r . 18. V Ljubljani, 3. maja 1912. LIL leto. bo aateiml 32 Jri | taoi« ^ tt qzu bo ; Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vh tpfte, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati «no na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov - vračamo. Vse poStljatvc Je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta . . . . 2-50 „ posamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h dvakrat . . 12 „ »» j» >» trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon šL 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Bofketni zmaj. Ko smo zapisali prvo črko za zadnjo številko našega Usta, smo bili prepričani, da bo vest o bojkotu udarila v kranjske a še bolj v tzvenkranjske tovariše in tova-rišice kot strela z jasnega neba. In nismo se motili! Kot da bi se hoteli bojevati zoper mogočne sile narave, se je vzdignilo vse uči-teljstvo, in kot bi začuli mogočni glas fanfar svobode, so se dvignili na boj, in v vsi naši armadi se je začul glas gnjeva in to-gote, ki nam je priča, da nismo govorili iz duše enega, temveč iz src vseh dveh tisočev, ki dvigajo z nami isto zastavo bratstva, svobode, enakosti! Prejeli smo številno dopisov na zadnji naš glas. ki so nam dali novega ognja za boj, in zdi se nam, če bi imeli pisati v smrtnih sragah, bi pisali današnji naš slavospev na našo zmago! Slovensko učiteljstvo je vrglo ob tla nagnusno pošast duševnega robstva in va-ruštva z vsem gnjevom svoje poštenosti. S tem je klerikalni zmaj strt, in prepričani smo, da prepotenca slovenske duhovščine ne seže nikdar več tako daleč, da bi se upala segati po državljanski svobodi svobodnega slovenskega učiteljstva, in mi zmagonosno kličemo: Konkordatska cenzura duhovščine ne bo nikdar več zagledala belega dne, dokler slovensko učiteljstvo živi le še po pasje; če pa — po dr. Krekovem pogine kakor pes za plotom, potem pa nas bo prevladala zavest, da je slovenska duhovščina oskrunila nauke Krista in ni ubila le življenja dveh tisočev, temveč tudi tisočero malih, ki so jih rodili oni! - Ne bomo objavljali izjav onih, ki so bili pred bojem prisiljeni vdati se klerikalnemu bojkotu zoper naš list. Oni so naši po notranjosti in po duhu; zato jih pustimo v miru! Objavljamo samo najznačilnejši dopis, ki smo ga prejeli med drugimi na zadnji članek v našem listu. Glasi se: »Danes prejel list. Prva stvar ¡Bojkot! Postal sem nemiren; že nekaj časa živim namreč sam zase, da se obvarujem klerikalnega biča. Toda danes je vskipelo v meni. Za svoje bore solde naj bi ne smel naročiti lista, ki je edini, da nas mora seznaniti z učiteljskimi organizacijami. To je vnebovpljoče hudodelstvo. Konec meseca je že, a vendar pošiljam pristradani denar — 20 K — kot naročnino do koncem leta 1914. Sam vrag čepi v nasprotnikih. In proti vragu je tudi denar, zatorej ne morem drugače, da se naročim na list za toliko časa naprej. Če umrjem prej, oziroma če me prej požre sedanja gonja, naj se pošilja list onemu tovarišu, ki bi ga rad čital, a si ga ne more naročiti. Ko bi toliko imel kot nimam, bi naročil 100 »Učit. Tov.« da bi jih razdeljeval med potrebne tovariše, ki si žele svojega lista, a ga ne morejo naročiti. Razburjen sem, da se kar tresem: Le pogumno naprej!« Tako se glasi eno pismo izmed mnogih! Za seboj imamo torej može, ki lahko garantirajo za svoje prepričanje več nego za eno leto. In to je ona nepremagljiva moč naše armade, ki je ne stre klerikalizem nikdar. Vztrajamo pa še danes na svojem stališču: Zob za zob; bojkot za bojkot ! Oklic na slov. učiteljice! Društvo slovenskih učiteljic namerava prirediti v letošnjih počitnicah v novih prostorih dekliškega internata »Mladika« v Ljubljani (Šubičeva ulica 1) dva tečaja za svoje članice: I. Šesttedenski kuharski in gospodinjski tečaj za 12 učiteljic (od 15. jul. do 25. avgusta — celodnevno). Predmeti: Kuhanje, gospodinjstvo, hranoslovje, gospodinjsko knjigovodstvo, higijena, nauk o pravu. Pogoji: Prispevek za tečaj s hrano vred za vsako udeleženko 60 K; 10 K je poslati takoj s prijavo vred, ostalih 50 K se plača ob pričetku tečaja, če bi se katera od priglašenk radi pomanjkanja prostora ne mogla vzprejeti, se ji vrne prijavna pristojbina. II. Tritedenski tečaj za šivanje za 20 drugih učiteljic (od 15. julija do 4. avgusta, po 3 ure na dan). Predmeti: krojno risanje, prikrojeva-nje in šivanje života, bluze in krila. Pogoji: Poravnava stroškov za risalne in šivalne potrebščine. Prispevek k skupni ukovini, ki znaša za ves tečaj 108 K. (Ako se zglasj 20 udeleženk, plača, vsaka 5 K 40 v ukovine.) Opomba: Udeleženkam z dežele so za oba tečaja v »Mladiki« na razpolago brezplačna stanovanja. Prijaviti se je najkasneje do dne 3. junija t. L na naslov: Marija Mehle, mest. učiteljica, Ljubljana, Gruberjeva cesta 4. Vsaka priglašenka se s prijavo zaveže, da se tečaja gotovo udeleži. Ako bi bila pozneje zadržana, naj si preskrbi namestnico. Odbor. Vseh živih dan. O, bratje, bratje O, bratje, bratje - - prišel je čas! kako je v vas? O. Zupančič. Po poročilu, ki ga je podal na zadnji izredni delegacijski seji Zveze nemških štajerskih učiteljev in učiteljic predsednik Herz, posnamemo, da bi tudi v slučaju delazmožnosti štajerskega deželnega zbora ne bilo prišlo v tem letu do regulacije naših plač» Celo misel na 10 pro-centno doklado se je opustila. Vzrok: Ni denarja. In če pride v doglednem času vendar do dela v deželnem zboru, jeli tedaj kaj upanja? Jako malo, ker dolgovi rastejo od dne do dne. Tudi od novih volitev nimamo nič pričakovati; prvič ne bodo napolnile deželnih blagajnic in drugič bo- do najbrž zopet taisti kakor sedaj odločevali v Gradcu o našem krušnem vprašanju .Da bi pa država priskočila v to svrho deželam na omoč, na to niti misliti ni. Iz Stiirgkhovih besed, ki jih je govoril učiteljski deputaciji, se lahko sklepa to z gotovostjo. Torej nema, hlapčevska vdanost v žalostno usodo, ali pa zaupno čakanje, da pade vendar enkrat regulacija kot zrel sad svoje dobe raz drevo naših deželnih fi-nancl Do takih in podobnih zaključkov je prišel zopet marsikateri, ki je že upal leta in leta, in čemu ne bi upal še dalje? Delaven zvest in ponižen služabnik je končno zadovoljen tudi s »pohvalnim priznanjem«. Če si pa celih 40 let širil prosveto, dobiš pa še celo križec! In v srce se naselita sreča in zadovoljnost. Največkrat pa itak božja dekla povede zvestega pionirja nad zvezde že pred 40. službenim letom in tedaj je ustreženo obema, služabniku in deželi; prvi je dočakal najboljšo regulacijo, drugi si pa prihrani modro polo in križec. Upamo pa, da večina slovenskega štajerskega učiteljstva ni prišla do podobnih spoznanj, ampak da se je pri njem še bolj kakor kdaj poprej pojavil nagon živeti, in sicer spodobno živeti. Udušiti ta nagon je nemogoče in ta vede čestokrat tudi strahopetca v brezobzirno borbo za obstanek. Ker smo že na tem svetu, hočemo menda spodobno živeti, t. j. hočemo boj! Za boj je treba poguma. Kogar že misel na prasketanje pušk in na morebitne žrtve navda s strahom, ta ni za življenje, ki je večen boj! Bojazen vlada pri njem nad nagonom, ki ga vedno sili k odločilnim činom za izboljšanje svojega življen-skega položaja. V bedi in pasivni nezadovoljnosti izvršuje iz strahopetnosti samo-umor svojih duševnih in telesnih sil; povrh pa še s slabim zgledom množi vrste bojazljvcev. Pogum bojevnikov sam na sebi pa še ni porok za končno zmago. Treba je tudi LISTEK. i- Ci or ••¡««1 T1 ¡ti c p r?< f Ravnatelj Ivan Pezdič. Tam kjer se beli cesta po dolini med Savo in med rodovitnim gorenjskim poljem, kjer se vije pot s postaje na Brezje k Mariji Pomagaj, stoji ob desni živo zelen griček; sredi med zelenjem dreves pa zvedavo gleda daleč naokrog po gorenjski ravani prijazna vasica Ljubno. In tu v šolskem poslopju — kot sin vaškega učitelja — je bil rojen mož, ki smo ga ponesli letos na praznik Marijinega Oznanjenja k zadnjemu počitku na kranjsko pokopališče. Samo takrat, ko je študiral na srednji šoli in na učiteljišču v Ljubljani, se je odtegnil Gorenjski, po končanih študijah pa je zopet in zopet prihajal učiteljevat v bližino rojstne vasi. Njegove provizorične u-čiteljske službe so bile na Bohinjski Bistri- ci, v Velesovem, Šenčurju, Lescah in na Koroški Beli. Leta 1874. šele je bil imenovan definitivnim učiteljem v Kranju, kjer je ostal stalno in nepretrgoma 38 let. V onih časih se učiteljem ni nič kaj mudilo zaprositi za stalno nameščenje, ker so bili sprva nekateri slabeje plačani kakor pa provizorični učitelji; saj tedaj niso slutili, da jim bo to kdaj pri osebnem statusu kaj škodilo. Pokojni je bil vnet učitelj in se je vedno izpopolnjeval. Zato mu ni bilo težavno dobiti 1. 