•«.;.«	j"	.	-||	t	*	;	-. • •JSR/'.-'"
\MERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V^AMERIK!
r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA N CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
_ CHICAGO, ILL., TOREK, 19. SEPTEMBRA — TUESDAY. SEPTEMBER 19, 1944	_
LETNIK (VOL.) LIH
NEMŠKO PRIZADEVANJE, DA BI USTAVILI NAPADE; BOJI NA DRUGI STRANI RENE
N AZIJI NA BALKANU NE UIDEJO POLOMU. PIŠE ŠVEDSKI LIST
ULICA V CHAMBOIS
Cele Ione uničene nemške oklopne opreme ležijo in tlijo po ulicah mesta Chambois t severni Franciji, ko so Zavezniki s topovskimi kroglami prepodili umikajoče se ostanke 7. nemške armade med prodiranjem proti obrežju Pas de Calais, odkoder so Nemci pošiljali raketne bombe.
KRIŽEM SVETA
RUSI ZNAJO ODPOVEDATI RUSKO-JAPONSKO POGODBO
m
■ '
"Amerikanski Slovenec-pela te
let za svoj NAROD ameriki.
►TEV. (NO.) 75
London, Anglija. — Amerikanci in Angleži so začeli izvajati proti Nemcem zopet svoje trike, s katerimi so slednje kakor zgleda presenetili in takozvana "nemška zapadna trdnjaVska stena" Siegfriedova črta ne bo Zaveznikov posebno dolgo zadr-
žavala. V soboto že in ves dan v nedeljo ter nadaljujoč v ponedeljek so Amerikanci poslali s svojimi drsalnimi letali na tisoče svojih zračnih čet skoro 50 milj daleč v Nizozemsko, ki so se spustili za reko Reno pri Nij-megen ob nemški meji na Ha. Koliko naših padalcev je tam je tajnost, domneva pa se, da jih mora biti več tisoč.
Ta udar po zraku preko Rene za nemški hrbet ima več namenov, ki se bodo brez dvoma uresničili v dobro Zaveznikov. Prvič, vrgel bo iz reda ip iz določenih načrtov vso nemško organizirano obrambo v Sieg-
c
friedovi liniji. Drugič, Zavezniki so se s tem pojavili direktno za nemškim hrbtom, kar bo za Nemce nadvse usodno, ker za nje bo poetala obrambna črta brez pomena. Zavezniki kontrolirajo zrak v taki meri, da lahko pod popolno zaščito v zraku pošiljajo svoje "drsalne vlake", kakor pravijo, skoro nemoteno za nemški hrbet. Zavezniške čete bodo zdaj na vzhodni strani reke Rene prodirali navzdol v Porurje in Po-renje, kjer se nahaja glavna _ nemška industrija.
(Nadaljevanje na 4. strani) I*
BOJI Ž A VARŠAVO; 0 BRU- U
a
TALNOSTIH V BOLGARIJI;
Moskva, Rusija. — V soboto in nedeljo so ruske čete neprestano napadale nemške pozicije v Varšavi sami in njeni okolici. Rusi so se približali mestu toliko, da so na več krajih prestopili reko Vistulo in na nekaterih točkah divjajo boji že v mestu sa-
le zapadno od predmestja Pra-r,e, pritiskajo Rusi s severne trani na poljsko prestolnico, ^oljski uporniki so se zdaj že iridružili Rusom in se z njimi rred borijo proti Nemcem, o-nenjajo zadnja poročila, .v,
Nemci se v svojih pozicijah srčevito upirajo, to pa zato, ker je. Varšava zemljepisno tako situirana, da se velik del fronte cb mestu nahaja na 130 čevlje\ visokih skalnatih bregovih, pre ko katerih je skoro ne mogoče preiti, dokler ni sovražna o bramba popolnoma odstranje na. Toda rusko topništvo in le talstvo te pozicije z vso furij« obdeluje in razbija in Nemci n< bodo dolgo vzdržali. Zna pi
...... . „ ^ i
trajati boj se precej časa za j
Varšavo in okolico.
Carigrad, Turčija. — Ko je |
prišlo v Bolgariji do preobrata ^ pred par dnevi, je bilo s tem ; tudi 343 ameriških letalcev o-proščenih, ki so ob raznih napadih na bolgarske kraje morali pristati v Bolgariji. Ti pripovedujejo zdaj, da so Bolgari silno slabo ravnali z njimi. Pretepali so jih, suvali s puškinimi kopiti in grozili z usmrtitvami,
■	ker niso hoteli govoriti in izda-
■	jati svojih vojaških skrivnostih.
■	Toda, ko* so začeli Rusi prodi-
■	rati na Balkan, se je tudi v Bol-> gariji vse spremenilo. Od tedaj s najprej so začeli postajatHBol-i[gari prijaznejši.
3VERNER BRICKER ZAH-iVA KONEC 'NEW DEALU' Parkersburg, W. Va. — Kan-dat za podpredsednika Zdr. žav na republikanski listi go-rner John Bricker, je postal ( dni bojevit. Na shodu v tem estu je povdaril, "da je skraj-
čas, da "new-dealska" ad-inistracija, ki je znotraj raz-gana in sprta sama s seboj, idi razkolov in prepirov, ki h neti nevoščljivost in sebič-Dst, jenj% in se umakne repu-likanski administraciji, kate-i bo ustvarila klimo oportuni->te za vse." Glede Roosevel->vega prizadevanja, da je re-1 deželo v gospodarski krizi, i dejal, da ni. bilo res tako spešno. "Da je nastala večja ktivnost v industriji je zaslu-a vojne in ako bi ne bilo te, bi ili še vedno sredi Roosevltove epresije," je izjavil Bricker. Veli,, kje so bili ti brihtni re-ublikanski tiči v letih 1929, 930 in 1931, ko je pod Hoo-erjevo admnistracijo vse go-podarstvo pokalo in bilo na leh. Zakaj niso takrat znali istvariti "klime opcrrtunitete za
'Se"?
-o
IOOSEVELT BO IMEL 3 ALI 4 GOVORE
Washington, D. C. — Kolikor dosedaj znano, bo imel predsednik Roosevelt le 3 ali 4 kampanjske govore pred volitvami. Čas in program govorov bo objavljen, ko se predsednik vrne s konference v Quebecu. -o-
NEMCI IN FINCI SE SPOPADLI
London, Anglija. — • Kei Nemci nočejo zapustiti dežele kakor to želijo Finci in so s« oblastno obnašali, pravi poro čilo iz Švedske, da so Finci na padli v večjih pristaniščih nem ške vojake. V Finski pravijo da je še osem divizij Nemcev
4	-o-
MATI IN DVA OTROKA NAJDENI UBITI
New York, N. Y. — Policij; je našla Mrs. Mary D. Kopou lin-Queens, ter njeni dve hčei ki Anna, stara 13 let in Mar) 5 let, vse tri ubite v njihovei stanovanju. Materi je morile prerezal vrat, hčerki pa ste bij zadušeni z kloroformom. Zad« va je v preiskavi.
London, Anglija. — Iz Moskve došle vesti omenjajo, da sovjetska vlada pripravlja načrt, da z njim odpove rusko japon sko pogodbo, ki je bila leta 1905 ysiljena tedanji poraženi car ski Rusiji. Dotična poogdba ni bila pravična in vrhu vsega s<
ju ^iciuiiiiu nt ^luiduiu uapuil-
ci sami. To se je zgodilo, ko so Japonci osvojili Mandžurijo in jo pozneje utaknili pod svoj protektorat. *V Portsmouthski pogodbi ste se obe, to je Rusija in Japonska obvezale, da boste spoštovale in ščitile kitajsko avtoriteto v1 Mandžuriji. Japonci se tega niso držali in so s tem pogodbo sami razveljavili.
Na podlagi tega zdaj Rusija ne more priznati Japoncem nobene pravice do ozemlja, ki ga je tedaj vzela Rusom japonska vojska. To je pristanišče Port Artur in druga ozemlja, do katerih je imela Rusija veljavne najemninske pogodbe s Kitajsko, kot n. pr. glede mandžur. ske železnice, premogokopov
in pristaniške pravice.
Govori se, da bodo Rusi odpovedali Japoncem najbrže tudi druge pogodbe, kot ribolov-, ske pogodbe okrog Sahalinske-! ga otoka in drugega otočja. > Zahtevali bodo vred z Ameri-
-	kanci in Angleži neodvisnost za i Korejce in zahtevali bodo najbrže tudi, da se razdeli posest
i kurilskih otokov.
Ako je ta vest resnična, kar i ni dvoma da bi ne bila, je zna-* menje, da je Moskva zdaj var-t na v Evropi in ne potrebuje več
-	rokavic v občevanju z Japonci, e Obenem tudi uvideva, da se bo i- japonski imperij sesul in pri
tem likofu bo zahtevala svojo v besedo tudi Rusija.
—	Washington, D. C. — Se-rratska zbornic*^« potrdila in
odobrila priporočilo generalnega štaba, za povišanje 14 ameriških generalov na višje stopnje. Povišanje so si zaslužili v aktivni vojni službi. V ameriški vojski imamo štiri vrste generalov: prvi je general, potem lieutenant general, major general in brigadni general.
—	London, Anglija. — Svobodna radio postaja poroča iz Jugoslavije, da so partizani vrgli Nemce iz otoka Brač, ki se nahaja 10 milj južno od Splita ob dalmatinskem obrežju. Nemci so utrpeli velike zgube omenja poročilo.
—	Chungking, Kitajska. — Kitajske čete, ki se vojskujejo v Yunnan provinciji, so vrgle j zadnje dni Japonce nazaj in prišli v kontrolo Burmske ceste, ki vodi skozi Mytkyino v Indijo. S tem so prišli do boljše zveze, po kateri bodo lažje dobivali vojne dobave.
