Glen M. BROOM, Shawmt CASEY, Jcmw:i RITCHEY* pri^'od
V SMERI KONCEPTA ODNOSOV MED ORGANIZACIJO IN JAVNOSTMI'
Mnogi teoretiki in praktiki trdijo, da je namen odnosov z javnostmi grajenje in vzdrževanje odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi. Vendar pa v literaturi le težko najdenu? uporabno definicijo taksnili odnosov. Nasprotno: avtorji literature s tega področja zmotno j>redvitievajo, da bralci razumejo j^omen koncej^ta odnosi, in vedo, kako ga meriti. Žal pa ni dokazov, ki bi podpirali iijihova predvidevanja.
V okvirju seminarja na |X}diplomsken> programu .študija odno.sov z javnostmi smo si zadali za nalogo opredeliti ta sredi.ščni pojem odnosov.-' V nadaljevanju predstavljamo ok\ ir za tolmačenje koncepta odnosov v kontekstu odnosov z javnostmi in za grajenje teorije okoli tega.
Potreba po dcfiniciji
V literaturi o odnosih z ja\'nostmi se pogosto pojavlja termin odnosi, \enclar različni avtorji tega konccpta doslej niso niti definirali ne |X)kazali. kako ga meriti. Center in Jackson sta iZ|X5Stavila osrednjo vlogo odnosov v upravljanju odnosov z javnostmi: "Ustrezni termin za rezultate, ki naj bi jih povzročala praksa odnosov z j;i\-nostmi, so razmerja z javnostmi. Organizacija, ki ima uspe.šne odno.se z javnostmi, bo do.segla pozitivna razmerja z javnostmi." (Center in.Iack.son 1995, 2)
Vendar |5a avtorja ne definirata konccpta in ne pojasnita, kako v praksi opazovati in meriti "pozitivnost razmerij" z javnostmi.
Avtorji knjige Effective Public Relations definirajo o<lno.sc z javnostmi kot "upravljalsko funkcijo, ki gradi in ohranja obojestransko koristne odnose med organizacijo in javnostmi, od katerih je odvisen usj^eh ali neuspeh organizacije" (Cutlip, Center in Broon> 199'S, 6). Ehling jjravi, da premik od vplivanja na mnenje h graclitvi in vzdrževanju odnosov predstavlja "pomembno spremembo v koncep-tualizaciji primarnega jwslanstva odnosov z javnostmi". Vendar pa avtor opozarja, da je termin "odnosov" morda "preveč splo.šen, da bi lahko natančno pokazal končni uspeh" (Ehling 1992,622)
• (iicn M HriHini. Shati iui Oisvy in Jtimi-s KUchey. Sdiixil o/ Commiiiilatlion, Siiii Dieff) Stale Uiiiivrsilv
' ftvv. Ik-pii ll'/i'iC in IK-ljii Kljmvc. čldiivh Je r onglimlii iziel v ttruni iiertlki (lerelvRii Icinita jMinuUoflUiblic KvliUiimsliesi-iiixUt-VHvantaconceiawullhetir^^
sir. AT.MW/ frvnijtiliti in iiivilmkti .«■ ziihriiljnjejo (ileiimi HnHimii. iirvtlnld Jt'tiK Iili2iil>elh TulIi In znhib! Ijiu rencc lirUxuim Awk/«/« za iloitiljenje za /iW(«/ in tibjavit v slotvnsbeni jezibn. To je hit ie ilnini seminar /<■ mle. ki smo na omanizinili na lenio tidnosoi-.