1893. po smrti nadučitelja Mihaela Kustra mesto voditelja deške ljudske in obrtne nadaljevalne šole. Tekom let je dosegel najvišje časti, imena in naslove, ki so jih zdajpazdaj, tako v presledkih in le včasih deležni tudi učitelji. Po smrti ranjkega Andreja Pra-protnika ga je poklicalo c. kr. naučno ministrstvo kot zastopnika ljudskošolskega učitelja v kranjski deželni šolski svet. Naključje je hotelo, da ni mogla poklicati vlada v istem času nikogar izmed voditeljev ljubljanskih ljudskih šol v to najvišjo deželno šolsko korporacijo. V Novem mestu so nastavljeni brez predpisanih izpitov patri frančiškani, v Idriji pa, kateri kraj je tudi prišel kot eden izmed največjih v po-štev, je c. kr. rudniška šola. Po posredovanju takratnega okrajnega šolskega nadzornika A. Zumra je bil izbran za to mesto tedanji nadučitelj v Kranju, kar je bilo tem lažje, ker je prav v onem letu inspiciral po Kranjskem mnogo šol deželni predsednik Viktor baron Hein. Kot prisednik v c. kr. deželnem šolskem svetu je ostal rajnki do zadnjega rednega imenovanja teh članov. Pri tem novem imenovanju pa so nemara pozabili vzeti vanj koga izmed ljudskošolskega učiteljstva! Bodisi kakor učitelj, še bolj pa kakor nadučitelj je bil v poslovanju vesten in natančen kot ura. Ta natančnost se je zdela večkrat mnogokateremu celo prenatan-čna. Za skrbno delovanje v šoli je bil ob petdesetletnici vladanja Njega Veličanstva odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Ko je prenehal biti član c. kr. kranjskega deželnega šolskega sveta, so mu podelili naslov šolskega ravnatelja. V mladostnih letih je deloval tudi v učiteljskem društvu. Kot vodja cerkvenega kora, katero službo je opravljal do pi-čice natančno 20 let, je dvignil cerkveno glasbo v pravem ceciljanskem duhu na visoko stopnjo. Znal si je pridobiti najboljše pevke in pevce v mestu. V Parmovem salonskem orkestru je igral kontra-bas, sem-intja je bil tudi čitalniški pevovodja in mnogo let učitelj petja na Kranjski gimnaziji. Kadar je bil pokojni dobre volje, se je rad razgovarjal o marsičem. Bral je mnogo, zlasti leposlovne in pedagoške spise. Najbrže je dobil veselje do čitanja kot dolgoletni načelnik bogate kranjske okrajne učiteljske knjižnice. Mnogokrat je tožil, da napredna inteligenca ne upošteva dovolj podrobnega učiteljevega dela za narod. sposobnega, odločnega vodstva. Kolikor je •ispeh bojevanja zavisen od vodje, vidimo ttooro na dunajski krščansko - socialni stranki. Dokler jo je vodil prebrisani ust, varitelj, je korakala od uspeha do uspeha. Sedaj pa, ko ga nima več. dobiva udarec za udarcem. V zmožnega in neustrašenega voditelja se mora imeti popolno zaupanje. Bojevniki pa morajo biti predvsem složni ter podrediti svoje mnenje občemu, za občo korist. Ni pa za uspeh vseeno, katero orožje se uporablja v boju! Čim občutnejše zade-nemo z njim nasprotnika, tem prej nam je zagotovljena zmaga. Stan, ki hoče napredovati, kar je znak njegove življenske sile, se mora brezobzirno bojevati. V ta namen mu je treba poguma, sposobnega vodstva, nerazumljive sloge in pravega orožja. Jeli so pri nas dani ti pogoji za boj, o tem naj nemudoma resno premišlja vse slovensko štajersko učiteljstvo v svojih okrajnih učiteljskih društvih! Boj dalmatinskega učiteljstva, na katerega nas je opozoril »Tovariš«, dovolj jasno kaže orožje, s katerim se dandanes kaj doseže. Naših prošenj in groženj že zdavna ne uvažujejo na pristojnih mestih. Skrajni čas je že, da na izdaten način pokažemo svetu, da hočemo živetL In ali pride pri nas kdaj ta dan, dan živih? »O, bratje, na pot, življenju (boju) nasprot!« Učiteljstvo v boju za svoj obstanek. e Referat tovariša Jos. Bertoka ml. na zborovanju Slovenskega učiteljskega društva za Istro v Sp. Škofijah. Na zborovanju v Brtokih smo si nadeli nalogo, da mora vsakdo od nas tekom časa vsaj enkrat predavati v našem društvu. Odbor ni pričakoval priglasitve za ta predavanja nič manj kot eno leto popolnoma zaman. Čemu ta mlačnost in ma-lobrižnost? Na ta svoj vzklik sem gotov, da imate mnogo pregovorov in zagovorov, a vsak bi bil neutemeljen, zakaj vsi smo učitelji in kot taki smo tudi navezani vsi na zgoraj omenjeni sklep. Morda je pa že kdo izmed nas že mislil na predavanja, a vedel ni, česa bi se lotil ter je tako odložil delo, misleč si, da se že oglasi kdo drugi! Ako bi pa vsak tako storil, bi ostali edinole pri sklepu. Tega pa moramo tudi izvrševati iz doslednosti ; a tudi zaradi koristi, ki nam jih nudijo vsi naši sklepi, da bi jih ne smeli prezirati in opuščati, kar se, žal, marsika-terikrat zgodi. Upati je, da se sčasom premene razmere tudi pri nas ter da se bodo sprejeti sklepi tudi točno izvršili. Da pa ne bo sklepa iz Brtokovih izgovorov in da se mu vsaj kolikortoliko približamo, sem sklenil jaz sestaviti načrt najnujnejšega in najpotrebnejšega našega dela. V čem obstojaj to naše delo? Ako si malo natančneje ogledamo svoje, bodisi materialno ali moralno stanje, kaj zapazimo? Vidimo, da kliče po moči in rešitvi. In če nadaljujemo tako kot dosedaj, ne da bi se zmenili za sebe same, pride dan, ko bomo ob svoj obsta- Ob samih idealih se tudi krepko telo prekmalu ubije; zakaj neprestanemu in napornemu delu, pa mučni skrbi za vzgojo lastne dece kloni celo korenjak! Od šole se ni mogel ločiti. Bolehal je vso zimo, a za njegovo bolezen ni vedel nihče drug kakor domači. Na dan sv. Val-burge je bil zadnjič v šoli. Istega dne je od glavne cerkve do šolske pisarne trikrat obstal in počival. Prvo uro popoldne je še poučeval, drugo uro pa je imel v njegovem razredu tik vodstvene pisarne petje drug učitelj. Od daleč je slišal veselo, zdravo in nedolžno petje svojih ljubečih dečkov, drugorazrednikov. Takrat ni slutil, da jih čuje zadnjič. Za slovo so mu zapeli — saj je imel petje tako rad — tisto E. Adamičevo pomladno pesem: »Srce je srečno, duh voljan, vse kliče, miče — ven na plan! Pomlad prispela k nam je v vas, pomlad vesela, zemlje kras!« Zanj je bila to zadnja pomlad, zad- nek. Tega pa moramo braniti in si ga ocu-vati, zakaj z našim padcem, pade tudi naš narod, pade človeštvo! Zato moramo v boj za svoj biti! Dandanes so razmere v nas take, da ni misliti na mir in počitek, pač pa moramo govoriti ravno danes o boju. Toda ne samo govoriti je o oboju, pač pa moramo celo poseči v ta kruti in pogu-bonosni hrum in šum. Spoznati ga moramo natančneje, poučiti se moramo o njem podrobneje! V čem obstoji boj, je vsakemu znano. Ootovo se popolnoma strinjate z mano, ako ga ločim v dvoje panog: v kulturni boj in človeško klanje. Naj se li mi v sedanjem položaju bijemo proti prvemu ali drugemu? To vprašanje rešim s tem, če rečem kratko: bojevati se je na obe strani! Sicer nista naperjena ta dva na nas opolnomaločeno, pač pa sta v tesni in ne-razdružljivi zvezi med sabo. V podkrepitev te svoje trditve navajam le to: Ako natančneje premotrimo neomiko in neoliko kakor tudi ščuvanje raznih pod-ležev, potem pa zopet nasilstva, ki nas streme uniči moralno in materialno, vidimo oba tesno združena, a tudi oba naperjena na nas. Biti se moramo zato v kulturnem boju, odbijati moramo razne navale in napade, ki nas hočejo uničiti. Ali je mogoče preboleti vse, kar se nam danes dogaja? Nismo li ljudje, ki bi morali biti kot stvari, kot živa bitja tudi deležna življenja? Smo; a usoda, ki nam je vedno nemila, nam odreka pravico do življenja. Nismo sicer ljudje, ki bi hrepeneli po boju, po streljanju in morjenju ljudstva, ne, tega se nam ne sme očitati! Nasprotno: ljudje smo, ki brez odpora dopuščamo, da nas teptajo in mučijo! Ne da bi se naj-manje zmenili za razne neprilike in hudobije, ki jih uprizarjajo na naš račun ter nas s tem telesno in duševno ugonabljajo, gledamo in živimo kakor da bi vsega tega niti ne občutili! Ako zahteva vsaka sila protisilo, vsak odpor protiodpor in vsak boj protiboj, ali nas ne izzivajo z mnogimi napadi ter nas silijo, da moramo v boj, če