- — Washington, D. C. — Vrhovni poveljnik ameriških čet v Franciji v prvi svetovni vojni general John Pershing, je resno obolel zadnje dni. General je te dni slavil svoj 84. rojstni dan, kar je že lepa visoka starost.
— London, Anglija. — Zadnjo soboto zgodaj v jutru so Nemci zopet izstrelili nad London dve robotne bombe in več bomb pa v južne okraje Anglije. Bombe so povzročile večje ; škodo, kakor tudi več ljudi jc , bilo ubitih in ranjenih. > — Vatikansko mesto. — Sv . Oče Pij XII. je potom svojeg£
-	zastopnika pri nemški vladi >
-	Berlinu na novo zaprosil, di i, naj nemške oblasti takoj izpu . ste na svobodo poljskega kar
dinala Augusta Hlonda, ki s< ga Nemci leta 1942 aretirali 1 Franciji in deportirali v Nem a čijo.
i- — Zurich, Švica. — Naziji s dali aretirati več katoliški! r, duhovnikov v Kolinu in Worm n su .v Porenju, kjer so pridige c vali v cerkvah v prilog miri e Naziji jim očitajo, da so s ter i- demoralizirali moralo narodi kar ne sme ostati brez kazni.
z
NOVI AMERIŠKI USPEHI č V PACIFIKU	12
Morotai, Holandsko Indijsko 2 otočje. — Amerikanci so izvo- 2 jevali zadnje dni več. mUk-«-1 spehov v južnem Pacifiku. Uspešno so napadli Moluccas . otočje in zasedli otok Morotai, ki je oddaljen od filipinskega ctočja komaj 300 milj. Morotai se nahaja severno-zapadno j od konice Nove Gvineje in , vzhodno od Celebes ter bo služil za važno zračno bazo, s ka- -tere bodo naši letalci obdelava- 1 1» japonske batee na Filipinih, j s Nasi marini so uspešno napadli 3 tudi Peleliu v Palau skupini o-! 1 tokov, ki se nahajajo vzhodno ; cd Filipinov 590 milj. Na Pele- j ] liu so marini vzeli Japoncem ] važno vzletališče in v bojih so ,1 ubili več kakor 1400 Japoncev, r Napade vodita general MacAr- | thur in admiral Nimitz izkuše- ( na veterana v južnem Pacifiku. Angleški zastopniki na konferenci v Quebecu so podali izja-! vo, da bo Anglija, kakor hitro t bodo razmere v Evropi dovoljevale vrgla vso svojo vojno moč j proti Japoncem v Pacifiku. Dan plačila za Japonce se bliža.
ŽELEZNIČARJI SE ODLOČILI ZA STAVKO
Chicago, 111. — Železničarji > od Chicago, North Shore &
-	j Milwaukee električne železni-:'ce, kakor tudi od Chicago, Au-
-	rora & Elgin proge, so zastav-) kali v ponedeljek jutro, ker s družba ni ugodila njihovih
zahtevam, da se jim poviša pla-. ča za 9c na uro. Okrog 55,000 a dnevnih potnikov, ki se poslu-v žujejo obeh železnic je priza-a detih.
-o-
HITLER PROSI RUSE ZA MIR
o Stockholm, Švedska. — Po-v roča se? da je Adolf Hitler po-t- tom japonskega poslanika zaprosil Rusijo za mir. Priprav-0,1 jen se je odpovedati vsem in-h teresom v Finski, v baltiških i- državah in na vsem Balkanu >- razen Madžarske. Japonci pa x. baje prosijo Ruse, naj posredu-m jejo za mir med njimi ter An-a, gleži in Amerikanci. Poročile ni uradno potrjeno. 1	x
Washington, D. C. — Prestop Rumunije v zavezniški tabor bo imel velikanske posledice za celo jugozahodno Evropo, napoveduje članek v švedskem listu Allehanda dne 9. septembra, kakor je bil obveščen naš Vojni obvestilni urad. Članek pravi:
=kim zahtevam. Večina Slovaške je pod kontrolo čehoslova-ske vojske. Na Češkem in Mo-ravskem že vse tli, dočim je na Srbskem in Hrvatskem izbruhnila splošna vstaja."
Grški patriotje nikakor ne držijo rok križem. Morda je samo še od časa odvisno, kdaj se bodo morali odrezani Nemci na Grškem podati, ali pa bodo razoroženL"
Da bi Nemci iz Grčije napadli Ruse, ki zdaj prodirajo proti ogerskim planjavam, se dozdeva pisavcu omenjenega članka neverjetno, ker so na-zijskč talne čete preslabotne, v zraku pa sploh nimajo nobene zaslombe več.
Kar se Ogerske tiče, "ki sedaj pričakuje splošno ofenzivo od juga, vzhoda in severa," pravi članek, "da nI nobenega vzroka pričakovati trajen odpor nemško-ogerskih čet, posebno če bodo Ogri sledtti zgledu svojih sosedov in se uprli."
"Če se bo , ruska ofenziva v južni Poljski kmalu začela, bodo Nemci primorani boriti se
povsod za svojimi lastnimi me-ijarai, in Hitler bo dosegel svoj cilj, )to vedno govori, d$ želi okrajšano fronto, njegovi voditelji propagande pa bodo morali iznajti kak nov vojaški izraz za umik," zaključuje orne-
NAZIJSKIPODREPNJKI
BEŽIJO IZ BOLGARSKE
Washington, D. C. — Kakor je te dni poročala BBC oddaja Vojnemu obvestilnemu uradu, si Nemci sedaj prizadevajo, da bi jipostavili lutkasto bolgarsko vlado» ki naj jo vodi prof. Cankov,. ki je bil voditelj nazijem naklonjene struje v Bolgariji, bil mini-sterski predsednik od 1923 do;
iyzt>, m bil tudi predsednik sobranja.
Pred kratkim je prof. Ale- j. ksander Cankov pobegnil iz Bolgarije v Nemčijo, ž njim 'vred pa prof. Vladikin, voditelj skupine fašističnih veteranov,! in prof. Kantargijev, vodja bolgarske fašistične mladinske organizacije. Z njimi je okrog 100 pro-nazijskih Bolgarov ušlo ; v Nemčijo in Švico skozi Jugo- i
slavijo, kakor je nedavno povedala radijska oddaja v So-
m.
"Naval bolgarskih beguncev" si je prizadeval priti na | Turško, je poročal berlinski radio in dostavil, da so ti begunci premožni Bolgari, ki bi radi prišli v varne tuje dežele in ponujajo zelo velike denarne svo-lie za potne liste. 0- '
ZNAČILNE DROBNE VESTI 0 HRVATIH IN SRBIH
•-
Chicago, 111. — Iz Jugoslavije,.oziroma o Jugoslaviji, beremo vsakovrstne novice, toda je težko reči, kako zanesljive so. Iz Titovega tabora pravijo, da nobene zavezniške čete ne delujejo na jugoslovanskem ozemlju. "Ves napor opravlja edinole
jugoslovanska Narodna osvobodilna vojska s sodelovanjem zavezniških letalskih sil," pravi Titovo poročilo.
<
Radio Združenih narodov je poročal iz Alžira, da so Hrvatje zgrabili Ante Paveliča, kvizlin-škega diktatorja v Hrvatski, i ter ga izročili partizanom mar-. šala Tita. Hrvatski listi v Ame-. riki so to novico priobčili, toda ni zanesljiva, ker ni potrjena iz drugih virov. L Vojni obvestilni urad iz Wa-
-	shingtona, D. C., poroča, da
-	Nemci niso zaupali nekaterim
-	vodilnih osebam v Hrvatski lut-
-	kasti vladi, kakor poroča švi-
-	carski list Gazette de Lausan-i ne, ter so vtaknili pod ključ mi-i nistra Vokiča in Loi;koviča, ge-i nerala Marica in Caniča, nada-
-	lie policijskega ravnatelja Vra--.goviča, adjutanta notranjemu o ministru Jurčiča in večje števi
lo drugih armadnih častnikom
in uradnikov zunanjega mini-sterstva. Gestapo skrbno gleda na vse strani in ne zaupa nikomur. Minister Vokič je baje 29. avgusta nastopil z govorom v glavni vojaški baraki v Zagrebu in je slovesno obljubil, da se v zbrani hrvatski častniki in vojaštvo ne bodo več borili proti 1 zaveznikom na škodo hrvatskega naroda. Naročil je vojakom, naj se postavijo po robu, če bi jih Nemci hoteli razorožiti. L • Še par značilnih vesti o ame-| riških Srbih. Dne 6. sept. je objavil list Post-Triburte v Gary, . Ind., da so Srbi iz Gary skozi l-usko poslanstvo v Washingto-nu poslali telegram maršalu Jožefu Stalinu. V imenu Združenih srbskih patrijotskih društev v Gary ga je podpisal j predsednik George Rapaich-Telegram se glasi: "Častitamo
v	(palje na 3. strani)
kupujte vojne bondei

•••'. S«**.- : J®?
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 19. septembra 1944 7
bila Hitler in Mussolini, bo zopet v svetu petelinsko izzivanje. Demokratične dežele, ki so v tej vojni z velikan-The first and the Oldest Slovene skimi žrtvami porazile črno Hitlerjevo tiranstvo, morajo
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: ■ 5 1849 W. Cermak Rd., Chicago •
Phone: CANAL 5544
biti za naprej bolj previdne, ali pa bodo delale novo pokoro v bodočnosti, ki bo še težja in še bolj krvava, kakor pa sedanja. Bodočnost bo* pokazala, kaj si bodo izbrale v tem oziru.
po Ameriki ali pa onkraj morja. Najprej pogledam, če je kakšno pismo od vojakov.
Tukaj, je vreme jako mrzlo in smo imeli že slano, pa ni bilo nobene škode po vrtovih. Krompirja bo jako malo. Bila je suša in mesec dni nismo imeli nič dežja, ko bi ga bilo najbolj treba za krompir.