Broom in Oozier (1990) sta opazila, tla Ic malo raziskovalcev dejansko meri odnose med organiz^icijo in javnostmi; vendar pa kljub temu san»a nista pojasnila narave ali lastnosti samih odnosov:
'V osnovi naj bi programi odnosov z javnostmi vplivali na odnose med organizacijami in njihovimi javnostmi. Vendar pa te vplive le ivdko merimo. V praksi se ličinki pmgramov odnosov z javnostmi običajno ocenjujejo z mnenjem ene ali obeh stmni o tem, kako one vidijo spremembo v odnosu. Včasih so ta mnenja eksplicitna, bolj pogosto pa implicitna.' (Brnom in Dozier J990, 82 - 83)
L. Grunig,;. Grunig in Ehling (1992.81) so zapisali, da je koncept odno.sov meti organizacijami in deležniki v sredi.šču njihove teorije odnosov z javnostmi in orga-nizjicij.ske uspe.šnosti. Vendar so po pregledu literature ugotovili, tla je le malo raziskovalcev, ki te odnose preučujejo, Otlkrili so, da so velike razlike v pojmtn'a-nju odnosov pri.stMne tudi v drugih disciplinah. Tisti raziskovalci, ki jxi se uk\arja-jo z odnosi, premalo pozornosti po.svečajo takšni tlefiniciji |x)jma, ki bi praktikom in raziskovalcem omogočala merjenje tega fenomena v realnem .svetu. Zato so Grunig in sotlclavci predlagali splet lastnosti, zaznav in konstruktov, s iw)mt>čjo katerih bi lahko merili odnose:
'Raziskovalci in praktiki bi lahko za merjenje kakovosti strateških odnosov organizacij uporabili kateregakoli izmed teh konceptov. Po naiem mnenju /vj so najpomembnejši naslednji: recipročnost, zaupanje, kredi-bilnost, obojestranska legitimnost, odprtost, obojestransko zadovoljstvo in obojestmnsko razumevanje.'(L Grunig. J. Crunig in F.hling 1992, 83)
Po Pavliku (1987,122) je bilo kljub temu, da se odnosi z javnostmi osretlotoča-jo pretežno na javnosti in odnose, na področju samih otinosov opravljenih premalo raziskav. Kot je ugotovil Pavlik, v nobeni raziskavi na (»tlročju txino.sov z javnostmi kot enote analize niso uporabili odnosov, pač pa po.sameznike. Fergusonova (1984) je izpostavila potrebo po tlefiniranju in merjenju otinosov med organizacijami in njihovimi javnostmi. Vendar pa pristopi, ki jih je predlagala, mešajo lastnosti odnosov z mnenji strani, ki so vpletene v otlno.se, in s kt)nstrukti, ki temeljijo na njihovih poročilih.
Čeprav definicije odno.sov z javnostmi vključujejo termine, kot so odnosi in obojestranski odnosi, pa .se v praksi bolj ukvarjamo z "merjenjem, analiziranjem in vplivanjem na javno mnenje." (Broom 1977,11)
"Pravijo, da je funkcija odnosov z javnostmi graditi in vzdrževati komunikacijske vezi med organizacijo in njenimi različnimi javnostmi in da je namen tega vzdrževanje obojestransko koristnih odnosov.
Takšen pogled na odnose z javnostmi zahteva merjenje odnosov v družbenem sistemu, ki ga sestavljajo organizacija in njene javnosti.
Raziskave javnega mnenja, ki iigolavljajo podobnost mnen ja javnosti o določeni zadevi z mnenjem oiganizacije, pa ne niidijo vseh potrebnih informacij za natančen opis odnosa med organizacijo in javnostmi na podničjnskupnih iuten'soi\"<Umom 1977,111)
Broom jc nadalje predlagal uporabo l.i. znotrajosebnih meril "zaznav strinjanja", s pomočjo katerih naj bi izračunali koorientacijske kazalce odnosov. Vendar pa ti kazalci temeljijo na stališčih posameznikov in nc predstavljajo pojava, ki bi bil od teh stališč neodvisen.
Teoretiki in praktiki odnosov z javnostmi sicer govorijo o odnosih kol središčnem konceptu, vendar le redki ta koncept tlefinirajo ali merijo lastno.sti samih odnosov. Merjenje se jiogosto odvija na nivoju mnenj, ki jih izražajo skupine v odnosu, kot da bi ta mnenja lahko \eljavno predstavljala odnose, ki jih preučujemo.