nočemo popolnoma podleči sovražnikovi pesti? Da, moramo v boj, toda ne iz lastne volje in želje, pač pa zaradi pritiska in izzivanja! V boj moramo, saj nam je usoda vtisnila na čelo besedo: učitelj. Lepa je ta beseda, ceniti bi morali nje pomen, zakaj učitelj je tisti, ki mu je naloženo poučevati druge. Ali ne delamo tega? Da, zato smo tudi učitelji! To bi nam moralo biti v ponos, a današnje razmere nam silijo namesto »ponos« vse kaj drugega na njeno mesto. Kdo pa je kriv, da ni ponosno biti učitelj, ko bi moralo vendar ponosni imeti nalogo vzgajati in učiti svoj narod? Mnogo je krivih. Obveljati pa mora: biti učitelj — bodi nam v ponos! In vsakteri, ki nam hoče to kratiti, mora podleči! Zašli bi kmalu predaleč; govoriti imamo o boju za obstanek. Naše stališče v njem sem že označil, nahajamo se namreč v definzivi, ki zahteva v navadnih bojih vedno več energije kot ofenziva, zakaj poslednja kot izzivalčeva ima na razpolago vedno večjo moč. Tudi naš sovražnik je mnogoštevilen in močan, zato nje šolsko leto. V šolskem poslopju je ostal do mraka. Medtem pa ga je že obiskal zdravnik, po katerega je poslal, Opešal je tako, da so ga morali odpeljati domov z vozom. Ob skrbni postrežbi mu je tekom dni odleglo. Vendar je prosil, naj ga šolska oblastva oproste za tekoče šolsko leto pouka, le šolsko vodstvo naj mu puste. Prošnja mu je bila uslišana in tozadevni odlok dostavljen. To je bil zadnji uradni spis, ki ga je prejel. Popoldne ob dveh ga je prijel srčni kap in — in po njem je bilo. Malo je onih, ki učiteljujejo 48 let! Dasi je bil, gmotno dobro situiran, vendar je čakal še na regulacijo plač; saj bi je ne užival on, ampak njegova družina. Nihče ni mislil, da bo moža tako lepe in trdne postave za-vratno spravila naduha v grob tako kmalu. V zadnjem spremstvu je bil ves Kranj: . ljudskošolska mladina kranjska in primskovska (kjer je bil krajni šolski nadzornik), učenci obrtne-nadaljevalne šo- moramo prijeti za orožje s trdno in krepko roko, če hočemo še živeti. M i pa se o-prijemamo orožja jako neradi, dasiravno zapažamo, da nam gre za kožo. za naš biti ali nebiti! Če pa slučajno — kar se sicer le redkoma pripeti — posežemo po odporu, bodisi posamezno ali pa skupno, nam upade pogum, ker nimamo dovolj energije. Sicer ne vedno iz lastne krivde, pač pa pa večkrat zaradi pritiska raznih poklicanih in nepoklicanih, zakaj oni hočejo, da bodimo mi — ničle. Temu pa mora biti konec! In če nas sovražnik tepta in muči na vse kriplje ter nas kliče dan na dan na odpor, na protiboj za naš obstanek, idimo odgovarjajoč mu iz obraza v obraz, da hočemo živeti, mirno in udobno živeti, ker smo tudi ljudje! Branimo svoj lastni jaz, svoj obstanek do skrajnosti, zakaj tudi nam mora zasijati boljša bodočnost! Sedaj pa si oglejmo, v čem obstojaj naš protiboj za lastni obstanek. Protiboj je sila, s katero se upira posameznik sam ali pa skupno z drugimi proti nasilstvu nasprotnika, bodisi to človeško bitje ali pa naravna sila, oziroma nje posledica. Naš obstanek je odvisen edino le od našega gmotnega in moralnega stanja. Kakšno pa je naše gmotno stanje? Imamo sicer državne in deželne zakone, po katerih so nam nakazane naše plače, a te so obupne, po nekod uprav škandalozne, in tako trdi naš gmotni položaj uprav mizeren. Temu pa ne bi bilo tako. ako bi ne bilo zaradi splošnega pomanjkanja denarja, zaradi neznosne draginje in zaradi družinskih naših zahtev povsod uboštva, pomoči pa nikake. Moralno naše stanje je pa pri nas še obupnejše, kar povemo kratko z rimskim izrekom: Mens sana in corpore sano. Odkod prihaja pa tak obupen naš položaj z ozirom na moralno naše stanje? Evo: 1. Zaradi slabega materialnega stanja. 2. Premalo smo stanovsko zavedni. 3. Tudi neznačajnosti je veliko raztresene po naših vrstah. 4. Malo damo na koelgial-nost. 5. Postajamo včasih odvisni in kot taki se moramo slepo pokaravati raznim željam in volji svojih predpostavljenih. 6. 'Uporabljamo večkrat razna častna in nečastna sredstva v dosego življenja. (Tega bi se nam sicer ne štelo v zlo — a tudi mora odpasti.) Želeli bi pa vendar živeti udobno, a tega ne dosežemo, dokler ne odstranimo ovir in zaprek, ki so nam na poti. Te moramo najprej spoznati in šele potem bo mogoče lečiti te rakrane, ki nas ne dopuščajo udobno živeti! Evo torej ovire, ki so: I. lastne. — Teh je več, a razvrščam jih po sledečem redu: 1. izbera stanu, 2. površno naobraženje, 3. površno izvrševanje stanovskih dolžnosti, 4. sramotne postranske službe, 5. naše vedenje zunaj šole. 6. naša nesloga, in sicer na lastnih šolah in z ozirom na našo organizacijo, 7. preidealnost v izbiri službe, 8. družina naša. II. Imamo ovire ljudstva. — Ti bi bili le dve: i, nizko naobraženje in 2. slabo gmotno stanje njega samega. III. So pa tudi ovire posameznih po-litiških skupin. Tu imamo več točk, in le, gimnazijci s profesorji in ravnateljem, okrajni glavar, okrajni in oba deželna šolska nadzornika, zastopniki raznih učiteljskih društev in učiteljske Zaveze, zastopniki občine in krajnega šolskega sveta, uradniki in meščanstvo. Pred hišo in ob grobu pa mu je zapel čitalniški pevski zbor in učiteljstvo. O, Bog, dobrot vseh vir, Bog, daj mu večni mir! Zadnji poslovilni akordi so bili to, ki so se razlegali nad njegovim odprtim grobom in tja po Kranjskem pokopališču. t Dragotin Zupančič. V ponedeljek, 15. pret. m., ob 3. popoldne so izročili zemske ostanke Dragotina Zupančiča materi zemlji na pokopališču v Rogoznici pri Ptuju. Udeležba pri pogrebu je bila uprav velikanska in naravnost izredna za ptujske razmere; ne bo pretira- sicer: 1. častihlepnost in pohofoost po nadvladju nad nami in nad šolo nas uničuje moralno in materialno, 2. v dosego prve točke nas izstradujejo, 3. v isto svr-ho se hujska od njih strani proti nam in proti šoli, 4. kjer gospodujejo ti častihlep-neži, se nas muči in ugonablja s preobloženim delom. IV. Imamo še ovire šolskih oblastnij, ki so: 1. ne plačujejo nas stanu in času piimerno, 2. ne branijo same lastne avtoritete, 3. ne branijo same naše avtoritete, 4. ne vrše same točno svojih dolžnosti, 5. preobkladajo nas z delom, 6. dopuščajo, da učitelj trpi zaradi njih .in drugih telesne in duševne muke v času, ko bi moral posvetiti vse svoje moči edino le pouku in šoli. To so ovire, ki ne dopuščajo, da u-spemo, četudi nastopimo v protiboju, brez sledečih sredstev: 1. nastopajmo popolnoma možato in značajno vselej in povsod; 2. čuvajmo se, da ne postanemo odvisni bodisi od posameznika, od stranke in od navad in strasti; 3. sprejemajmo le častne službe izven svoje; 4. premislimo trikrat in šele četrtič se odločimo za svoj stan; 5. svoje dolžnosti vršimo točno in vestno; 6. zunaj šole se vedimo kot vzorni vzgojitelji in učitelji ne le šolske mladine, pač pa tudi naroda sploh; 7. izobrazujmo se nadalje sami, zakaj Koper in slična gnezda nam niso nudila potrebnega za naš poklic; 8. pospešuj z besedo in zgledom izboljšanje gmotnega in moralnega stanja svojega naroda; 9. poroči se, kadar si prepričan, da ne zatreš poleg sebe še drugih; 10. živimo, ker smo ustvarjeni za življenje, in branimo ga do skrajnosti, de-lujmo pa tudi z vsemi močmi na to, da nam bo mogoče le s častnimi sredstvi preriti se skozi pot življenja! Tako sem govoril o delu, ki nas čaka, ako nočemo popolnoma podleči. Ker sem pa uvodoma omenil, da hočem podati končno nekak podroben načrt za bodoča naša predavanja, nanašajoča se na najnujnejše in najpotrebnejše naše delo, nisem natančneje obravnaval posameznih točk tega referata. O teh bi se pa dalo mnogo govoriti in pisati, kar bi bilo za posameznika malo preveč. O vseh glavnih točkah tega mojega dela je pa jako nujna potreba razpravljati, zato si moramo to delo porazdeliti in dovršeno podati na zborovanjih, da bomo pa imeli o tem svojem bodočem delu točen pregled, ga razvrščam na naslednje točke, ki naj jih sprejme učiteljstvo ter istočasno že danes določiti v smislu sklepa iz Bi tokov, kdo in kaj naj predava. Načrt našega bodočega najnujnejšega in najpotrebnejšega dela v izboljšanje našega neznosnega gmotnega in moralnega stanja se glasi: I. predavaje: Naše moralno stanje. II. predavanje: Gmotni naš položaj. III. predavanje: Naš vpliv na gmotno in moralno naše stanje. IV. predavanje: Naše ljudstvo. no, ako trdimo, da je