Lepo pozdravljam vse, ki berejo list Am. Slovenec.
John Zugel.
--o
PRIJATELJEM SE
RAZNO
»•t*l«M*tHtM**tHM«MM
For three months---I-50
PISMA IZ EVROPE
Poslal John R. Gostisha
II.
"Nekje v Franciji"
31. julija 1944 Draga mi Ma in Pa: Pozdrav iz Francije! Zdaj sem tukaj že skoraj teden dni. Seveda smo odšli iz Anglije kar na hitro neki večer. Pot po vodi ni bila dolga in potovali smo skupaj z več drugimi ladjami, •vendar pa je zahtevala več opreznosti kakor pot iz Amerike v Anglijo. In ko smo prišli na to stran, smo morali čakati, lastita Prec*en smo šli iz ladje, ker je
. ;	.	,	bilo toliko prometa. Stopili smo
oblast m pravico, da nastopata v imenu poljskega naroda. ^ ^^ majhno ladjjco ^
Prva zamejma vlada, ki je pobegnila ob nemškem napadu, te pa kar na «jeep"f ki smo se ima na videz višjo pravico nastopati, kakor druga vlada v na njem peijali malo skozi vo-Moskvi, ki nosi ime Poljski narodni osvobodilni odbor. Zad- do, potem pa na obrežje. Sem ' nja vlada oz. odbor se je ustanovil iz raznih političnih beguncev, ki pa trdijo in vstrajajo, da so pooblaščeni, da nastopajo v imenu preprostega naroda, dočim prva zamejna vlada nastopa le v imenu poljskih plemenitašev in bogatašev, ki bi radi, da Poljska ostane v njihovi oblasti, da bi zopet lahko svobodno zagospodovali nad ubogim poljskim vsa ostreljena in preluknjana, narodom in ga vodili po svojih starih nazadnjaških potih. V neki hiši so naši vojaki raz-
. Resnica bo nekje v sredi med obema taborama. Ne o kopavali in ravno ko smo mimo
j • i.	j x ;	šli, sem na stran pogledal in vi-
em, ne o drugi strani ne moremo reci, da sta cisto nedolžni, kako go JJ^ yoj,
in sami miroljubni in nesebični angeljčki ne sedijo ne v eni sko'zj opeko vlekU kar za obe
ne v drugi vladi. A ne ostane samo pri tem. Zdi se, da v nog.j gamo do pasa se je kazal
ozadju za vsako vlado stojijo tudi tuji interesi, ki vztrajno|ven iz opeke; ker ga niso mogli
moralno podpirajo ertfcin drugo vlado. Za Poljskim na- ven potegniti, so morali še vee
rodnim osvobodilnim odborom stoji ruska vlada v Moskvi, kosov opeke razmakniti. Mor-
Za ubežno Poljsko vlado v Londonu pa stoji Anglija, ki si- fa ležal tam,.že mesec dni-,	. v	i	i	i j	Potem smo pa sli mimo novega
cer tega odprto ne pokaže, a neka moralna pobuda mora pokopališča z veliko križi Pra.
stati v ozadju, ker drugače bi zamejna vlada že popustila, vijo da ima.vsak križ piatneni
kakor je popustila n. pr. kraljeva jugoslovanska vlada in znak z imenom; tak znak nosi
se sporazumela z maršalom Titom in novimi razmerami v vsak vojak okoli vratu ravno
/ Jugoslaviji.	za tak slučaj, če je ubit. Mislim,
Zadeva Poljske je vrlo kritična zadeva tudi' za odno- da jih j<\tudi dosti' ki f\tak? „ . , r, .... r.	..	ii- ranjeni, da se se ne ve, kdo so,
saje med Zavezniki in Sovjetsko Rusijo. Poljaki se sklicu- in ^ take je bolj žalostnGf
jejo na Atlantski Carter in na vse pravice za samostojno ker ne nobeden mogel priti
in neodvisno Poljsko. Kadar postavijo poleg poljskih njihov grob obiskat. Drugi so
zahtev vse te razloge, Zavezniki res ne morejo pritrditi, da vsi tudi zapisani v knjigah, da
M»Minm>twt<«mmw«
da imajo Francozi radi Ameri-kance. Skoraj vsi nas pozdravljajo "Bon jour", to je Dober dan. Seveda smo zmeraj oprezni, ker Človek ne ve, s katerim res držijo, ker so bili pod Nemci in delali ž njimi štiri leta. Zdaj za nas delajo povsod in
dosti ogledoval med vsem tem in videl iz katerih lukenj, zida nih iz cementa globoko, so Nemci pred nedolgim streljali ven na ladje. Potem smo šli mimo veliko domovij, ki so bila
ZAHVALJUJE
Chicago, 111.
Kakor Je bilo poročano, sem padla po stopnicah 7. junija in si zlomila nogo v ledjih. Bila sem v bolnišnici dva meseca in zdaj sem doma že šest4£dnov, ali noga je še vedno otekla in ne vem, če bom še kedaj hodila po njej.
Rada bi se zahvalila mojim sinovom in hčeram, ki so mi
SARKAZEM
Ker vse lepe prošnje in priporočila niso nič pomagala, je policija v Aussigu na Cehoslo-vaškem izdala meščanom naslednje odredbe:
1)	Zaloputnite svoja vrata kar največkrat in s kar največjo silo, da bodo sosedje vedeli, da ste doma.
2)	Vaš radio porabi ravno toliko električnega toka, če ga imate privitega na tiho, kakor če je privit na glasno. Zato ga privijte na kolikor najbolj glasno se da.
3)	Natepati preproge je dovoljeno vse ure podnevi in ponoči in se lahko napravi na balkonu (porču).
-o-
I DOGODKI i
i\ nud Slovenci po
fu I Ameriki	/1
popravljujejo z našimi. Govo-, priskočili na pomoč z denar rim že malo vsak dan, ker tu- jem. Tudi hčer Ana je prišla in kaj skoraj nobeden ne govori njen soprog; bila je pri meni v
angleško. Nekateri se čudijo, kako mi je mogoče francoščino toliko dobro obvladati, ko sem se je učil samo zadnje tri mesece. Pa se mi bo treba še veliko
LJUBEZEN NAJDE POT
Ker čas ne čaka ampak hiti naprej, se je tudi neka dvojica v Seattle, Wash., odločila, da se bo ljubimkala, kakor se bo pač dalo. Potniki na nekem mestnem busu so bili precej iznena-deni, nekateri so celo odprli usta in vzbočili obrvi, ko je voznik zaklical v pozdrav neki ženski operatorici na drugem busu, potem pa kratkomalo tekel k-nji in jo cmoknil na usta, da je vse naokrog odmevalo. Ko je voznik prišel nazaj na
Padli Elycani
Ely, Minn. — John Tomšič je dobil, iz vojnega departmen-ta sporočilo, da je bil v Franciji 12. julija ubit njegov sin Ajithony, star 29 let. Enako žalostno sporočilo je dobila o svojem sinu Matthew tudi družina Frank Benko. Lokalni list piše, da je bilo v tej vojni ubitih že 23 elyških fantov, med temi sledeči Slovenci: Steve Leber, Albin Mrache, William Loushin, Louis Lakner, Nick Kordich (Hrvat), Joe Simonich, William S. Vidmar, Rudolph Tiso-vich (mestni alderman), brata Albin in Louis Rozman, Louis R. Rom, ter zgoraj omenjena dva, skupaj torej 12 slovenskih fantov in en Hrvat. Mesto šteje 6000 prebivalcev.
bolnišnici kake tri tedne. Tudi naš župnik Rev. Father Gabre-nja so mi prihiteli na pomoč s sv. zakramenti, zakar jim bodi najlepša zahvala, kakor tudi za naučiti. Precej govorim z neko njihovo tolažbo.	»
starejšo majhno ženo, ki za nas Dobila sem tolažilne kartice kuha in pere. Sem ji Vaše slike od svojih prijateljic iz La Salle, pokazal in povedal, da nekoli- 111., in te so Mrs. Bruder, Mrs.
ko izgleda kakor naša mama. Podveršček, Mrs. Luzar, Mrs. j .	.. . ,
Slike so pa res zelo lepe in na- Gergovič, Mrs. AjSter, Mrs. Ur- ^oj bus, so ga potniki, poseb-ravne. Zmeraj jih ogledujem in banč, Mrs. Težak, Mrs. Mezna-seveda je bilo malo solz, ko sem rič, Mrs. Vogrinc in Mr. Preda- j jih prvič gledal. Sem jih prav nič. Cvetlice so mi poslali Mrs. vesel in samo upam, da* ne bo Vodčank in hčer Berta Vod-dolgo, preden bom z Vami na čank iz Peru, 111., in Mr. in Mrs. tisti klopici pod črešnjo. Bog John Plantan. Obiskali so me v plačaj za slike. Če bo mogoče, bolnišnici Mr. in Mrs. Zorko,
bom morda še jaz kakšne tukaj Mrs. Pehan, Mrs. Sajder, Mrs. , _ ,	_
rosnel, ampak ne vem, da bi Komotar in Mrs. Jurkas. Tudi:de,°' preden ona vstane; Ko pa kdo imel kamero. Bom že po- Ženska zveza mi je poslala kar- »rem spat' pa nje še m 12 dela skusil na kakšen način. - tico in dolar darila. Najlepša Zadnjo nedeljo sem bil tukaj hvala tudi vsem, ki so me obis-pri maši. Je bilo zanimivo, ker kali. Bog povrni vsem skupaj.
no stare ženice, prav obtoževal-no pogledovali. Malo je zardel, potem jim je pa povedal: "Ta-jko je prišlo, da zdaj nimam skoraj nobene druge prilike videti svojo ženo, kakor takrat ko se najina busa srečata na tej poti. Jaz moram oditi na
domov."