Definiranje koncepta: ekspiikacija
Chalfee (1991) je opredelil ekspHkacijo kot />roces po\ e2o\ anja konceptualnega sveta z realnim. Gre za intelektualni proces, ki povezuje teoretične trditve s fenomeni, ki jih lahko opazujemo (operativne definicije). Po Chaffeeju {1991,7) so enostavni termini (besede, ki imajo splošno razumljene pomene in jih obrav-na\';imo kot dane) osnova eksplikativnega procesa. Enostavne termine uporabljamo za opredeljevanje drugih terminov. Cilj tega početja je |Xi\ezati pojave s\ciu, ki ga lahko opazujemo, s koncepti, ki jih predstavljajo v teoriji. Uporabnost konceptualne definicije je v tem, da podaja bist\ene lastnosti koncepta, s katerimi lahko razlikujemo med podobnimi objekti. "Lksplikacija koncepta določa postO[>-ke, ki jih morajo znan.stveniki upoštevati pri izdelavi konkretnega koncepta; veljavnost je splošno merilo, s katerim ocenjujemo primernost operacionalizacije -potem ko smo iloločili postopke njegove eksplikacije." (Chaffec 1991, 12)
Brez jasno opredeljenih koncepto\' raziskovalci ne morejo izvajati ne empiričnih raziskav in ne razvijati snuselnih teorij. Pregled učbenikov odnosov z javnostmi in raziskovalnih revij pa je pokazal, da na področju odnosov z javnostmi nimamo splošno sprejete definicije odnosov Prav nasprotno: |x)kazalo se je, da raziskovalci v odnosih z javnostmi in v drugih sorodnih disciplinah uporabljajo pojem odnosov kot cnosta\ en termin. Vendar termin odnosi pretlstavlja kompleksen fenomen, ki ga le redki znajo definirati in meriti. Brez splošno sprejete definicije pa ni mogoče razviti veljavnih in zanesljivih instrumentov, ki bi nam omogočali razvijati in testirati teorijo odnosov z javnostmi. Brez definicije odno.sov tudi praktiki ne morejo veljavno in zanesljivo opisovati in primerjati odnosov med organizacijami in javnostmi.
Teoretični okvir
Koncept odnosov poleg discipline odnosov z j:ivnostmi uporabljajo tudi mnoge tlruge (.liscipline kot svoj osrednji koncept. Medo.sebni odnosi, družinski odnosi,
skupinska dinamika, odnosi med tieiodajaici in delojemalci, psihoterapeviski odnosi, organizacijske študije in mednaroilni odnosi so le nekatera poiiročja teorije in prakse, ki temeljijo na razumevanju in opazovanju odnosov. Pregled literature z nekaterih izmed naštetih področij kaže, da imajo podol^ne probleme z ek.s-plikacijo o<lnosov, kot je značilna za odnose z javnostmi. Ti problemi .se kažejo v pomanjkanju natančne in sprejete definicije odnosov ter odsotnost sistenuuične teorije, ki bi izhajala iz nje. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov iz sorotl-nih področij, ki to |x)nazarjajo.
Medosebno konumicirnnje
Definicija odnosov v literaturi o medosebnem komuniciranju in interakcijah vključuje tako vedenjske kot kognitivne elemente. Surra in Ridley (1991, 37) sta definirala stopnjo odnosa kot niz opazljivih dogotlkov, ki potekajo iz trenutka v trenutek, ter "intersubjektivno.st" ali "medsebojno kognitivno odvisnost". Millar in Rogers (1976) sta pojasnila odnose z vidika simbolične interakcije: "Ljudje se zavedajo samih sebe le v kontekstu njihovih družbenih odnosov. Ti odnosi, bodisi v osnovi medo.sebni ali |x)gojcni z družbenimi vlogami, se izražajo, vzdržujejo in spreminjajo preko konuujikativnega vedenja." (Millar in Rogers 1976,87)
.Surraja in Ridleva (1987) odnosi zajemajo tako objektivne kot subjektivne realno.sti. Te realnosti zagotavljajo kontekst, znotraj katerega v.sak partner v odnosu "ve, kako ,se vesti do drugega, ter kako razumeti, napovedovati in razlagati vedenje drugih." (Surraj in Ridley 1987,38) Podobno "model družlx'nih odno.sov", ki je v sreili.šču preučeranja družbenih interakcij in razmerij, v koncept otlno.sov vključuje tako opazno vetlenje in subjektivne elemente (npr. "vzajemna naklonjenost") (Kenny in Kashv 1S>91).