pokojnika spremilo na zadnji poti čez poldrug tisoč ljudi. Pogreba se ni udeležila samo vsa šolska mladina okoliške šole z učiteljstvom vred, o-pazili smo tudi precejšnje število gojenk dekliške meščanske šole, kakor tudi gojencev pripravnice in gimnazije z učiteljstvom in profesorji vred. Deset duhovnikov je vodilo kondukt. Od blizu in daleč so prišli nekdanji njegovi stanovski tovariši in tovarišice izkazat mu zadnjo čast. Pred hišo žalosti in ob grobu so se poslovili od njega, ki je bil v svojem življenju sam izboren tenorist, ljubil petje in godbo nad vse, od vseh strani prispeli pevci v prekrasnih, srce pretresujočih žalostinkah. Ptujski Sokol je imel častno stražo ob mrtvaškem odru in delal špalir ob krsti svojega prvega staroste. Vzlic delavniku se je udeležilo pogreba nebroj kmetiškega ljudstva, kar dokazuje, kako znan, spoštovan in priljubljen je bil pokojnik med prostim narodom. V. predavanje: Katera politiška stranka nam je najboljša? VI. predavanje: Naše šolske oblasti in njih dolžnosti napram šoli in nam . VII. predavanje: Kdo bodi učitelj? VIII. predavanje: Reasumacija vseh dosedanjih predavanj, naznačenih tu. Končno predlagam: Slovensko uči-teljstvo zbrano na rednem obč. zborovanju »Slov. učit. društva v Istri«: 1. sprejmi moj prej navedeni načrt najnujnejšega in najpotrebnejšega dela za izboljšanje gmotnega in moralnega našega stanja; 2. V to svrho se naj razdeli vse delo med posamezne tovariše, ki se naj ali sami javijo ali pa jih določi vse tega dne zbrano slovensko učiteljstvo Istre. Iz naše organizacije. Skupne z« de ve. Iz vodstva Zaveze. Iz redne seje upravnega odbora Zaveze (4. aprila 1912.) 1. Predsednik L. Jelene otvori sejo in konstatira sklepčnost. Toplo se spominja umrlega odbornika Ig. Šijanca. na-števši zasluge, ki jih ima pokojni v obilni meri za Zavezo in za učiteljstvo sploh. Zavezo je zastopal pri pogrebu odbornik J. Rajpš. 2. Tajnik V. Rus poroča o vseh onih korakih, ki jih je ukrenilo vodstvo od zadnje seje upravnega odbora o božiču do 1. aprila tekočega leta. O tajnikovemu poročilu se vname daljša debata. Odbornik J. Dimnik želi, naj ne bo nepotrebne konkurence med izdajami knjig, ki jih izdajajo učiteljska društva in Zveze. Odborniku Ign. Križmanu se pojasni, da vodstvo pri izbiri govornikov ob izrednem zborovanju delegacije spričo kratko odmerjenega časa ni moglo postopati drugače. O vseh govornikih je imelo vodstvo najboljše mnenje. Vprašalca se naprosi, da vso zadevo svojim tovarišem natačno pojasni, kar naprošeni tudi obljubi. 3. Račun Zaveze za 1. 1911. podan po blagajniku Fr. Luznarju, je naslednji: Dohodkov je bilo 1442 K 28 v, stroškov pa 1144 K 81 v, prebitka torej 297 kron 47 v. (K temu spada še dolg 6 društev članarine za 1. 1911. v znesku 306 K. Skupno je torej pravega prebitka 603 K 47 v). Stalno se določijo potni stroški upravnih odbornikov. 4. Poročilo o Zavezinih listih. a) »Zvonček«. Upravnik L. Jelene poroča. da je plačujočih naročnikov 854, nerlačujočih pa 168, skupaj torej 1022. List izhaja, če ni treba nabavljati zanj preveč klišejev. b) »Učiteljski tovariš«. Podrobno poročilo poda upravnik J. Pretnar. Vpi-nih naročnikov je 1174; njih število je naraslo letos za 32. Dolg »Uč. Tovariša « se prav izdatno manjša. Vzrok temu so redni opomini in pa to. da ni toliko prilog posameznim številkam kakor lani. Odbornik J. Rajšp je mnenja, da imej vsak organizirani član »Učit. Tovariša«. Urednik E. Gangl zahteva, da mora imeti vsak član Zaveze »Učit. Tovariša« prav tako. kakor mora imeti vsak vojak svoj bajonet. Ob roki novih pravil naj pride upravni odbor pred letošnjo delegacijo v tem smislu s pozitivnimi predlogi. Sklene se, da prevzame z novim letom oskrbo inseratnega dela »Učit. To- Kakor že omenjeno, je bil Zupančič znamenit in čislan tenorist; petje je smatral za glavno sredstvo narodove probu-je; zatorej ni zamudil nobene prilike, ga udejstviti; ni je bilo narodne prireditve, veselice, gostije, primicije, birme, da se je ne bi udeležil kot povabljenec. Kot pevo-vodja je nastopal pri pogrebih, bralnih društvih, pri koncertih v ptujski Čitalnici in »Slov. pevskega društva v Ptuju«. Ustanovil je bralno društvo v Krčevini, Podvincah in Rogoznici pri Ptuju; prvemu je bil več let delaven predsednik, pozneje časten član. Z vsem ognjem svojega srca je učil in gojil narodno pesem in ustanovil pevski zbor kmetiških fantov in deklet. Dasi mlad, je zavzemal odlična mesta v socialnem življenju in na vseh poljih narodne prosvete. Bil je predsednik čitalnice, starosta Sokola, predsednik pol. društva »Pozor«, predsednik »Kmetijske podružnice za okolico Ptuj«, predsednik »Slov. pevskega društva v Ptuju«, pred- variša« upravnik J. Pretnar. List mora imeti od inseratov izdaten stalni dobiček. Odbornik Iv. Šega predlaga, naj se stalne sotrudnike sploh primerno nagradi. Treba je dobrih uvodnih člankov o šolstvu in o važnejših pidobitvah na šolsko--političnem polju, zakaj urednik ob najboljši volji ne vzmore vsega sam. Urednik E. Gangl želi, da naj okrajna učiteljska društva določijo sotrudnika, ki naj redno poroča o vseh najvažnejših sklepih nakratko takoj in najprej »Učit. 'tovarišu«. Sklene se. da pregleda in uredi vse doposlano gradivo o »Načrtu iz-premenjenih Zavezinih pravil« v to izvo- c) »Popotnik«. Upravnik Fr. Luznar poda naslednje pojasnilo: Stroškov je 4610 K 51 v, dohodkov pa 3927 K 89 v, torej je primanjklaja 681 K 62 v. Plačujočih naročnikov ie 710. brezplačnih 88 in učiteljiščniki dobivajo zastonj 94 »Popotnikov«. Glede plačujočih in brezplačnih naročnikov se vname daljša debata. Obvelja zatrdilo urednika M. Nerata, da vsaka reklama nekaj stane, končno pa na stanje blagajne vendarle dobro upliva. 5. Razgovor glede kraja zborovanja XXIV. skupščine. Predsednik omenja, da je prejel od uplivne osebe, ki mu ie Koroška dobro znana, nasvet, naj zboruje Zaveza letos na Koroškem. Iz taktičnih razlogov pa predlaga, da naj se ta misel za zdaj opusti. Tajniku se na njegovo pojasnilo glede priklopitve koroških učiteljev k Zavezi naroča, da se v ime Zaveze nadalje dogovarja z imenovanim zaupnikom. O rezultatu dogovorov naj poroča na prihodnji seji upravnega odbora. Zastopnik za Štajersko, odbornik A. Gnus. stavi dogovrno s štajersko Zvezo in s Celjskim učiteljskim društvom predlog. da naj se vrši letošnja skupščina dne 10. in 11. avgusta v Celju, kar se soglasno sprejme. 6. Preureditev Ročnega zapisnika. V Ročni zapisnik naj pride osebni status vsega v Zavezi organiziranega uči-teljstva, kakor je bilo doslej v navadi za Kranjsko. Določijo se za vsako kronovi-no posebej oni, ki preskrbe pravočasno tozadevno snov. 7. Slučajnosti. Iz Jan Legovega fonda se določi 60 K za Volaričev spomenik. Vsota naj se takoj odpošlje v Kobarid. Razpravlja se o seznamu in ureditvi mladinskih spisov ter o utrakvistični realki v Ljubljani. Primorska učiteljska društva so se medsebojno dogovorila, da ustanove tam tri deželne učiteljske Zveze in sicer 1. za Trst. 2. za Goriško in 3. za Istro. Iz VII. vodstvene seje (13. aprila 1912). 1. Na Dunaju se vrši dne 16. in 17. aprila posvetovanje napredne poljske, češke, nemške in naše jugoslovanske učiteljske Zaveze glede nadaljnega skupnega in solidarnega postopanja o izboljšanju gmotnih učiteljskih razmer tostran Li-tave. Določeno je tudi, da se sklepa na tem sestanku o korakih, ki jih store iste Zaveze glede reakcionarnih prikazni na šolskem polju, kakor kaže slučaj Stein-wender. 2. Na isti kraj in čas sklicuje tudi Slovanska avstrijska učiteljska Zveza skupno odborovo sejo, pri kateri se določi nje glavna letošnja skupščina in pri kateri se določijo teme in poročevalci. Sklene se, da zastopa našo Zavezo na teh dveh zborovanjih nje predsednik. 