Francozi skoraj celo mašo pojejo v latinskem jeziku. Ženske
so skoraj vse oblečene v črno obleko. Morda žalujejo za svojimi sinovi in možmi, ki so bili
Mrs. Mary Meznarich.
VOJAKOVI DOHODKI
Naši vojaki se zadržijo prav imenitno na vseh vojnih frbn-tah, pa naj bo na Pacifiku, v
Mrs. Agnes Dobrauc umrla
Franklin, Kansas. — Tukaj je dne 29. avgusta umrla Mrs. Agnes Dobrauc, žena trgovca Johna Dobrauc. Stara je bila 69 let, bolna pa je bila dve leti. Doma je bila iz Podsrede na Spodnjem Štajerskem. V Ameriko sta prišla skupaj z možem leta 1904 in sta leta 1908 začela trgovino, ki še vedno obstoja. Pokojna zapušča moža, tri sinove in dve hčeri; mlajši sin je pri vojakih na Novi Gvineji.
Našemu delavnemu zastopniku in delničarju Tiskovne družbe Edinost Mr. Johnu Dobrauc, ki je bil tudi sam zadnje dni bolan, izražamo svoje globoko sočutje, ko je izgubil svojo ljubljeno soprogo. Enako celi družini. Pokojni pa naj Bog | da večno plačilo.
Nov grob
North Chicago, 111. — Dne 28. avg. je v bolnišnici sv. Te-
IZ MESTA Z ZLATO LESO
San Francisco, Calif.	Franciji ali kjerkoli, pa j rezije umrl rojak Anton Lukan_
Redko kedaj se kdo oglasi iz tudl na finančni fronti niso rav-|cic iz 1043 Adams St., star 51 ubiti, ali pa se morajo vojsko- naše zapadne metropole.'Bole- no najzadnji, to se pravi tisti |et. £>oma je bil iz vasi Zaplana vati daleč v drugi armadi. Do'zen me je položila v posteljo, jmed "J^mi, lci so še samski in pri Vrhniki, odkoder je prišel sedaj še nisefrl videl nobenega i zatorej imam dovolj časa neko-! Prosti; Po številkah, ki so jih |y North Chicago leta 1910. Spa-pravega veselja tukaj, ampak 'liko sporočati, ali ne vem veliko j objavile vojaške oblasti, shaja dal je k društvu sloga št. 14 tudi še nisem videl velikih mest. dobrega. Odkar je ljubi Bog po- | Preprost ameriški samski vojak SNPJ> Bil Je direktor tukajšnje Tukaj so ljudje še precej po klical k sebi mojega soproga,	ka^or kdo drugi doma, slovenske zadruge in pri gospo-
starem in večinoma ribiči in sem se bolj slabo počutila. ki zasluži S3,600 na leto. Pro- darskem odboru tukajšnjega farmarji. Ponoči nimamo nobe- Zdravnik mi je rekel, da hočeš stak dobi ®amo $600 na leto>to" Slov. narodnega doma. Imel je ne luči, ker elektrika še ni bila ali nočeš, moraš ubogati. Poto- da,ko Pla^a za vse poglavitne mnogo prijateljev. Ko je ležal speljana, ampak ker je dan do lazil me je, da imam srčno bo- rečl\mu še vedn° ostane $420, na mrtvaškem odru, je bil ves enajste ure zvečer, luči ne po- lezen. Težko bo zame, ker v kar Je več kakor Pa ostane do- 0bsut s cvetlicami. Tukaj zapu-irna Moskva prav S svojimi zahtevami. Rusija pa zahtev ->e mogoče . obvestiti družino,j grešamo. Spimo še precej u- San Francisco ne dobiš v bol- ma kakemu samskemu človeku,. šča ženo in eno sestr0f eno se.
poljske zamejne vlade noče slišati in vztraja, da ima narod	kje s® kateri	dobno in tv miru> ker Nemci nišnici postelje ali postrežbe, P°tem Plača vse m°2°če stro pa v Chicagi. Naj mu bo
čeravno -je veliko bolnišnic. davke» življenske.stroške ter si ohranjen blag spomin, preosta-
■ Stric Sam jih je največ prevzel še omisli eno ali dru£° stvar* ki	lim pa naše sožalje. — J. K.
za svoje vojake in mornarje. v°jak dobl zastonj. Seveda	_
Še za denar si ni mogoče kupiti1 ne smemo Pri tem pozabiti, da	Odlikovan ^
mesta v bolnišnici, tako mi je mora v°J"ak ^postavljati svoje	West Allis> Wis> _ z redom
moj zdravnik izjavil. |življenje, biti ločen od svojih	»šopa hrastovih listov" (Oak
Tukaj je že teden dni ne- ! domacih» odlašati svoje nadalj-	Leaf Ciusters) je bil nedavno
opustiti * svoje po-	odlikovan štabni narednik Vic-
IZ
(Dalje prihodnjič)
-o-—
MICHIGANSKIH FARM
White Pine, Mich.
Pošiljam naročnino za Am.
sam pravico do take vlade, kakorsno si želi sam postaviti ga ,hofio do™ači ob^ati' Je imajo ae™Plan°v.
„ , ... . . tV *. . , .. ^ ,	,	malo domov, ki niso bili udar-	—1—
na celo svoji domovini. Dalje pristavijo se, da narod sam jeni> ampak ko gremo skozi
želi sodelovati z Rusijo, dočim je zamejna vlada nasprotna farme in mesta, je videti še domskemu vplivu, in da na tako Vlado Se> Rusija ne more za- sti Francozov. Prvo noč nismo nesti, niti je ne more trpeti, da bi pred ruskim pragom uga- daleč od obrežja in smo spa-
njala razne zarote.	•	kar na zemlji. Je bilo še pre- Slovenec. List nam ugaja in ne
Na zunaj izgleda, kakor da bi bilo samo to za poljsko- cej mirno in lepa luna je sijala bi mo^li biti brez nJ'e^a- Vsako znosna vročina, kakoršne nihče j J,° klanje,	____________________
ruskim sporom Vestnemu in kritičnemu opazovalcu se zunaj ° polnoči' ko smo šli sPat' (Pot komai čakamo, da pride, da ne pomni. V San Francisco je khcno d^10 al1 trgovino m tako tor Kralj> sin znane
j- j • . 1	b- * " M H * i itmpak ni bilo dolgo, pa je za-jvidimo, kaj se godi po s)oven- to nekaj novega, ker žene nosi- liapreJ- Poročeni vojaki imajo in Mrs Frank Kralj, ki slu-
pa zai,aa je za tem sporom vse Kaj vec. .vioraa je neKOmu 6elo deževati pomalem. Nisem 'skih naselbinah. Največ je ža- jo suknje celo poletje, kakor £}ede z^užka primeroma pre- ž{ kot bombardir pri letalcih kar prav, da Poljaki trmasto vztrajajo V zamejni vladi. Ne veliko spal, ker sem dosti pre- losti; da ni te vojne, pa bi mor- celo zimo.	j ceJ manJ ugodno stališče. nekje v Angliji. Napravil je že
sme se pozabiti, da premočna Rusija mnogim Že zdaj po-.mišljeval, da zdaj sem res v Ev- da bilo kaj veselja. Dosti se be- Žalostno novico je dobil po vzroča nemirno spanje. Za slučaj, da bi se Rusija spoza- ropi, in da ta zemlja gre do Va- ;re, kako naši fantje padajo na telefonu moj zet Jože Skube, bila in bi začela rogoviliti, bi v t&kem slučaju po razkosanju šega kraJa (Jugoslavije), in da , bojnem polju in srce se nam kr- namreč da njegov oče Janez
nemške vojaške moči ne bilo nikogar, ki bi se mogel posta-1 ob tej uri Vi morda mirno spite ei' ko beremo-ta Je padel» one' Skube umira v Pueblo, Colo.
x- u.	— ravno |ga pogrešajo.	Moj zet in njegov brat sta še
Dobili smo telegram, da je isti dan šla na železnico, ali ža-
KDO JE ŠE DOMA?
20 poletov nad Nemčijo ter prir zadejal sovražniku precejšno
se
Leta 1929 je imela Kanada škodo in si tako zaslužil odliko-
... ,	j j	j i*	i . m ce bi vedeli, da
viti ruskemu medvedu vsaj v bran, predno bi mogel popri- ,	. , ,	,.
..... _ v	' ^	& i i zdajle meni tako godi, bi mor-
jeti kdo izmed močnejših in večjih na zapadu. Zato mor- da ne spali in vse take m'igli
da celo kdo še šepeta za kulisami, naj Poljaki vztrajajo pri Zjutraj smo vstali in me je vse-svojih zahtevah. Obenem pa je to tudi preizkušnja za Ru- povsod bolelo, ker že dolgo ni-sijo, da bo stem pokazala, koliko je resnično demokratična,sem na zemlji spal. Vreme mi V takih ozirih.	Je pa takoj ugajalo, ker je bolj
Sovjetska vlada s poljskim vprašanjem čaka. Misli si, :a,kfno kakor doma, ampak ne Poljsko bomo itak zasedli mi in bomo lahko upostaviH tam- ^l^Tl^U^-kaj sebi naklonjeno vlado, ji oborožili vojsko, potem naj pa ijem in sva se dol^G pogovarja. zamejna vlada le pride iz Londona in naj skuša priti nazaj, la in kadila cigarete, ker je bilo Kaj bi jo čakalo v takem slučaju lahko sodi vsak. To so tako prijetno pod luno. Prišlo ruski načrti. Angleže pa ravno to vznemirja, ker vedo, da naraa Je misel, da zdaj smo po zmagi bo prepozno. Angleže se ne da kot najbolj trde ies bllzu v°jne» ker fronta sko-realiste na svetu prepričati kar tako, da bi verovali le v le-	vf ko* miIj nas'
i i jj'i .	n •» i • *	jji _■ UOStliCrat se bliska V nebu OCI /Jopuov-ci luamu, uccia, i ocolic iam in
pe gole besede diplomatov. Pričakujejo sicer, da drugi ve- bomb prav daleč stra*; izgleda'in 3 brate; edeji se nahaja ne- sožalje. rujejo v njihove obljube, sami pa se le zanašajo na lastno prav tako, kot da bo dež prišel ;kje na Angleškem, dva sta pa Naj se no še kdo drugi oglasi, letovišče.