Duck (1973) je že zgotlaj trdil, da odnosi ne obstajajo zunaj kognicij in vrednot ljudi, ki so v odnos vključeni. Zapisal je, da moramo "socialne otlno.se definirati v smislu posameznikovih pogledov nanje." (Duck 1973, H7) Kasneje je Duck temu ilodal .še vedenje in domi.šljijo ter zanikal možnost, da bi odnose opredelili na način, ki bi nam omogočal empirično opazovanje:
Odnos obstaja glede na iKirtnerje, ki menijo, da so vanj vkljiiCeni. in to prepričanje izražajo z medsebojnim imlenjem. To vedenje pa se lahko spreminja, tako kot se lahko spremenijo naSi pogledi na partnerja aH prijatelja. Stališča glede odnosa lahko nihajo glede na razpoloženja, okoliščine in vidike našega življenja. Skladno s tem odnosov ne smemo zaznavati kot objekte; ki so predmet kliničnih mziskai\ pač pa kot potencialno spremenljivo mentalno in vedenjsko stvaritev vpletenih udeležencev in drugih ljudi v njihovem neposrednem okolju.' (Duck 1986, 92)
Podobno je zapi.sal Anderson (1993): "Odnosi so vzroki in posledice tako medosebnih odnosov kot tudi miselne :ikii\ nosti vpletenih ljudi." (Andenson 1993, 2) Vendar pa Anderson ni opredelil koncepta odno.sa kot nečesa, k:ir je neodvisno od zjznav vanj vpletenih ljudi. Podobno je Capella (1991) predlagal, da razume-
xanje oilnosov terja preučevanje "povezav med vzorci izmenjave sporočil njed partnerji in njihovim doživljanjem teh odnosov." (Capella 1991, 103)
listi, ki .so preučevali tesne odnose, navadno obravnavajo odnose kot kombinacijo subjektivnih in objektivnih lastno.sti udeležencev in njihovih interakcij:
"iMsliiosli ucliiosd so ponavljajoči se vzorci medosebnih ali subjektivnih dogodkov, le vzorce lahko razločimo h z opazovanjem vzorcev interakcij aH vzoixev subjektivnih izkušenj na nivoju dogodka...
Otinosa ne opisujejo le vidne oblike medosebne aktivnosti, ampak tudi kognicije in čustva, ki so lahko njeni vzroki ali posledice. Z drugimi besedami: v odnos so vključeni tisti subjektivni dejavniki, ki vplivajo na prepletanje vedenja v določenem odnosu. Podatke o odnosu tako tvorijo medosebni in osebni dogodki, medosebne in subjektivne lastnosti odnosa ter subjektivna stanja.' (Huston in Robins 19fi2, 904-905)
Ber.scheitI in Peplau sta navedla seznam lastno.sti, s pomočjo katerih lahko odno.s deliniranjo kot "tesen":
"(1) Posamezniki pogosto vplivajo drug na drugega; (2) stopnja vpliva je vsakič močna: (3) i pliv ima za vsakega udeleženca različne posledice; in 00 vse naštete lastnosti so medsebojno povezan niz aktivnosti v relativno dolgem časovnem obdobju.'(Berscheidin Peplau 1983, 13)
Po Millarju in Roger.su (1987) "diadične strukture ne moremo zgraditi s sestavljanjem monadičnih meritev." (Millar in Rogers 1987, 127) Avtorja sta za merjenje odnosov predlagala devet indeksov, ki pa \ si razen enega temeljijo na zajemanju podatkov .samo pri enem iztiied udeležencev v odnosu. Večina lastnosti, ki naj bi opi.sovale odnos, .so v resnici le razmerja med vrednostmi vsakega izmed udeležencev v odnosu po.sebej.
Ballinger (1991) je prilagodil zgornji Millarjev in Rogersov model in predlagal devetcelični "relacij.ski motlel odnosov med organizacijo in javnostjo" (tabela 1): "Relacij.ske dimenzije Millarja in Rogersa (1987) - intimnost, zaupanje in nadzor-so z;ijetc v preliminarnem relacijskem modelu odnosov med javnostjo in organizacijo, ki vključuje lutli dimenzije zazna\', komunikacijskega vedenja in rezultatov txlnosov." (Ballinger 1991, 73)
Sodobne teorije širijo koncept odno.sov na vprašanja kakovosti in lastnosti "|x)vezav" med partnerjema v odnosu. Za Kernsa (1991) so odnosi "povzetki" ali "lastnosti", ki "se nanašajo na skladnost v čustvih, kognicijah in vedenju določene diade." (Kerns 1994, 130) Podobno so Sarason, Sarason in Pierce (1995) postavili zdaj že očitno vprašanje: "Kje se prenehajo posamezniki in začnejo odnosi?" (.Sara.son, Sara.son in Pierce 1995. 617) Sklenili so, da "so odnosi osnovne enote analize in tla moramo njihove po.sebne lastnosti in procese natančno določiti." (Sarason. Sarason in Pierce 1995.618)
TaheUi 1: Relacijski mode! odnosov med organizacijo in javnostmi (Daliinger, 1991)
	Intimnost	Zaupanje	Nadzor
Zaznave	odvisnost	zanesljivost	moč
Komunikacijska vedenja	|X>gOStOSt	odprtost	dominacij;)
Rezult;iti odno.sov	znanje	recipročnost	funkcionalno.st
Teoretiki ineclosebnega konuitiiciranja torej odnose operativno definirajo z merjenjem zaznav udeležencev ali kot funkcijo leh zaznav. V večini literature o medo.sebnem komuniciranju ne zasledinio takšnih načinov merjenja odnosov, ki bi bile necxlvisna od zaznav udeležencev (Burnett, McGhee ü Clarke 1987; Duck 1988, 1991; Gilmour in Duck 1980, 1986; Harvey, Orbuch cS: Weber 1992). Kot je zaključil Berscheid (1995), "v teoriji in raziskov;mju medo.sebnih «xlnosov \edno bolj prevladuje psiholo.ški vidik." (Berscheid 1995, 529) Hkrati se širi tudi spoznanje, da "mentalni" pri.stop ni edini in da ima odnos kot tak.šen posebne poj:ivne lastnosti (Sarason, Sar;i.son iii Pierce 1995,61.^).
