa pobita vračala od pridig . . . j Tem bolj strastni pa me je i zanimala vojska; s čedalje več-!jo napetostjo se mposlušala vse, kar mi je zaupal gospod de Pontguion. Kumica je nadaljevala svoje sprejeme, čeprav so bili zdaj manj pogosti in zlasti tudi manj veseli. Nihče ni več pukal pod o-venčanim lestencem in nihče ni več igral komedije na gizdavi pozornici; zato pa so tem več modrovali okoli kamina. Še ženske so opuščale svoje neskrbno čebljanje in so hvalile ta ali oni govor, grajale ta ali oni ukrep ter postajale strastne prerokinje in soudeleženke javnih usod. Posebno živahna je bila družba tedaj, kadar se je pojavil mojster Julliard, ki je prinašal med nas svojo južnjaško vihravost, svojo zgovornost, svoje široke geste in ves svoj ciceron-ski nastop. Vsi so mu viseli na ustnicah, bodi že, da so mu pritrjevali ali' da so se pričkali z njim, in nihče ni pazil na ostale goste. Michel-Hector in jaz sva se okoriščala s temi prilikami in sva izmenjavala svoje drage skrivnosti. Na žalost sva si imela povedati le malo tolažilnega. Moj o-če je bil namreč zajahal novega konjička in se je pridružil Julli-ardovim častilcem. Želel si ga je za zeta in slabo bi bil naletel, kdor bi mu bil predstavil drugega prosilca za mojo roko. Za nič na svetu ne bi hotela zbuditi videza, da sodim vrlega očeta, ki je bil človek ravne poti., največji poštenjak pod soln-cem, do katerega sem vedno čutila najgloblje spoštovanje; če govorim o teh izpremembah nazorov, govorim le zato, ker so bile povod dogodkom mojega lastnega življenja in ker bi bili ti spomini brez njih preveč nepopolni. Njegov značaj je bil v temelju dober, toda šibak in neodločen kakor vobče značaj francoskega meščana, ki je že v Lafon-tainovih časih zaporedoma klical "Živel kralj!" in "Živela Liga!" — ogreva je se vselej za tistega, ki mu je krepkeje sedel na tilniku. Vobče pa: kdor najvbi bil tiste čase neomajno vztrajal pri svojih načelih, bi bil moral imeti vero vanje — in meščanstvo leta 1789 ni imelo več "vere" v božjo pravico . . . Oficirji so živeli v vročični vznemirjenosti, ki je zelo o-težkočala njihov položaj. Nihče jim ni dajal trdnih smernic in določnih ukazov. Pod seboj so imeli nezanesljivo moštvo, pripravljeno, da odreče pokorščino, ako bi zahtevali od njega de janj, ki se ne bi skladala z njegovim prepričanjem, nad seboj pa razdražene zapovednike-veli-kaše, ki so iz nezadovoljstva o-stavljali svoja mesta in so se odpravljali k Njegovemu Viso-čanstvu v Turin; med tema dvema taborama so stali mladi, v srcu vdani kralju in skupščini, v duši uverjeni, da je oboje eno, ter nestrpno čakajoči, da bi smeli izdreti meč za pravico in 1 svobodo. ' Eden teh mladih oficirjev je bil gospod de Pontkuion. Predrzno nastopanje tujih držav je navdajalo njegovo plemenito na-turo z ogorčenjem. Koprnel je po priliki., da bi se odlikoval s kakim velikim dejanjem, in le nestrpno je prenašal brezdelje in notranje prepire v tej rnalo-mestni posadki, kjer je šlo vse po zlu. Sredi takih skrbi so bile najina edina radost bežne minute, ko nama je dajal hrup strastnih prerekanj priliko, da sva si časih šepnila kako bodrilno besedo. Moja dobra in prizanesljiva kumica nama je bila skrivaj naklonjena; oče pa se je razvnel ob vsaki najmanjši besedi o posojilu, o Neckerju ali o primanjkljaju kakor bojni konj in ni ne slišal ne videl ničesar, kar se je godilo okoli njega. Michel-Hector ie le z muko prenašal ta dvolični položaj. Tr?" mi "Ali nisem res siromaK. je ponavljal velikokrat. * srce hrepeni samo po dvoje®1 po Chaillette in po slavij in ® ram gledati uzdo daleč oM ve, ne da bi se smel tolaz't^ drugo, čeprav veje v zralto ^ si'naj® liko žarečih sap lette, skoraj očitam skrito ljubezen, zakaj nic bi udržalo tu, da ni vas • ■ • Čutila sem, da ima Pra^ ma se je nagibala h k°nC men« A Ilia oc n liard je bil med gosti m^. govorancije so nama . fc le nemoten pomenek) 111 Kri ni voda! srečnim bratom in , movini! Prispevajte ^ slovenske sekcije Jug, skega pomožnega odbo^ NAZNANILO IN ZAHVALA w Globoko žalostni naznanjamo sorodnikom in prijatelje^jj rest, da je Bogu vdan za vedno, premi/.u! naS na-. ■ ' no vest. soprog, oče in sin. Frank Turšic nliak, fai-a f josiP Pokojni je bil rojen leta 1898 v vr. : _«- .'J^ " & pri Cerknici. Preminul .ie 14. avgusta te.- l.i POKOPOV. ji&rjJ' Želetcve pogrebne kapele, po opravljeni zadušmci v cei d[l6 jo-Vnebovzete na Holmes Ave., na Kalvarijo pokopališče dru avgusta dopoldne. Bil je clan društva Ribnica, št._12 £oPro6= štva Lunder Adamič, št. 20 SSPZ. Poleg globoko žaluJ^f soroa in hčerke zapušča tukaj mater, štiri sestre in več biizw ^ nlk°Najlepše in iskreno se želimo zahvaliti vsem onim, ki ^ ^ žili vence ob krsti pokojnega, onim, ki so darovali za & ^ ^ kakor tudi onim, ki so dali svoje avtomobile brezpiac" ^ pelago. „ Tr^phOVZ^.je Najlepša hvala častiti duhovščini fare Marije vne" ^iraJ00 opravljeno zadušnico, podelitev svetih zakramentov za • ter cerkvene pogrebne obrede. . , ,n DOm0^ Iskrena hvala sosedom In prijateljem za izdatno h tolažbo med boleznijo in ob času smrti pokojnega. j jjF: Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, s" ^pal'^ čuli. nas tolažili in onim. ki so pokoin-^a spremili na P ^ pf» k večnemu počitku. Stotisočera hvala vsem za vse, k* dobrega storili. velik* Ljubljeni soprog, dragi ata, ljubljeni sin in brat. » ^oF.. ko prezgodaj si legel k večnemu snu in nas pustil tavati.prošni> blagimi spomini. Solzno oko rosi svežo zemljo v mu* %\,e> Vsemogočnemu: Mir Ti bodi na božji njivi do svidenja dami! Žalujoči ostali: ANA TURŠIČ, soproga. ANN MARIE, hčerka AGNES TURŠIČ, mati. Cleveland, O., 17. septembra, 1941. STENSKE KOLEDARJA velike — srednje — majhne SI TRGOVCI in OBRTNIKI LAHKO NAROČIJO pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 ST. CLAIR AYE. HEnderson 5311 Pokličite po telefonu in bo nas zastopnik prinese' vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki vam najbolj ugajajo.