močno pest, ali pa na tako politično organizirano okolje, ki v kratkem, tako na veliko se doma. Johnny je bil jako miren jim daje sigurno zaščito pred kakoršnimi koli napadi od bliska.	in dober fant, zato se nam toli-
koder koli.	•	.'I Zdaj stanujem v privatnem ko bolj težko vidi po njem. Naj
Povojni svet bo urejen tako, da bo vladala moč. Prija- dQmu:'pri Prijaz.nih budeh, ki mirno počiva v francoski zem-
m bodo, ali le toliko časa, dokler se bodo drug drugega £	j} L&Tarizu"
bali. Sila in moč bo ščitila mir. D6kler bo sila in moč v ;potem pa sodllik. in zdaj bo ^ pametnih in ti*eznih rokah, ne bo sile. Kadar bo prišla pa kratkem spet sodnik tukaj
198 milijonov dolarjev dohod- vanje. Tudi njegov brat Wil-kov od turistov ali obiskoval- liam je v službi strica Sama. cev. Te svote ni prekosila no-	—
padel Johnny Jakovec na boj- libog, preden sta ta dva brata beno leto po tistem, toda letos .	Rojak umrl
nem polju. On je brat naše sna- dospela v Pueblo, je oče umrl. je §lo nepričakovano veliko šte- Milwaukee, Wis. — Dne 31. he in smo si tako v sorodu, zato Žalost je pretresla oba sinova, vilo ameriških vojnih delavcev avgusta je umrl rojak Mike Pa-nas je novica toliko bolj potrla. ker že dlje časa nista videla na počitnice v Kanado in tam stirk, 3128 N. 38th St. Star je Velika žalost je nastala in stra-iočeta, ali kruta smrt ju je pre- prosto trošilo denar. Zato sodi- bil 61 let in doma iz Mozirja v sen jok; kako je mama milo jo- kosila.	jo, da bodo letošnji dohodki od Savinjski dolini. Podlegel je ra-
kala in bratje in sestre. Pa kaj; j Rajnki John Skube je bil ro- turistov v kanadi za 10 odstot- ku na črevesju. Bil je dolgolet-ko ne moremo pomagati. Dru- jen na Dolenjskem, ali v župni- kov višji, kakor so bili v letu ni blagajnik društva št. 7 JPZS. gega ne moremo, kakor Boga ji Hinje ali pa v župniji Am- 1929. Počitničarji od drugod Poleg žene Antonije zapušča prositi, da bi dal kmalu mir bo- brus; natančno mi ni znano, polnijo kanadske hotele, letovi- še dve hčeri, Angelino in Annie žji, in Mati božja, usmili se ti Naj mu sveti večna luč. Vzgojil šča in kraje za ribolov. Neki ter sina Michaela, ki služi pri naših fantov onstran morja. je sedem otrok brez matere, lastnik letovišča v severnem mornarici.	,
Jakovčevi so hrvatske narod- ker je že čez trideset let, odkar Ontario je kuhal za svojih 40	—
nosti. Johnny je bil star 24 let. je ona preminula. Vsem hče- gostov dva tedna, potem je pa j	Naraščaj
Zapušča mamo, očeta, 4 sestre ram in sinovom moje globoko najel drugega kuharja, sam je Milwaukee, Wis. — Rojenice
pa odšel na počitnice v sosedno so se zglasile te dni pri družini
Harold Frederick (prejšnja Miss Olga Schiretz), na 533 So. 5th St., ter jim pustile krepke-
Sem pozabil zapisati, da se mi najbolj dopade list, če je no-
tri kakšno pismo od naših slo- v Ely, Minn.
ker.jaz rajši čitam, kakor pa pi-j V Kanadi je zdaj tozadevna šem. Kaj je pa z našim Jane- postava toliko omiljena, da zom iz Utah Street? Pra*4,ako smejo vzeti $150 na leto ven iz ga sinčka. Pri družinah Frank bi radi slišali, kaj dela "big To- dežele, zato tudi naši sosedje M. Starich, 2354 So. 65th St., ny" iz Oak Street.	Kanadčani prav pridno obisku- in Joseph P. Pekrun, 2211 So.
Pozdrav vsem znancem in či- jejo. Cenijo, da jih pride 30,- 70th St., pa so pustile zdravi tateljem in Jožetom in Jožicam 000 na mesec prek meje. Naj- hčerki.	,
več jih prinese in pusti tukaj
sila in moč zopet v roke kakim takim fanatikom, kakor sta tem majhnem mestu. Zdi se mi, venskih Vojakov, naj bo tukaj i Mrs. Agnes Markovich. j celo svoto, ki jim je dovoljena. ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
i 1 * • i
AMERIKANSKI SLOVENEC |J
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene s list v Ameriki.	Newspaper in America. j
'Ustanovljen leta 1891	Established 1891	;,
Izhaja mk ftor«k in p*tek	Issusd •▼•ry Tuesday and Friday i
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO, EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina*	Subscription:
Za celo leto_:---$4.00 For one year--------$J 00 j
Za pol leta_________________2.00 For half a year-------- z
Za četrt leta_____1.25 For thrge months -- ---X-25
Za Chicayo. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe:
Za celo leto_______$4.50 For one year--^
Za pol lete -2.25 For half a year —-- Z-2&
Za četrt leta___________1.50 For three months---------* w
Dopisniki so proieni. da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor ndnjje ura predno )• Bstsaključen. Za lorkovo ileTilko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka sjulraj prejšni teden. Za petkovo Številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brea podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo na vrača.
TI	' " f .	.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ____
KAJ JE ZA POLJSKO-RUSKIM
SPOROM?
r	■ ■
/
Poljska ima v zamejstvu dve vladi. Obe si lastita
AMERIKANSKl SLOVENEC

Člani poslanstva Dumbarton Oaks razgovorov za mednarodno varnoat. ko so prtfli iz Bala po razgovoru s predsednikom Roosereliom. Predsednik je poredal delegaciji, da nevarnost nazi-zma nikoli ne bo prenehala, če bo nemška mladina imela kaj	pri svetovnih zadevah.
Konferenca se je vršila z namenom, da se izoblikujejo temelji n trajen mir.
OSTANITE NA SVOJEM DELU
Zmaga je blizu, toda vojne še ni konec. — Aeroplani in ladje, topovi in municija in vse drugo, kar naprav-Ija našo vojno proti nacizmu uspešno, je še vedno potrebno v velikih množinah za končni udarec. Ameriški delavci, naj so tukaj rojeni ali tujega pokolenja, katerim bo prišel velik del priznanja za zmago, ne smejo pustiti svojega dela. — Ostanite pri svojem delu! — Napravite zmago gotovo!	,
*	Office of War Information
Angleži in 5tusi podpirajo Tita, in Srbi mislijo, da bodo ti izročili nezasluženo kontrolo v Jugoslaviji Hrvatom in Slovesi-j cem, ki so v manjšini, nad Srbi,
ki jih je več.
-»-
TEORETIK "Papa, kaj je teoretik?"
Teoretik, str. moj, je človek, ki misli, da se uči plavanja, če «edi na bregu in opazuje žabo."
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK _ KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Residents! tet: La
1—3 in 7—« PM. razen ob sredah

Zapadna Slovanska
dbxvsb, colorado Raalev in imenik glavnih uradnik©* jSElt*
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo JnrJovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, IIL Podpredsednik m mladinski nadzornik: Oeo. J. Mir osla vicb 3360 Vine
Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson St.. Lockpert IIL Tajmk: Anthony Jeršin. 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver. (16) Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec. Thatcher BJdo* Pueblo. Coin.
„ J	NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Thomas J. Moniaay, 1934 Forest St, Denver, (IB) Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo.
3.	nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave.. Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR:
Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo. Colo.
2.	porotnica: Johanna V. Mervzr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O.
3.	porotnik: Vincent Novak. Box 492, Ely, Minn.	J
4.	porotnik: Josegh Godec, 16215 Huntmere Ave„ Cleveland, Ohio.
5.	porotnik: Candid Grade. 9537 Ave. M, So. Chicago. IH.
URADNO GLASILO:	, j
"Amarikanski Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago. TSL
Vie denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poiiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi I bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dragih narodnosti. Id so zmožni angleSkega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član Zveze, naj se ogl»i pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje' osem oseb. Glede ► ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vaa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVBZO!
ČEZ REKO
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi prevsemamo vse vrste dela. gradimo nove stavbe^ kakoimnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kol tf*a}ea]e večjih poslopij. ŠoL tovarn, ali kakrimekolL Obesam sprejemamo tudi manjša dela. kot popravljali}« hiš in drugih poslopij. Zrn nas je vsako dalo in na-rodilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in a« fcrle dajemo na Mjo brez.
Čemu plačujete Jemnine. Dajte si postaviti
i dom. lastno hišo. kar
Pokličite nas na telafon 6570 or 650S
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois
Torek, 19. septembra 1944
ARMADNI KAPLANI NA BOJNEM
POLJU
ljal na ladji tekom našega potovanja, povod, da so me tako zelo vzljubili, da so hoteli, ko smo dospeli na Novo Gvinejo, naj postanem njih kaplan. To pa ni bilo mogoče. Vendar mi je uspelo, da sem spet -prišel med nje za Zahvalni dan in opravil zanje službo božjo po obredih njihove vere. In bil sem veselo presenečen, ko so me vprašali, naj priden spet med nje za Božič, toda, ker je bil že na potu k njim kaplan njihove vere, sem moral njih prošnjo seveda odkloniti. Toda to je bil eden najlepših komplimentov, ki sem jih prejel v življenju."