Psihoterapija
Tudi psihoier;ipija uporablj;i odnose kot osrednji raziskovalni in pr;iktični koncept, pri čemer gre preciv.sem za odnos med svetovalcem (psihoientpevtom) in klien-tom. Za ponazoritev obstoja in n:ir;ive odnos;i tudi to področje preplet:i subjektivne in objektivne kazalce. Gelso in Carter (1985) sta odnos n>ed .svetovalcem in klientom opredelila kot "občutke in stališča obeh udeležencev in n;ičine njihovega izražanja." (Gel.so in Carter 1985, 159)
Gelso in Carter sta v odnos vključila tri elemente. Prvič, govorita o "delujočem z;ivezništvu" kot "čustvenem zavezništvu, ki g;i pospešujejo in hranijo čust\ena vez ter strinjanje glede ciljev in glede nalog". (Gelso in C:irlcr 1985,163) Drugič, ;n tor-ja govorit;i o trans/ernem odnosu ;ili nerealnem odnosu, v k:iierem se preniišajo čustva iz prejšnjih odno.sov n;i psihoterape\'ia in nasprotno. Ta prenešena čusiv:i so znotrajosebne projekcije in jih ni mogoče opazovati neodvisno od zaznav udeležencev. In tretjič, Gelso in Carter st;i realni odnos opisala kot "nekaj, k:ir obst;ija in .se razvija med svetovalcem (tenipevtom) in klientom kot rezultat občutkov, zaznav, stališč in medsebojnih aktivnosti." (Gelso in Carter 1985, 185)
Sexton in Wliiston sta (sregledahi obj;i\e o otinosih v psihoterapiji med leti 1985 in 1992. Svojo an:ilizo .sta na.slonila tudi na definicijo treh elementov Geisa in Carterja (1985). Zato ne preseneča njuna ugotovitev o zanašanju n;i posameznikovo intros|X'kcijo. Avtorj;i govorila o "zaznavah in inierpretacij;ih \edenj;i drugega, ki so primerne in realne, ter v katerih so občutki pristni in vedenja skladna". (Sexton in WhLston 199'i, 8) Vendar pa njuna definicija odnosa na področju psihoterapije te zaznave meša z interakcijo in celo z okoljem. Na odnos vpli\ ajo "tisti \ idi-ki klienta in .svetovalca ler njune interakcije, ki prispev;ijo k terapevtskemu okolju, ki lahko, posledično, vpliv:i n;i spremembo klienta". (Sexton in Whi.ston 1991, 8)
Leta 199 i sta Gelso in Carter dopolnila svojo prvotno definicijo. Zaključila .sta, da humanistični terapevti defininijo odnose med klientom in .svetovalcem glede
na lo, kakšen je svciovalčev cxlnos do enipaiičnega razumevanja, brezpogojne in pozitivne obzirnosti in sklatlnosti. Vendar pa ti kazalci ne merijo samih odnosov meil klientom in svetovalcem, pač pa i>rcdstavljajo le terapevtovo razumevanje odnosov. Njima dopolnjena definicija meša zaznavanje odnosa s tem, kako utlelcženci v odnosu te zaznave izražajo. Njuna definicija odnosa med s\eto\'al-cem in klientom tega opredeljuje kot "ol^čutke in stališča, ki jih imata vključeni strani druga do druge, ter način, na katerega se ti občutki in stali.šča izražajo". (Gel.so in Carter I99i, 297)
Metlor^anizacijski odnosi