3. Odposlancu se naroči, da pozve iz gotovega vira, kakšno stališče pravzaprav zavzema napram učiteljskim težnjam državnozborska poslanska skupina »National Verband«. V splošnem naj pa se ugotovi, ali je kaj in kdaj kaj upanja na izpremembo § 55. drž. šol. zakona. sednik »Društva za varstvo otrok«. Z Zupančičem je legel v prerani grob vsestransko izobražen, delaven in odločno naroden učitelj in buditelj, izvrsten agitator za podrobno delo. Kot učitelj je deloval v šoli v vzorno narodnem duhu, z vnemo in ljubeznijo je vcepljal v mlada dovzetna srca ljubezen do slovenskega jezika, domače grude, do krasne slovenske domovine. Zlasti je do-sezal sijajne uspehe v krasopisju, v narodnem in cerkvenem petju. Njegovo delovanje pa se ni omejevalo samo na šolo, zahajal je med prosto slovensko ljudstvo, ustanavljal izobraževalna in gospodarska društva, z besedo in dejanjem budil, krepil in širil narodno zavednost in odločnost med okoličani. Njegovo politiško ,smotre-no delovanje pa se je intenzivno pričelo, ko je prevzel po svojem tastu gostilnico v Ptuju z obširnimi posestvi, ko je stopil kot učitelj v stalni pokoj. Uvedel in naročil je takoj za gostilnico slovenske časopise, 4. Redakterja »Lehrer - Zeitung« se naprosi, da takoj sproti poroča v njej o najvažnejših ukrepih z ozirom na § 55. in naj ne čaka šele na sejo upravnega odbora nemške učiteljske Zveze. 5. Predsedstvu »Slovenske Šolske Matice« se je odposlala prošnja, da naj ta a) podaljša rok zglašenja udeležnikom počitniškega učiteljskega tečaja do bin-košti, b) da naprosi železniško upravo za znižanje vožnje po železnicah vsem priglašenim udeležencem. kraujHku. Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfevo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 12. maja t. 1., ob 11. uri v dekliški šoli v Rudolfovem. Na dnevnem redu je razen navadnih točk razgovor o izpremembi Zavezinih pravil in določitev zastopnikov, ki ju pošlje učiteljstvo v c. kr. okr. šol. svet. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor. Pedagoško društvo v Krškem ima v nedeljo dne 5. majnika t. 1. svoj letošnji nadučitelju v Tržišču, da preskrbi, kar je uri popoldne: 1. občni zbor s poročilom predsednika, tajnika in blagajničarice; 2. volitev novega odbora; 3. letošnje volitve naših zastopnikov v okr. šol svet; 4. slučajnosti in nasveti. Ob 3. uri popoldne: Roditeljski sestanek, ki predavata na njem: 5. Maks Hočevar: Kako naj podpirajo roditelji učitelja pri vzgoji o-trok. 6. Drag. Humek: O predenju in tkanju, (skioptično predavanje). Pred občnim zborom je ob 1. uri popoldne skupen obed v gostilni pri Prijatlu Kdor se udeleži obeda naj to blagovoljno z dopisnico naznani tov. Andr. Skulju, nadučite. v Tržišču, da preskrbi, kar je potreba. Pridite mnogoštevilno na to zborovanje. Pokažimo zopet, da imamo stanovsko zavest in skupnost, ki nam je ne more vzeti nihče. Na svidenje v Tržišču. Odbor. Št »J»rsko Savinjsko učiteljsko društvo zboruje dne 9. majnika 1912 ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju na Gomilskem po vzpo-redu, objavljenem v »Učitelj. Tovarišu« št. 9. z dne 1. aprila 1912. Obilne udeležbe pričakuje odbor. Slovenjebistriško učiteljsko društvo. Preložitev zborovanja. V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« (št. 17) napovedani izlet v Spodnjo Polskavo (9. maja) se preloži na četrtek, dne 13. junija t. 1.. in to zato, k«r je g. profesor dr. Pivko zaradi usposobljenostnih izpitov zadržan, se ga udeležiti. J. Sabati, t. č, predsednik. Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer zboruje dne 9. majnika pri Sv. Juriji na Ščavnici. Pričetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. dopisi, 3. predavanje. Predavata g. dr. Kreft in tov. nadučitelj Vreča. Zadnji nadaljuje s svojim lanskim referatom »O zgodovine Ne-gove«. 4. Slučajnosti. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. Književnost in umetnost. Aprobirana knjiga. Ministrstvo za uk in bogočastje je aprobiralo z razpisom z dne 18. aprila 1912, št. 16.927, učno knjigo Albert Sič: »Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole in enoletne trgovske tečaje za deklice, I. del.« Knjigo je založilo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Cena vezani knjigi 1 K 60 v. Knjiga bo obsegala tri dele. to je: za I.. II. in III. razred trgovskih nadaljevalnih šol. Tudi drugi in tretji del sta dobila predaprobacijo in izideta v kratkem. Knjiga je urejena tako. da se je more s pridom posluževati tudi, kdor se hoče zase učiti trgovskega računstva. Biblioteka pisateljev sedanje dobe, I. zv.. Novačan, Naša vas I. V tem prvem pozival in izpodbujal kmetiške svoje goste k marljivemu in paznemu čitanju, k samostojnemu mišljenju in naziranju; sploh če si prišel v njegovo gostilnico, si ga našel v živahnem razgovoru sredi kmetov, katere je vsekdar in povsod rad izdatno in hitro podpiral s sveti in dejanji. Zato je tudi bil rajni Dragotin Zupančič med ptujskimi Slovenci najpopularnejši, najpri-ljubljenejši. Sam zgleden gospodar, agilen in vljuden gostilničar, je dvignil v družbi s vojo neumorno delavno in skrbno soprogo svojo gostilnico tako, da so ga začeli nekateri tekmeci upravičeno zavidati. Že pred leti je dal sezidati okusno in veliko dvorano za shode, zborovanja, sploh razne narodne,prireditve; leta 1911 pa je dal zgraditi na svojo hišo prvo nadstropje, obenem je priredil 4 moderno urejene sobe ?a potujoče Slovence, za tujce. Njegov krasni dom z vodovodom in parkti, njegova gospodarska poslopja, ki so vsa lična delu ciklusa »Naša vas« je zbral pisatelj štirinajst motivov iz našega kmetskega življenja. Idejo knjige pove črtica »Misel« V pretresljivem »Štefanu« nahajamo svarilen zgled slabe vzgoje na kmetih. Bolno se nas tudi dojmi »Čevljarski vajenec«. Iz črtice »Nazaj je hodila« veje pristna naivnost, z ubogim »Vaškim ateistom« pa imamo resnično sočutje. Humoristični sta povesti »Ženitev« in pa originalni »Žabji kralj«. Druga živalska povest »Pes« ugaja vsled somornega naturalizma. Globokoresen in tragičen je »Spo-kornik Elija«, v »kleti« pa se utaplja skopuh Mrkonja v lastnem vinu. — Temu prvemu sledita še letos drugi in tretji del. V drugem srečamo »Vaškega Cy-rana«. botra Coljo v »Sv. birmi«, starega »Kuka« in verskoblazno »Evico«. Med drugimi črticami je še zanimiv »Sejalec« pesem v prozi, pomnik slavni Groharjevi sliki, ki mu je knjiga tudi posvečena. — Tretji del pa obsega veliko povest iz vaškega življenja. »Slovensko bratstvo« snuje študent Ivan Banov po naših krajih in odide razočaran zaradi neuspehov v tujino. Mlad je še. morda se vrne... »Slovenski Ilustrovani Tednik« se je tako spopolnil in razširil, da smo lahko ponosni, da imamo Slovenci, čeprav smo majhen narod, takšen list. Priobčil je že toliko slik in primernega čtiva n. pr. o »Glasbeni Matici«, o amerikanskih Slovencih, o slov. pisateljih Cankarju. Finž-garju, Turnerju, Funteku itd., da mu pač nikdo ne more odrekati velikega narod-no-kulturnega pomena. Priobčuje pa tudi slike o aktuelnih dogodkih n. pr. o potopljenem parniku »Titanicu«, o nesreči na Stolu, o avtomobilni nezgodi pri Ljubljani itd., da je za vsakogar zanimiv. »Slov. Ilust. Tednik« je gotovo najbolj primeren in važen slovenski časopis, da razširja prosveto med najširše sloje naroda. »Slovenski Ilustr. Tednik« zasluži torej naj-izdatnejšo podporo in pozivamo vse zavedne Slovence: Naročite si »Slovenski ilustrovani Tednik« in razširjajte ga! četrtletno stane le 2 K. Politiški pregled. * Proračunski odsek. Proračunski odsek je končal generalno debato o vladni predlogi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete. Odsek je nato s 33 proti „ 7 glasovi prešel v specialno debato. V tej je odsek sklenil s 23 proti 18 glasovi, da se predloga o italijanski fakulteti od-kaže posebnemu pododseku v nadaljno podrobnejšo razpravo. * Reforma poslovnika. V parlamentu j prične podoasek za poslovnikovo reformo i svoja posvetovanja. Vodilni politiki nameravajo parlamentu še pred poletnimi počitnicami predložiti poročilo o reformi zborničnega poslovnika. + Rusinsko vseučilišče. Še skoro cel teden se bodo vršila pogajanja vlade z rusinskimi poslanci glede ustanovitve ru-sinskega vseučilišča. Po dosedanjih predlogih vlada namerava delitev lvovskega vseučilišča na ta način, kakor je deljeno praško. Poljaki zahtevajo, da na vsak način ostane lvovsko vseučilišče v svoji stari historični poziciji, * Prepovedan srbski list v Avstriji. Srbski list »Novo vreme«, ki mu je od-tegnjen poštni debit za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, si je nadel novo ime »Zora«, a ima seveda tudi pod novim imenom prepovedano pot v Avstrijo. * Kraljevi komisar Čuvaj je stavil na akademični senat zagrebške univerze zahtevo, da se mora upokojiti znameniti hrvaški zgodovinar dr. Klaič, ker je javno in ostro kritiziral komisarijat na Hrvaškem. Senat je Cuvajevo zahtevo odklonil in odločno izjavil, da nikdar ne izpolni take zahteve. in vzorno praktično urejena, iščejo para v Ptuju. Zal, da mu ni bilo usojeno uživati dolgo, udobno in srečno sad plodonosnega truda in dela! Kot učitelj je služboval od 1. 