Neki drugi židovski rabinec je enako pripovedoval, kako lepa složnost vlada med vojaškimi kaplani raznih ver in med vojujočim se moštvom samim. Kaplan Weitz je bil kot potnik v letalu tipa Liberator, ki je plulo po zraku nad Južnim Pacifikom na Velikonočno nedeljo zjutraj in posadka devetih mož ga je med potjo zaprosila, naj opravi zanje velikonočne obrede. In ker je bil, kot vojaški kaplan, sposoben opravljati službe božje po obredih različnih ver, je fantom ustregel. In potem je tekom pogovorov s posadko dognal, da je bil pilot letala episkopalec, pomožni pilot baptistovske vere, krmilar, inženir m radiooperator so bili netodistovske, prezbiterijanske in kongregacijonalistične vere . . . od ostalih treh je bil eden katoličan, drugi pripadnik ad-ventistov, a tretji je bil Žid.
Medtem, ko je letalo mirno plulo po zraku, je katTlan Weitz vodil molitvene obrede za vse može posadke in sicer za vsakega v njegovi veri ali verski pripadnosti. Napravil je tudi pridigo, primerjajoč duhovno sorodnost obredov in pomena dveh največjih verskih praznikov, Božiča in Včlike noči, v krščanski in židovski religiji. Z njimi je opravil tudi molitve — in medtem, ko je vodil pobož-nost tega opravila, so možje na tihem molili.
Liberator, v katerem se je vr-
Nedavna smrt nadporočnika Dominica Ternana, frančiškanskega duhovnika, katerega je podrla sovražna krogla iz zasede, medtem ko je podeljeval zadnje zakramente umirajočemu vojaku v Normandiji, priča ponovno o hrabrosti vojaških kaplanov. Katoliški, kot pro-testantovski in židovski — vsi dnevno izpostavljajo svoje življenje smrtni netarnosti, da morejo nuditi umirajočim na bojnem polju poslednjo tolažbo .. .
Duhovnik Ternan, bivši asi-stant v cerkvi Sv. Frančiška A-siškega v New Yorku, je že trideseti vojaški kaplan, ki je padel v vršenju svoje dolžnosti odkar je Amerika stopila v vojno. Trinajst od teh, ki so služili v armadi in mornarici, je bilo ubitih v akciji, ostali so podlegli bodisi boleznim ali pa so bili ubiti po nesreči.
Vojna pa ne izbira med priT padniki ene ali druge vere in tako so položili svoja življenja na oltar domovine i katoliški i židovski, kot tudi protestantski duhovniki. Dirljiva je storija, ki jo je objavil urad glavnega predstojnika armadnih kaplanov v Vojnem oddelku v Wa-shingtonu in katera se tiče štirih mladih kaplanov, ki so bili na neki transportni ladji, katero je torpedirala sovražna podmornica. Ko se je ladja pogrezala vedno globlje pod površino morja, so štirje kaplani dali svoje rešilne pasove štirim mornarjem, sami pa so se prijeli za roke in so pričeli moliti. Nekaj mornarjev je bilo pozneje rešenih, a mladih kaplanov ni nihče več videl . . .
Mlad mornar, ki je bil usluž-ben pri trgovski mornarici in je bil med onimi, ki so videli junaštvo štirih mladih duhovnov, je povedal, kako so ti, ravno preden se je ladja začela končno pogrezati, odpasali »svoje rešilne pasove in jih dali mornarjem — "potem pa so s krova pogrezajoče se ladje zrli zd nami, ki smo bili prepuščeni ^norju in usodi v malem rešilnem čolnu," je dejal mladi pomorščak.
Ti mladi kaplani, ki so iz lastne volje žrtvovali svoja
rešiti drugi, ki jih je zajela strašna morska tragedija, so bi li: rabinec Aleksander Goode iz Yorka, Pa., kjer je služboval v templju kongregacije Beth Israel; župnik John P. Wash ington, uslužben pri cerkvi Sv Štefana v Arlington, N. J.; žup
pri protestantovski cerkvi, v Schenectady, N. Y.; ter župnik George L. Fox, uslužben pri metodistovski cerkvi v Gilma-nu, Vermont.
Kaplani različnih ver služijo na bojnem polju, prav kot služijo'vojaki vseh ver in prepričanj za eno in isto stvar. Oni vrše svojo duhovno dolžnost pod ognjem sovražnih krogel in se nič ne ozirajo na to, kakšne vere je umirajoči tolažbe ter utehe potrebni vojak Židovski rabinec nudi duhovno tolažbo katoliškemu vojaku in protestantovski često pomaga židovskemu, dočim morda katoliški kaplan pogosto deli duhovno tolažbo vojakom ene in druge vere.
Za frontnimi linijami, v armadnih taboriščih v najrazličnejših krajih sveta, vrše vojaški kaplani istotako svojo duhovno dolžnost na podlagi duhovnega bratstva. Doma, v varnem zaledju se morda res pojavijo tu in tam mržnje in izbruhi rasne ali verske nestrpnosti, toda možje in fantje na bojnem polju tega ne poznajo ... in ne rjih duhovni vodje, vojaški kaplani. Kaplan Eleazer Levi, prvi židovski rabinec, ki je bil poslan z armado v južni Tihi Ocean, se je pred kratkim povrnil po dveletni službi, ter je povedal mnogo zanimivega o svojih izkušnjah med skupino vojakov protestantovske vere.
"Organiziral sem," je dejal, "nedeljske cerkvene obrede na krovu ladje, ki je peljala mene in veliko število vojakov na Novo Gvinejo, kajti za vojaškega kaplana ne obstoja razlika verskega prepričanja. Pripravljen mora biti, da služi vojakom različnih ver in prepričanj. Ker sem bil edini kaplan na ladji, je bila moja dolžpost, da sem poskrbel za vršenje protestantov-skih verskih obredov.
"Pri tem sem želel dobiti nekoga, ki bi znal peti pri teh obredih. Iskal sem primernega glasu med posadko ladje in vojaki, ter končno našel dva glasova — eden od pevcev je bil zamorski vojak, ki me je hotel prepričati, da njegov glas ni primeren za cerkveno petje; mlad fant, ki je posedoval dru
lastna življenja, da ao se mogli gi glas, ki sem ga našel, je rav
no teden dni preden je bil vpoklican v vojaško službo, pristopil k San Francisco Opera družbi. Oba sta se izkazala prvovrstna peVca," je dejal rabinec, ki je svoje pripovedovanje takole zaključil:
"Morda je bila baš služba
nik Clark v. Poling, uslužben božja, ki sem jo za fante oprav-
KRI ZA VOJNA OKROŽJA
Vojnim pozoriščem v Evropi dovažajo zdaj po zraku kar celo kri, in Rdeči križ potrebuje vsled tega za 1,000 pintov krvnih darov na dan. Armadni in mornarični uradniki menijo, da bo na enak način mogoče po-streči tudi drugim vojnim o-krožjem, kakor hitro bo tehnični in znanstveni razvoj dovoljeval ohraniti celo kri na daljših potovanjih. Ta novi načrt pa samo dopolnuje sedanji program Rdečega križa, ki zahteva, da se 100,000 pintov krvi na'teden predela v življenje dajajočo plazmo.
-o-
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V INDIANI Terre Haute, Ind. — Ne daleč od tu se je zgodila v četrtek
šila ta čudna velikonočna služba božja, je napravil že 69 bojnih poletov. Nosil je znake boja v zraku in znak naslikan na vnanji strani letala je pričal, da je Liberator sestrelil dve japonski letali in potopil dve japonski ladji.
F.L.I.S. Common Council.
--o-
NOV SLOVENSKI GROB
V CHICAGI Chicago, -II). — V soboto je preminul rojak Mr. Frank Start (p. d. Ježev), ki je bival na Wolcott Ave., star okrog 45 let, rodom iz Goriče vasi, fara Ribnica na Dolenjskem. V Ameriko je prišel po zadnji vojni preko Kanade. Pogreb se bo vršil v sredo 20. septembra -ob 10. uri dopoldne s sv. mašo iz cerkve sv. Štefana. Na mrtvaškem odru leži v Zefranovi pogrebni kapeli na 1941 W. Cermaic Rd., od kjer bo tudi pogreb. Tu zapušča žalujočo soprogo in brata Mr. Johna Starca na 21st Pl. V starem kraja pa ima še več sorodnikov. Vsem žalujočim sorodnikom želimo naše iskreno sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
ZNAČILNE DROBNE VESTI O HRVATIH IN SRBIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vam, ker ste napovedali vojno Bolgariji. Prosimo, dajte potrebno municijo generalu Draži Mrhajloviču, Vašemu najbolj junaškemu in zvestemu zavezniku/'
Pittsburški list Srbobran se pritožuje, kako je to, da smatramo zdaj Italijane in nekatere druge za naše zaveznike, j medtem, ko imamo Srbe, ki so se prvi brez vsake pomoči postavili nazijski vojski po robu, skoraj za sovražnike.
Isti list pravi, da se v Srbiji nekaj kuha. General Mihajlo-vič je izdal odlok za splošno mobilizacijo med Srbi. Očivid-no hočejo nastopati na svojo roko in se ne ukloniti Šubašič-Ti-tovi, vladi, kakor jo omenjeni list naziva. Značilno je tudi, da je kralj Peter po radiu vspod-bujal Srbe, naj se pridružijo Titovi vojski.
Revija "News-week" piše v izdaji 2. sept., da se širi ^ovo-,rica o "postavitvi srbske vlade" in povrnitvi ureditve kakor je bila pred letom 1914. Revija pravi, da Srbom ni po volji, ko
jutro velika železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva vlaka. O škodi in življenjskih žrtvah še ni poročila.
--o-
VELIKI VIHARJI NA VZHODU Philadelphia, Pa. — Ob o-brežjih Severne Caroline divja silni orkan in*se poi^e proti severu. Obrežje je zadel le na par točkah.