1885. do 1897. jeseni v Ptujski okolici, od 1. 1897. do 16. aprila 1900 kot nadučitelj v Franko-lovem pri Vojniku, od 16. aprila 1900 do l. oktobra 1906 kot učitelj v Ptujski okolici. Rojen je bil 14. oktobra 1865 v Št. Vidu pri Planini v šmarijskem okraju. Dne 22. avgusta 1897 se je poročil z Marijo Prenčičevo, s hčerko veleugledne rodbine Andraža Brenčiča v Ptuju. Kot zglednemu rodoljubu, neumorno narodnemu bojevniku in vzornemu narodnemu učitelju je zagotovljen Dragotinu Zupančiču v ptujskem okraju trajen in hvaležen spomin! * Ločitev cerkve od države v Wal-lesti. Iz Londona poročajo, da je spodnja zbornica sprejela v prvem branju zakonski načrt o ločitvi cerkve od države. Kranjske vesti, —r— Iz Dol. Logatca. Naša ugledna »Posojilnica« je darovala na letošnjem občnem zboru 40 K za poučni izlet šolske mladine v Ljublajno, zraven pa še lep znesek Narodni šoli. Mladina bodi hvaležna vodilnim gospodom, ki se jim jaz najlepše zahvaljujem! — Učitelj Legat. —r— Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Jožef Gorišek. Adlešiči; Viktorija Sve-tek. Leskovec pri Krškem; Leopoldina Kogej, Hotedršica; J. Sepaher, Kranj; Elizabeta Trenz na nemški mestni dekliški šoli v Ljubljani; Ivan Grad na drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Aleksandra Kordiš, Loški potok; Frančiška Novak, Ledine. — Ljudska šola v Sv. Križu pri Kostanjevici se razširi na tri razrede, v Podgradu na dva razreda, v Spodnjem Karteljevem na dva razreda. — Vasi Gradovlje in Gostince se všola-ta v Dol. — Uredi se odškodnina za pouk veronauka na javnih ljudskih šolah. —r— Usposobljenostni učiteljski izpiti. ki so se vršili pod predsedstvom de-želcnga šolskega nadzornika Fr. Levca na ljubljanskem učiteljišču, so se končali s sledečim uspehom: 1. Za meščanske šole sta bili aprobirani: Marjeta Cundrič, učiteljica v Ljubljani, iz I. strokovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Pija Gandini, bivša učiteljica v Sv. Mihaelu pri Novem mestu, iz I. strokovne skupine z nemškmi učnim jezikom. 2. Specialne izkušnje so napravili: Anton Skala, definitivni učitelj v Podradi, in Franc Zupan, provizorični učitelj v Ljubljani, oba za ljudske šole z nemškim učnim jezikom; Vida Šešek, učiteljska kandidatinja v Ljubljani iz francoščine z nemškim učnim jezikom; Marjeta Tratnik, provizorična učiteljica v Ljubljani, za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. 3. Nadomestni izpiti iz verouka so napravili: Rajko Božič, definitivni učitelj v Mengšu. Metod Požar, provizorični uč. v Ostrožnem brdu. in Marija Lebar. provizorična učiteljica pri Sv. Barbari. 4. Aprobirani so bili: a) Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Marija Cepu-der. provizorična učiteljica na nemški zasebni ljudski šoli na Jesenicah; Ana Kla-uer, provizorična učiteljica na nemški zasebni ljudski šoli v Tržiču; b) za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Franc Kotlušek. provizorični učitelj na Spodnjem Karteljevem; Albin Lajevec. provizorični učit. na Vrhu; Izidor Smole, provizorični učitelj v Devici Mariji v Polju; Josipa Ahačič, provizorična učiteljca v Št. Petru pr'Novem mestu; Zora Biinc, Št. Petru pri Novem mestu; Zora Blinc, Marija Delak, provizorična učiteljica na Kitini; Danica Kališ ,suplentinja v Ljubljani. z odliko; Vida Kobler, bivša provizorična učiteljica v Trstu; Alojzija Lebar, suplentinja v Veliki Nedelji; Angela Kerina. provizorična učiteljica v Moravčah; Regina Okorn, provizorična učiteljica v Sv. Juju pri Kumu; Pavlina Pirker, provizorična učiteljica v Ribnici; Antonija Praprotnik, provizorična učiteljica na Hrušici; Terezija Rant, provizorična učiteljica na Malenskem vrhu; Marija Ri-bnikar. provizorična učiteljica v Mirni peči; Marija Sajovic. provizorična učiteljica v Bohinjski Beli; Angela Soršak, provizorična učiteljica na Rakitni; Marijana Stepišnik. suplentinja v Sv. Ana na Štajerskem; Frančiška Terpinc, suplentinja v Spodnji Šiški; Marija Vilman. suplentinja na Planini pri Jesenicah; Elizabeta Zupančič, provizorična učiteljica na Gori pri Kočevju. En kandidat za meščanske šole je bil-reprobiran. eden je odstopil od izkušnje, nega ni bilo k izkušnji. Štajerske vesti. —š— Iz Gradca poročajo: V nemških obrtniških krogih resno mislijo na ustanovitev »Vajenškega doma«. Da bi stvar izgledala bolj nedolžno in človekoljubno. mislijo naprositi namestnika grofa Claryja za Protektorat nad društvom, ki bo nabiralo potrebna denarna sredstva. V Gradcu je skoraj polovica obrtniških vajencev slovenske in hrvaške krvi. Treba samo gledati imena vsakoletnih odli-kovancev po obtnonadaljevalnih šolah in vidi se. da ni skoraj nič Nemcev. Te vajence so nam ponemčevali že do sedaj različni mojstri; odslej pa bi se naj po-nemčevanje vršilo sistematično v »Vajenskem domu«. Te strokovno dobro izobražene in s potrebnim denarjem oskrbljene janičarje pa bi nam potem pošiljala , »Südmarka« v domovino za pijonirje vsenemške misli. Vajenško vprašanje postaja za nas Slovence vsak dan nujnejše. Želimo, da bi se moglo na velikem obrtniškem shodu, ki se vrši na binkoštni po- nedeljek v Celju, kaj konkretnega skleniti. o o —š— Poučni tečaj za čebelarstvo se vrši na deželni poljedeljski šoli v Grotten-hofu od 29. maja do L junija. Tečaj je namenjen začetnikom. Javiti se je najkasneje do 20. maja ravnateljstvu. Goriške vesti. —g— Novo šolsko poslopje na Do-brovem. Tukaj se je v nedeljo, dne 21. pret. m. slovesno blagoslovilo novo dvo-razredno šolsko poslopje. Pri tej slavno-sti so bili navzoči poleg obilo domačega ljudstva tudi okrajni glavar Schneider, okr. šol. nadzornik Finžgar, baron pl. Lo-catelli. stotnik biljanske posadke in druge osebnosti ter vse učiteljstvo Zapadmh Brd. Vrstili so se razni nagovori, nanašajoči se na pomen in namen novega poslopja. Le župnik seveda je moral zavijati po svoji stari navadi. Možu kar mrgoli pred očmi »svobodomiselcev« po Brdih. Vsa slavnost se je drugače v najlepšem redu izvršila in ljudstvo je bilo videti zadovoljno, ko je slišalo in videlo, kako se skrbi za duševno hrano njih de-ce. Tudi mi želimo, da bi novo poslopje res služilo svojemu namenu, ter da bi trud učiteljskega osobja obrodil dober sad slovenskemu narodu ob meji v prid. Pouk se je začel v novem šolskem poslopju na Dobrovem dne 1. majnika. Kot druga učna oseba je provizorično imenovana učittlica Hermina Vyzourkova. dosedaj učiteljica v Podbeli na Tolminskem. —g— Pred goriško okrožno kot vz-klicno sodnijo je bil v soboto obsojen Ba-lič Josip, učitelj na Vrhu, na 20 K globe in 5 dni zapora in na povračilo kazensko-pravdr.ih stroškov. Zgodovina te kazenske zadeve je precej znana. Znani klerikalec Balič je dolžil svojega kolego, da se je nespodobno vedel med petjem cesarske himne, zaradi česar je moral nastopiti razžaljeni kolega sodnijsko pot. V prvi inštanci je bil Balič oproščen, in »Novi Čas« je ves navdušen prijavil to vest urbi et orbi. Pozabil je pa »Novi Čas« na to, da eksistira tudi druga in-štanca, in ta je ovrgla prvo obsodbo, in Balič bo moral jesti, ako ne plača globe, pet dni postne jedi, zaradi pomajkanja katerih se je tako škandaliziral pri zadnji učiteljski konferenci. Tisti petkov golaš je Baliča presneto drago stal! —g— Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. 