-0
PAPEŽ OBIŠČE AMERIKO
Vatikansko mesto. -4- Iz za-nesljiivh krogov je prišla vest, da ima sv. Oče Pij XII. namen obiskati Združene države po vojni. Odbor za mednarodne evharistične kongrese namerava prirediti povojni mednarodni evharistični kongres v enem večjih ameriških mest in ob tej priliki bo posetil kongres sv. Oče sam.
ZAMENJAJTE električne priprave , ki jih ne rabite za Vojne Znamke
Mrs. Smkfa ni srečna!
Pri vojnem delu uposleni * misli izhajajo domov . . .
Vacuum cleaner potrebuje,
a kje ga sirota naj dobi! * ^
\
Mrs. Smith in druge, zaposlene z vojnimdelom in doma, potrebujejo električne priprave, da prihranijo čas doma . . . Toda vsled vojne jih je težko .dobiti.
Da preskrbi potrebščine za te ženske, bo vaš električar dal Vojne Znamke za električne pripomočke, ki jih več ne rabite. Dal bo znamke celo za pokvarjene stvari, ki jih lahko popravi.
Tukaj je par električnih predmetov, ki bi jih radi: električni čistilniki, likalniki, pralni stroji, likalni stroji, pražilniki, ledenice.
Kaj pravite? Ali boste pomagali vojni delavki s tem, da ZAMENJATE električne priprave, ki jih ne rabite več, za Vojne Znamke?
h
OPOMBA: Commonwealth Edison Company ne kupuje rabljenih električnih priprav, da bi jih spet prodajala, pač pa z veseljem pomaga chicaškim trgovcem pri tem domoljubnem Za-menjalnem Načrtu.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
f Strti) 4
"V MU'l

M
i! ™ 1 "j i
^ AME^SKk SLOVENEC
' - " ■ i —

Torek, 19. septembra 1944
10.0 99 i 999 » 00 <>80191
060^00000000^0000000^000^00 JO>
Preizkušena
ljubezen
Roknan. — Iz francoščine prevedla K. N.
MOOOOOOOOOOOOOOOOOOOdOl
Ni ji pustil dogovoriti. Vrgel ji je po-setnico v naročje, rekoč: "Prosim, preberite ! Morda boste lahko potlej odpisali zadovoljiv odgovor svojim staršem. Očarani bodo, ko bodo brali, da jim ne bo treba obrabiti njihovega častitljivega imena, da podpro moje, ki bi utegnilo biti nekoliko manj častitljivo."
Poslednje besede je izgovoril že kar zlobno. Potlej se je obrnil in odšel v svojo sobo, ne videč Oraninih solz in njenega bledega, prestrašenega obrazka.
Ko se je mlada žena prepričala, da je nihče ne opazuje, je dvignila z naročja belo posetnico in jo zvedavo pogledala. Skozi solze je brala:
Miguel Moreno de Plata Ni se spomnila, da bi bil kdaj pred njo izgovoril to ime. Toda, saj ga je vendar moral povedati tedaj, ko sta se poročila. Tisti dan je bila pač tako prestrašena, tako raztresena, da ni vedela, kaj govore ljudje okrog nje. In poročne listine tudi ni bila videla. Obdržal jo je bil njen mož. Na poslaništvu ji niso nič omenili, da ima Moreno še kakšno drugo ime. Kako torej bi mogla slutiti? ...
Morda bi bila Orana v drugačnih okoliščinah vesela, da-je dobila moža, čigar ime je bilo vredno njenega, zdaj je pa utegnila misliti samo na njegovo užaljeno samo-ljublje in na njegovo jezo.
Kako ga je moralo zaboleti, ko je bral napis na ovoju materinega pisma! Kako neki bi zabrisala ta mučni vtis? Kako naj ublaži njegovo jezo in zaceli njegovo ranjeno samoljubje? Da, če bi jo ljubil . . . Bilo bi vse drugače! Poslušal bi jo. Verjel bi ji. Tako pa ji ne kaše {togega, kakor molčati in pretakati na skrivnem solze, zaradi krute usode, ki jo je zvezala s tem vihravim, neljubljenim človekom . . . Ne-ljubljenim? A zakaj ji je potem tako težko, če ga vidi žalostnega in ponižanega? Mlada žen& se je zleknila na posteljo in se zamislila. Čeprav je bila še pred nekaj urami prepričana da bo s svojim možem mirno in zadovoljno živela, je zdaj spet obupavala . *.
Na srečo njen mož ni bil tako tenkočuten, kakor je mislila o njem mlada žena. Cez dobro uro je že pozabil na svojo jezo in je prihitel v Oranino sobo, ves nasmejan in (Jobre volje. Ko je po njenih rdečih očeh opazil, da je jokala, je kar onemel:
"O, mala moja," je vzldiknil nežno. "Ali sem vas užalil? Oh, jaz neotesanec! 2al mi je, res mi je žal! Ubogo dekletce! Oprostite mi, ljuba moja, mi querida!" (Draga moja.)
Videč to resnično kesanje, se je skušala skozi solze nasmehniti. Naposled se ji je posrečilo. "Bili ste tako hudi," je zajecljala. "Hm, res," je prav tako v zadregi odgovoril mladi mož. "Sam ne vem, zakaj tako hitro vzkipim . . . Vroče krvi sem, kakor vsi Španci. Vendar se kmalu pomirim. Kakor zdajle! Vidite!"
"Menda res," je dejala -s plahim smehljajem, "toda jaz tega nisem vajena."
Mladi mož je bil v šp večji zadregi. Stopil je k Orani in jo prijel za roko: *
"Bedak sem bil!" je vzkliknil skesano. "Oprostite mi!"
"Ce vi niste več jezni, Moreno, potlej je tudi meni dobro," je tiho dejala. "Tako žalostna sem bila ob misli, da bi bili užaljeni zaradi moje matere, ki nikomur ne skrivi niti lasu na glavi. Oh, ta presneti ovitek! Vendar mati res ni mislila slabo, ver jemi-jtemi!"
"Ne govoriva več o tem, senora mala. In če mi hočete storiti posebno veselje, mi odslej recite Miguel.. :"• ~ ~ -- - - ~ "Rada! Ali ste to ime povedali tedaj, tisti dan, ko sva se poročila?" je vprašala.v "Kajpak!"
,"Nič se ffP^PfaftLl—Z—Z "Bili ste tako prestrašeni, tako zmedeni ..."
"Strašen čas sva preživela," je potrdila in čez nežni, od solz zardeli obraz ji je zletela temna senca. "Mnogo ste tvegali tedaj, Miguel, da ste me rešili!"
"Tvegala sva oba, senora!"
"Tega vam ne bom nikoli pozabila! Včasih se vprašujem, Miguel, ali sem vam pač povrnila za vse, kar ste vi tedaj storili zame?" Vprašujoče ga je pogledela.
"Nočem, da ste mi hvaležni." Zardel je ob misli, da si je tisto noč tako rekoč sam vzel svoje plačilo. Potlej je še bolj tesno stisnil njeno roko v svoji in tiho dejal:
"2e večkrat sem vam hotel razložiti, 0-rana, da tedaj nisem mogel ravnati drugače. Bilo je, kakor bi bil začaran, uklet, vaše oči... vaše ustne, vaši lasje, vi, Orana, ste me popolnoma zmedli! Tisti trenutek se nisem več zavedal, kaj počnem .. ."
Ob tem odkritem priznanju je mlada žena zardela. Srce ji je pričelo hitreje utripati. V nenadni zadregi je odtegnila svojo roko in hitro dejala:
"Oh, Miguel, poglejte, koliko je že ura! Neljoste utegnili kositi, če boste hoteli odpotovati ob uri, ki se mi jo bili rekli."
Zdelo se je, kakor dabi nenadno opozorilo spravilo mladega moža v slabo voljo. Videti je bilo, da bi rajši ostal kakor odpotoval. Vseeno se je pa takoj vzravnal in kratko dejal:
"Da, čas bo. Lahko ukažete služkinji, naj pogrne."
XXXIV.
Ce bi nepristranski opazovalec mogel opazovati življenje mlade zakonske dvojice, bi kmalu spoznal, da mlada zakonca živita sicer na videz nebrižno drug ob drugem, da se pa vendarle na skrivaj venomer opazujeta, ne da bi vedela drug za drugega.
Moreno, sicer tako živahen in prešeren fant, je skušal svoj neugnani temperament prilagoditi mirnosti svoje mlade žene. Orana pa sama ni vedela, kdaj se je po-slednjič od srca smejala ... Nekakšna tesnoba se je je polastila, kakor se polasti strah otroka, če posluša pravljico o volku, ki je požrl jagnje ... Ta strah se je zrcalil v začudenem pogledu njenih sinjih oči in v plahosti njenega nastopa. Njeno vedenje kajpak Morenu ni olajšalo položaja ali ga spodbujalo, da bi ji razkril svoja čustva.
Mladi Spanec je vsak dan odhajal v pisarno, tako da je ostala Orana večino dneva sama doma. Videla je svojega moža samo pri kosilu in pri večerji. Orana je bila, kakor vsi ljudje z dežele, vajena zgodnjega vstajanja. Nekajkrat se je zelo začudila, videč, da je njen mož še ob desetih dopoldne doma.
"V naših pisarnah prično delati pozneje," ji je nekoč pojasnil, videč, da se čudi, ker še ni šel.
Orana je po teh besedah sklepala, da je njen mož v službi na španskem poslaništvu ali na španskem konzulatu. To je bilo vse, kar je vedela o moževem poklicu, kajti Moreno sam ji o tem ni nikoli ničesar pripovedoval.
Po večerji sta včasih odšla na večerni sprehod po razsvetljenih pariških cestah, včasih pa v kino ali v gledališče. Orana je komaj pričakovala" teh večernih sprehodov, kajti tedaj se je njen mož otajal in postal prijazen tovariš in pozoren kavalir.
Ko sta se pogosto pozno vračala domov, ji je ponudil svojo reko* mlada žena jo je rada sprejela, kajti postal ji je vse bližji, ko je ob njegovi strani hodila po pariških ulicah sredi tujega sveta. Ko je pa nekoč njen mož poskušal postati intimnejši in jo je zaljubljeno *prijeHa roko, jO je odtegnila in spustila njegov komolec . . .
"Pozneje ,.. ko se bova bolje poznala," je tedaj tiho dejala, "zdaj bi tvegala, da si pokvariva bodočnost!" _ ^".
(Dalje prih.)
NfeMSKO PfclZAbEVANJE, >0000000000/ DA BI USTAVILI NAPADE;
" BOJI NA DRUGI STRANI I	RENE
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Šiegfriedovo linijo samo pa lomijo ^elo uspešno zlasti Amerikahci. Črta je prebita globoko na treh točkah to je pod Luksemburgom na večji širini pri Metzu, dalje v sredini Luksemburga pri Trierju in severno pri Malmedyu in vzhodno od Aachena kjer imajo Ame-rikanci komaj še 25 milj do Kolina ob Reni. Amerikanci tudi z vso pretkanostjo lomijo in osvajajo obrambne pozicije. Kakor znano so Nemci porabili za te utrdbe vso svfcjo znanost in so napovedovali,' da so nezavzet-ne. Toda Amerikanci so še brihtnejši. V soboto in v nedeljo so na več krajih obrambne črte povzročili x>x. napravili tako močan dim; da se ni videlo niti en meter predse. V tem di-
mu in megli sd Amerikanci o-svajali zaklonišča in kakor pra- j vi poročilo vzeli Nemcem več,-kakor 400 zakloniščnih bunkerjev in prišli daleč naprej.
Nemci se umičejo na ve£ krajih preko reke Rene, omenjajo poročila. Nemški radio poročilo je v ponedeljek jutro omenjalo, da so Amerikanci prešli na dveh krajih reko Rene, kar pa zavezniška poročila še ne omenjajo.
Poročila iz Švice pravi, da ako bodo Zavezniki tako uspešni in v svoji strategiji neizčrpni,. kakor so bilidosedaj, od kar so vpadli na evropski kontinent, tedaj vsa nemška obramba ne bo mogla vzdržati niti tri tedne. Da bi le ne! *. " '.
-o
Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu".
Joseph Conrad t
NA MORJU
Mi storimo vse, da ne
\ s
\
bi vi čakali
• -t	, v	is!? * ' t
AMP AK -
T ufc a i m®*
4 vzroki radi Katerih^
SO t	na vaš novi
ali čakati na » *
1	. _____i-; mo
2.	za upora*,, * -
o oprema, «" ***
3' ao izčrpana -	M obremenjene z
sile in vojni
izdelovalci morajo
imeti
listi, bodite
6W>AJTE STUB PA^ .e veUka.

SLOVENSKA" RADIO URA V MILWAUKEE!
ZTdina i» osrednjem sapadu, s izključno slovenskim programom v obeh jezikih, m oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. tare dopoldne preko
WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.)
Oddaja ja slovenski lisi "Jugoslovanski Obior v Mili Za uvrstitev godovnih in drugih frastttk, ali društvenih in trgovskih objar pilile najpozneje do petka sjuira] na: YUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR, 630 West National Avenue. Milwaukee, i Wis. Telefon Mitchell 4373. ali Mitchell 5551.
IZŠEL JE
VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI
o
Besednjak
ki ga je spisal in isdal
DR.F.J.KERN
To je najpopolnejši angleiko-tlovenski besednjak s angleško isgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievalL Zdaj je besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
£ " i- ' ir	C -	'	* •
kar Je poslati s naročilom. TistL ki ga ieJijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois

Ko sva se razgovarjala, sem se ozrl naokoli in zagledal daleč od nas neko žarko luč, ki se je premikala v noči. "Neki par-nik plove mimo zaliva," sem rekel. Parnik pa ni plul mimo zaliva, temveč v zaliv, priplul je celo blizu nas in spustil sidra.
"Rad bi videl," je izprego-voril starec, "da bi se šli prepričat, ali je kak angleški brod. Nemara bi nas mogli kam napotiti." Videti je bilo, da se mu nekam preveč mudi. Z drezanjem in brcanjem sem potemtakem spravil enega mornarja v nekakšno polbud-no stanje, mu porinil v roko veslo, zagrabil sam za drugo in zaveslala sva proti svetil kam parnika.
Mrmrajoči glasovi so prihajali z njega, kovinsko votlo ro-potanje iz prostora za ^troje, koraki s palube. Line v vratih so se svetile kakor okrogle, razprte oči. Človeške postave so se premikale sem in tja in visoko na mostu je stal nekdo kakor senca. Slišal je udarce mojih-vesel.
In zdajci, še preden sem mogel odpreti usta, je ztfregovo-ril pred menoj Vzhod, toda spregovoril je v zapadnem jeziku. Cel hudournik besed se je zlil v to zagonetno, usodno tišino; tuje, nejevoljne besede, pomešane z dobrimi angleškimi izrazi in celo s celimi stavki, kar mi je bilo sicer manj tuje, ali še bolj presenetljivo. In glas je rotil in se krepko pridušal; s ploho psovk je pretrgal slovesni mir zaliva. Spr-I va me je imenoval prašiča, nato pa me je jel obsipati z vse hujšimi priimki, ki jih ne morem navesti tu — po angleško. Človek tamkaj je rohnel v dveh jezikih in sicer v odkritosrčnosti svoje togote tako pre-
■	pričevalno, da me je malone preveril, da sem se Bog si ga
j vedi kako pregrešil zoper sa-• moskladje božjega vesoljstva. j Komaj da sem ga mogel videti, ali pričel sem že misliti, da i ga bo začel krč lomiti.
Nenadoma pa je umolknil in mogel sem razločiti, da smrči in hrope ko morski prašiček. Vprašal sem:
"Kakšen parnik pa je to, prosim ? "
"Eh? Kaj pa je to? Pa kdo ste vi?"
Izgubljena posadka angleške ladje, ki je na morju pogorela. Nocoj smo dospeli sem-
■	kaj. Jaz sem drugi častnik. Kapitan je v barkači in želi vedeti, ali bi nas mogli kam od-potiti."
"Oh, sveta nebesa! Saj pravim ... To je "Celestial," iz Singaporea, na povratku domov. Jutri zjutraj bova z vašim kapitanom vse uredila . . . saj pravim . . . saj pravim . . . ali ste me nemara prej ta hip slišali?"'
"Mislim, da vas je ves zaliv slišal."
"Smatral sem vas za obrežni čoln. No, poglejte semkaj : — ta peklensko leni, ničvredni vodja palube je spet šel spat. Hudič ga vzemi! Svetilka je dogorela in toliko, da se nisem zaletel v konec tega preklican nega pomola. Tokrat je že v tretje napravil to neumnost. Zdaj pa vas vprašam: ali je mogoče trpeti kaj takega? Saj bi me moglo pripraviti ob pamet. Naznanil ga bom . . . Pre-govorir bom vladinega zastopnika, da ga postavi na cesto, tako . . . ! Vidite—- nobene-luči nimamo. Ugasnila je, ali ne ? Poklical vas bom za pričo, da je ugasnila. < Tukaj bi morala goreti, saj veste. Rdeča luč
[na —" : _	_ -_____
J. "Saj je bila luč ondi," sem rekel mehko.
"Toda dogorela je, človek božji! Kaj hasne zdaj govoriti? Sami lahko vidite, da je u-gasnila — ali ne? Ako bi morali vi pluti s kakim izbornim parnikom ob tej od Boga zapuščeni obali, bi tudi potrebovali luči. Obrcal bom tega nepridiprava, da se bo zaletel do drugega konca tega nesrečnega pomola. Boste videli, ali ga bom ali ne? Bom ga —"
"Tedaj menda lahko poročam svojemu kapitanu, da nas boste sprejeli na palubo Z" sem mu segel v besedo.
"Da, sprejel vas bom. Lahko noč," se je odrezal kratko.
Odveslal sem nazaj, privezal spet čoln k pomolu in se nazadnje odpravil spat. Videl sem bil torej pred seboj molk Vzhoda. Slišal sem bil trohico njegovega jezika. Ko pa sem iznova odprl oči, je bila tišina tako polna, kakor da sploh ni bila pretrgana. Ležal sem v morju luči in nebo mi ni bilo še nikoli dotlej tako oddaljeno, tako visoko. Odprl sem oči in ležal, ne da bi se bil zgenil.
(Dalje prihodnjič)
JEZIK SI JE ZAVEZALA
On: "Srček, ali se nisva dogovorila, da ne bova nikomur povedala, da sva se zaročila?"
Ona; "Da, dragee, a jaz nisem kriva. Včeraj je namreč Silva rekla, da me niti idiot ne bi vzel, pa sem ji vendar morala jezik zavezati in ji povedati, da ^em s teboj zaročena!"
t*RODA SE
v slovenski naselbini 3 nadstropna hiša s 6 stanovanji in prodajalno, jako poceni, ali se pa zaipenja za majhno kmetijo v okolici Chicage. Istotam se proda tudi vinska priprava. Naslov pove uredništvo tega lista.
2 x
PRODAM
2-stanovanjska	zidana hiša po 5-6 sob, 'furnace heat". Nahaja se na 2806 So. Ridgeway Ave. Cena je $9,000;
4-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave., za ceno $10,600;
3-stanovanjsko	zidano hišo. Nahaja se na Millard Ave. in 26. cesta, za ceno $10,000;
Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradishar, telefon Berwyn 4979-R.
ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon Rockwell 7196
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
DR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let Iskuinje
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenot
TeL Canal 0523 Uradne tire: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.