1. Izpiti za otroške vrtna-rice in za ženska ročna dela začnejo dne 3. junija ob 8. predpoldne. — Prošnje je vložiti do 15. maja t. 1. — 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 20. do 23. maja. — 3. Glede sprejemnih izpitov za prvi tečaj pride posebno naznanilo. —g— Srednješolsko dijaštvo v Gorici priredi svoj prvi telovadni nastop v dvorani Trgovskega doma dne 11. maja ob 8.5 uri zvečer. Sodeluje pri nastopu orkester tukajšnjih učiteljiščnikov. Ker se čisti dobiček obrne v prid »Dijaške kuhinje« in se vabila ne razpošiljajo, vljudno tem potom vabimo slavno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži prvega telovadnega nastopa goriških srednješolcev. —g— Samoumor dijaka. V soboto, dne 26. t. m., opoldne so zaslišali v ulici Askoli mimoidoči zamolkel strel iz samokresa. Hiteli so na lice mesta in pri vhodu v hišo štev. 25 se jim je nudil žalosten prizor. Na tleh je ležal mladenič, ki mu je curljala kri iz desnega senca in v pesti je krčevito stiskal velik Browningov revolver. Spoznali so, da je mladi samomorilec 21-letni Jožef Loverčič, četrtolet-nik tukajšnjega moškega učiteljišča. Prenesli so ga hitro v bolniščnico usmiljenih bratov, kjer je izdihnil dušo po težkem smrtnem boju šele ob devetih zvečer. Vzrok sajnoumora niso slabi uspehi v šoli. Samoumor je zbudil v mestu in posebno med dijaštvom žalostno senzacijo. Pokojni Loverčič je bil izredno nadarjen človek, tako je n. pr. mojstrsko vezal knjige, izdeloval je sam črevlje in obleko, govoril je pet jezikov, igral izborno različne instrumente itd. Obžalovanja vreden je položaj uboge matere-vdove, ki je postrežnica in ima še dva nepreskrbljena otroka. Mogoče je, da ga je gnala v smrt tudi silna revščina v domači hiši. — Z druge strani poročajo: Učiteljiščnik Loverčič je umrl v bolniščnici v soboto zvečer. Samoumor se spravlja tudi v zvezo z nesrečno ljubeznijo, da je bil zaljubljen v neko laško kandidatinjo, ki mu pa ni vračala ljubezni. Videl jo je malo poprej, nego si je pognal krogljo v sence. Samoumor je zbudil veliko senzacijo po mestu in umevno so nastale razne govorice o vzroku samoumora. Kakor že povedano, je bil pokojni Loverčič jako inteligenten mladenič, ki bi bil sedaj napravil maturo ter šel na jesen učiteljevat. V šoli ni imel nobenih zaprek, torej bi bilo iskati vzrok samoumora res le v nesrečni ljubezni. Loverčič je bil nervozen; v tre-nctku razburjenosti je najbrže storil uso-depolni korak. — Pogreb se je vršil dne 29. aprila popoldne iz bolniščnice. Pred krsto so stopali tovariši nižjih letnikov, ob krsti in za krsto sošolci. Manjkali so nekateri profesorji, manjkal je katehet, drugi z ravnateljem so šli za pogrebom. Zelota Kobala seveda ni bilo, ker pokojnik ni trobil v črni rog. Ta katehet je hotel, da se odreče Loverčiču cerkveni pogreb, dasi ga je dovolil ordinariat in je bil Loverčič det v sveto olje. Sošolci niso smeli položiti na krsto svojega tovariša vencev in niso mu smeli zapeti nagrob-nice. Na naslov kateheta je padlo te dni obilo krepkih besed, ki so ga prav označile. Niti po smrti ni imel nesrečnik miru. Žalostno je bilo slovo učiteljiščnikov od dragega jim tovariša! —g— Razpis štipendija. Razpisuje se štipendij letnih 1500 K ustanove »Michele de Urbanicich«. Do tega štipendija imajo pravico dijaki, ki pohajajo z dobrim uspehom avstrijsko univerzo ali tehniško visoko šolo, oziroma inozemsko visoko šolo, ki je zenačena s prejomenjenimi zavodi. Za podelitev štipendija se morejo potegniti: v prvi vrsti dijaki, ki so usta-novnikovi sorodniki; v drugi vrsti dijaki, ki so pristojni v občini, ležeči v Brdih, oziroma discendenti (prvega kolena) javnih uradnikov, ki so le zaradi določil zakona izgubili pristojnost v občini, ležeči v Brdih; v tretji vrsti dijaki, ki so pristojni v kako občino Goriško-Gradiščan-ske. Prosilci se opozarjajo, da se more štipendij deliti v dva enaka dela in da se torej moreta podeliti dva štipendija po 750 K, ako so dani gotovi pogoji, določeni v ustanovnem pismu. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se predložijo deželnemu odboru goriškemu do 20. maja t. 1. —g— Umrla je v Gorici gospa Avgusta Pirjevec, roj. Možetič, soproga g. rač. ravnatelja Pirjevca, mati realčnega profesorja g. dr. Karla Pirjevca in go-spice Ljudmile Pirjevec, učiteljice na nemški drž. šoli. Žalujočim naše sožalje! —g— Iz šolske službe. Suplent na ženskem učiteljišču v Gorici, Ludvik Va-cac, je imenovan za glavnega učitelja na tem zavodu. Istrske vesti. —i— Poziv! Tovarišice! Udeležite se polnoštevilno zborovanja v Klancu dne 9. majnika 1912! To pa zato, da bomo z združenimi močmi podpirale predlog tov. Valentiča o regulaciji učiteljskih plač ženskega učiteljstva. — Naš cilj naj bo: Enako delo — enako plačilo! —i— Šola v Artvižah. O tej šoli, oziroma o nje nameščenju poleg gostilne je bilo že večkrat govora. Da ne bo padala kriva luč tudi na nedolžne, moram kon-statirati. da je krajni šolski svet v Materiji že dvakrat enoglasno sklenil, da je šolo premestiti v posebno, za ta namen prirejeno sobo. Ne vem pa. na kom in kje je krivda, ali na šolskem nadzorniku v Voloskem, ali na predsedniku šolskega sveta v Materiji, da ta sklep še ni izvršen. Naglašam pa tudi jaz. da tu res treba nujno odpomoči. Šolski svetovalec. —i— Gradnja poslopja za učiteljišče v Kastvu je oddana tvrdki Znidaršič in dr. v Gorici. Tržaške vesti. = —t— Od odbora Čitalnice pri Sv. Jakobu v Trstu, ki ji predseduje tovariš Vinko Engelman, smo prejeli in priobču-jemo: Težka je bila borba tržaških Slovencev pred 10 in več leti. Bili so hudi časi, ko ni smel Slovenec brez nevarnosti kazati javno svoje narodnosti; hudi pa posebno zato, ker je ljudstvo brez prave organizacije in pomanjkanja društev tavalo v mrtvilu, ne meneč se za narodne težnje. Sčasoma se je pa po zaslugi požrtvovalnih rodoljubov začela orati ledina: ustanavljati razna društva, potom katerih se je začela čimdalje bolj širiti narodna zavest. Danes po preteku desetletij neumornega dela pač lahko ti rodoljubi in društva s ponosom gledajo na velik napredek tržaškega Slovenstva. Med društva, ki so orala ledino, moramo pač šteti tudi Šentjakobsko Čitalnico, ki je skozi 11 let svojega obstoja stala vedno neumorno na braniku. S čitanjem, predavanji, petjem, igrami, operetami, koncerti in glasbo je priklenila marsikateri že izgubljeni člen zopet k narodni verigi. — Ob desetletnici je lansko leto nameravala prirediti veliko slavnost z razvitjem društvene zastave, ki naj bi pričala o velikem razvoju tržaškega Slovenstva posebno v zadnjih desetih letih. Znane nezgode so Čitalnici preprečile nameravano slavnost ter jej provzročile še veliko materialno škodo. Lani odneseno slavnost razvitja zastave priredi letos dne 2. junija. — Podpisani odbor se nadeja, da se vsa bratska društva, ki so lansko leto obljubila svoje sodelovanje, odzovejo tudi letos tej prošnji; nadeja se pa tudi, da se tem pridruži še lepo število onih društev, ki lani niso mogla sodelo- I vati. — Dan 2. junija bodi tržaški narodni praznik. Kdor more, naj ta dan prihiti v Trst, v to našo skupno svetlo točko. Ta dan naj se zbere v Trstu narodna armada iz vseh slovenskih dežel, ki naj priča, da tržaški Slovenci v svojem boju niso osamljeni. Pridite ta dan v Trst, da se skupno navdušimo za skupne cilje. Ne moremo Vam, žal, še prirejati sijajnih sprejemov; sprejmemo Vas pa z bratskim rodoljubnim srcem, in bodite uverjeni, da storimo vse, da Vam bo bivanje med nami prijetno. — Bratska društva, ki se udeleže slavnosti, naj blago-vole javiti odboru do 15. maja svojo udeležbo, kakor tudi bratska pevska društva zbor in skladatelja. Vzpored dopošljemo br. društvom pravočasno. — Na snidenje torej dne 2. junja pod novim praporom, ki naj vodi tržaške Slovence do novih zmag! _ O [I V un ' "go spe"p ri pojoča ** v oz n a°h U a'° 7 DDID D o UMU sin /»Ur lnJl Vzorci na željo franko. Zelo ■«zmerne cene. Na željo dam tu 11 Izgotovlti gosposke obleke. Splošni vestnik. t Josip Gorup vitez Slavinski je umrl dne 25. aprila t. 1. Ustanovil je več dijaških ustanov in položil temelj dekliškemu liceju v Ljubljani. »Moje prvo berilo«. Priprave za to izborno početnico. ki jo založi Učiteljska tiskarna v Ljubljani, so v polnem teku in bo knjiga pravočasno tiskana, da jo bo moči vpeljati v šolo že za šolsko leto 1912—13. Za danes omenimo, da bodo vse slike pri malih črkah in pri nekaterih berilih tiskane trobarvno. Snov tem slikam je vzeta iz otroškega življenja ozir. so slike izvedene v otroškem duhu in nam predstavljajo skupine oziroma prizore iz življenja, ne pa kakor dosedaj običajno — le posamezne predmete. Pred očmi malega učenčka-začetnika stoji živ-lejnje v teh lepih podobah, življenje, ki ga v resnici obdaja in ki ga vidi, dan na dan okrog sebe. To mu bo priljubilo to prvo knjigo in mu vzbudilo veselje do knjige in do branja sploh. Slike je izvršil prav umetniško domači umetnik. Učiteljska tiskarna pa nam je porok, da bo knjiga uzorna. Žrtve kapitalizma. Zadnji tak kolos je bil nemški »Kron-princessin Cäcilie« z 19.500 tonami in 24 miljami. Od tedaj sta začela oba rivala graditi počasnejše ladje. »Titanic« in sestra »Olimpic« imata vsaka po 45.000 ton, torej 14.000 ton več kakor prej imenovani, t. j. ravnotoliko, kolikor ima naš največji parnik »Kaiser Franz Josef I.«, ki je v delu v Tržiču, oziroma zä 3000 ton manj. Brzina obeh skoro 265 m dolgih par-nikov je bila 21 milj z 46.000 H P vsak. Vsekakor lepa brzina v primeri z našimi Lojdovimi, ki vozijo še vedno 14 do 16 milj, razen par ladij. Nemčija ni hotela zaostati, in v Hamburgu grade ladji »Imperator« in »Europa«, vsako po 50.000 ton, 268 m dolgi, 29 m široki z 11 nadstropji. Med 5000 osebami tega plavajočega mesta bo 800 potnikov prvega razreda. Poveljnikov mostiček bo 23.5 m nad morjem vrh jamborov z zastavo 63.5 m. Angleži so v Glasgovu začeli z gradnjo »Aquitanice«, ki bo 269.75 m dolga in 29.11 m široka, 23 milj brzine na uro. Tako pojde dalje. Na vseh teh kolosih je vsakovrstnih naprav, kakršnih si le more poželeti srce najrazvajenejšega gizdalina. Kopališča, igrišča za lavn - tenis, kavarne itd. »Aquitania« bo imela tudi stalno gledališče. Res je, da ta konkurenca vzpodbuja narode k pridnosti, vztrajnosti. Res se tako izkazujejo najboljše moči v vsej svoji sijajnosti, toda ni li naposled to početje blazno? Taka zgradba stane čez 50 miljonov, na vsaki taki ladji je po 900 in več mož posadke, stroji požro neizmerna množine premoga in tekočega kuriva. Blaga sprejme nase mnogo premalo. Nemški »Imperator« ima sicer 50.000 ton, toda 33.800 ton tehta samo ladja brez strojev in kotlov. Torej more taka ladja pripeljati kvečjemu 10.000 ton blaga naenkrat. Da vse te velikanske plavajoče palače nič ne nesejo, dokazujejo letne podpore, ki jih plačuje država paroplovnim družbam. Brez državne podpore bi ne mogle družbe »Ham-brg - Amerika - Linie«, »Norddeutscher -Lloyd«, »Cunard - Line«, »Withe - Star Line« graditi teh pošasti, ki plovejo danes po oceanih. Da je pri zadnji katastrofi utonilo toliko ljudi, je krivo dejstvo, da je imel parnik premalo čolnov. Listi so to kratko zabeležili, toda čemu to, utegne kdo vprašati. Odgovor je lahek. Čolni poberejo mnogo prostora na gornjem krovu, po ka- terem promenirajo tako radi gornji 10.000. Čolni so ladji balast nepotrebno obteženje, ovirajo tudi kolikortoliko prostost gibanja, da ne more dosezati rekordov. Zaupanje v triumf tehnike je opravičil te pomanjkljivosti. Tako je plulo par tisoč oseb smrti v naročje, in le slučaju, da je bilo morje popolnoma mirno, se je zahvaliti, da se je rešilo vsaj toliko ljudi, prugače ne bi rešili nobenega. Opravičeno je napisal ugledni nemški list na čelo uvodnemu članku naslov: »Rekordbrecher Tod«. Smrt je enkrat dosegla rekord, dal Bog, da zadnjikrat. Toda bodočnost nam utegne prinesti še razočaranj. Saj v veku humanitete in prosvete cenijo človeško življenje manj kakor v »temnem« srednjem veku. Da pridejo multimiljonarji, razni vele-industrijalci par ur prej čez ocean, da mora ladja prehiteti drugo za par sto metrov, v to žrtvuje človeštvo tisoče krepkih eksistenc. To se potem bahato imenuje vsestranski napredek! Človeški um res doseže v tem vrhunec svoje produktivnosti, geniji pokažejo vse svoje znanje, toda človeštvo nima od tega nič. Bogastvo se množi v rokah posameznikov, ljudstvo strada in išče kruha po širnem svetu. To je lažikultura ne pa napredek. Če danes obsojamo staroveške tirane in se zgražamo, ko beremo, da je samo pri zgradbi Keopsove piramide poginilo na tisoče ljudi zaradi neznosnega trpljenja — tedaj moramo obsojati tudi današnje brez-sramno izkoriščanje mas. Če so v prastarih časih ljudje padali pod pekočimi solnčnimi žarki, umirajo danes na rafiniranejši način. Grob jim je najpopolnejši človeški izum. Z ladjo ki jo je svet smatral kot ideal modernega prometa, gredo v temni Hades. Umetneje bi bilo manj luksusa, manj rekordov, pa več varnosti za potujoče občinstvo, več previdnosti. Na žrtvenik zavisti med Anglijo in Nemčijo je padlo že dovolj žrtev, dovolj miljard je ta spor že požrl za dreadnoughte in super dreadnougthe itd. X Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase 4 v Učiteljskem Tovariša Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list! Vabilo na obinl zbor Društva vpokojenega učitelj stva na Kranjskem. ki bo v pondeljek, dne 6. maja t. L, V restavracijskih prostorih »Narodne doma« v Ljubljani ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Čitanje potrjenih pravil. 4. Posamezna nasvetovanja. 5. Volitev odbora za eno leto. K obilni udeležbi vabi odbor že zato, ker se na posameznike ne bodo druga vabila izdajala. Društveni tajnik sprejema člane v društvo, ki se oglasijo ustno ali pismeno, vsak čas. Daljni naslov za oglašence je'- Ljubljana, iMarmontova ulica št. 18. Odbor. Uradiit razpisi učiteljskih služb. Kranj >ko. ŠtCT. 1464. Na enorazredni ljudski Soli pri Sv. Gregorju razpisuje se v stalno naraeščenje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki in s pravico do prostega stanovanja. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 1. junija 1912. C. kr. okrajni šolski svet Kočevje, dne 21. aprila 1912. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" —— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkošnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova Šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: dE □E 3E1E a ima v svoji zalogi razen razprodanih »Letopisov0, L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajaine cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu". c Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. $ 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. liJ 0 r. k IQE 3EDE Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer: Učiteljskega Tovariša šolsko-politiški list. Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Tereaije cesti škv. %. Zvonček mladinski list. Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Frančiškanska lika Jt S. Popotnik pedagoški list. Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju. Jan Legova knjižnica I. in II. zvezek: Dane. Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spfs je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. Turki pred Sv. Tilnom. Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij Slapšdk. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. Naročajte in širite nase liste isa knjižice? Naročajte Domače ognjišče in ftaso Uodočnost? Vodstvo Zaveze. J , Q&.-* Dmštveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice. Za sprejem se je zglasiti pri načelniku (zdaj nadučitelj Fran K s. Trošt na Igu pod Ljubljano). V društvo se sprejemajo le oni, ki že niso stari nad 45 let. Pristopnina se ravna po starostnih letih in sicer od 20 do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 Z, od 30 do 35 let 10 Z, od 35 do 40 let 15 Z, od 40 do 45 let 20 Z, poleg tega še 2 Z za prvi smrtni slučaj in 1 Z vpisnine. Letno se plača za rezervni fond 2 Z, ki je znašal konec X. upravne dobe 6179 K 98 h. Po društvenikovi smrti izplača načel ni št vo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 Z, kolikor je društvenikov. Po smrti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 Z za nadaJjni slučaj smrti. J4M »VI» W 04Ui»< Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika? iktorija Sterniša ——»1 -iiiiiii.' ii n i Ljubljana,"Jurčičev |trg 3 priporoča"svojo bogato zalogo črevljev, gamaš in ga-loš po najnižji ceni. Zunanja naročila izvršujem točno. J • J ax Ljubljana Dunajska cent» II II • • Šivalni stroji, kolesa in pisaini stroji. • • # Pletilni stroji. ft | Anton Krušič. i) K / krojaški mojster in trgovec v O-orlcI Tržaška ulica štev. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočani cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Sukna hi modno blago za moške In ženske obleke priporoča firma Karel Kocian :: tvomica za sukno :: v Hum poleti (Češka). Vzorci franko. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. Ustanovljen« leta 1682. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registra van a zadruga s MMiejea« aaves« t lastnem zadružnem deaa V LJUBLJANI Dunajska cesta Štev. 18 £ ¿ o o. v tu o > H •O S> « > -S ar0, a j-ajj i I H m C