Preučevanje medorganizacijskih odnosov pri opisu samih odnosov ne vključuje .subjektivnih, introspektivnih lastnosti. Nasprotno; organiz;icijski teoretiki .se osre-dotočajo na organizacijsko vedenje. Po teoriji oiganizacije vstop;ijo v otinose zaradi njihove odvisnosti oil virov od drugih organiz;icij. (Hougland in Siitton 1987; \'an de \en 1976) Poudarek je n;i menjavi virov: •■.Meilorg;inizacijski odnosi n;i-stanejo, kadar il\ e ali več organiz;icij izmenjuje vire" (denar, material, stranke ipil.). (\'an de \'en 1976, 25)
V;in tie Ven in Walker (1981) opredelita tri pogoje, oti k;ilerih mora biti vsaj eilen izpolnjen za oblikovanje metlorg;inizacijskih otinosov. Pn iC. reilkost viro\-lahko povzroči otlvisnosi ene org:miz;icije otI tiruge; dm^iC. meilorganizacijske otlno.se hihko sproži |X)treba po po.sebnih spretnostih ali storitvah; Irclji^, otinosi ■se lahko pojavijo, kadar organizacije poslujejo na .sorodnih potiročjih, kjer imajo |)otlobne stranke, storitve, spretno.sii ;ili jjotrebe. Pod tretjim pogojem imajo hihko otliiusi obliko tekmovanja.
V razprav;ih o metlorganizacijskih odntjsih se pogosto poj;ivlja termin "/wc-zaiv' Oliver (1990) je povzel literaturo o medorganizacij.skih otinosih, v k;iteri so ti "rehttivno trajne trans;ikcije, toki in povcz;ive, ki .se poj;ivlj;ijo meil organiz;icijo in eno ali več organiz;icijanii v njenem okolju". (Oliver 1990, 2'il) Oliverjevo opre-tlelitev "kontingence otino.sa" si lahko predelamo v lastno.sti povezav ali menjav. Te vključujejo:
/. Nujnost. Nujnost zatlev;i kakovost otinosa, ki izhaj;i iz zakonskih z;ihtev. Drugače |XJvedano: vlada lahko denimo odnos predpi.še, namesto ila bi tlo njega prišlo prosto\'oljno. Rezultati razi.skav kažejo, tl;t je \ečja |X)gosiost intenikcij v preti-pisanih kot v prostovoljnih odnosih.
2.	Asinietrijo. .Vsimetrija zadeva potencialno izv;ijanje moči ali nadzora natl tirugo organizacijo ali njenimi viri. Rezultati razi.sk;iv kažejo, da pomanjkanje virov sili organiz;icijc v oblikovanje asimetričnih odno.sov, čeprav ti pomenijo izgubo :ivtonomije.
3.	Recipmčnost. Recipročnost zaclcv;t sodelovanje meil organizacijami, ne pa tlo-min;icije, moči in nadzora. Raziskovanje recipročnosti v metlorganizacij.skih otinosih izh;ija iz teorije menjave. Teoretiki menjave trtlijo, tl;i po\cz;iva |X}meni koristi, ki pretehtajo siceršnje slabosti, zla.sti izgubo avtonomije in stro.ške vztl rže\':i nj;i povezav.
učinkovitost. Učinkovittjst zatleva tlogovore, ki .so posletlica jx>trclx; po izboljšanju notranjih razmerij meil vložki in izložki. Po teoriji organiz;icije formalno vsto-
pajo v odnose "učinkovitosii", da bi zmanjšale stroške transakcij, ki bi .se sicer pojavili na trgu.
5.	Stabilnost. Stabilnost zadeva relativno predvidljivost metlorganizacijskili odno.sov v luči okoljske negotovosti. Raziskave |)ravijo, da t)egoto\ost sili organizacije v oblikovanje in upravljanje vezi z tlrugimi organizacijami s ciljem tlo.seganja urejenih, zanesljivih \ zorcev pretoka in menja\e virov.
6.	Legitimnost. Legitimnost zadeva tisti vidik medorganizacij.skih odnosov, ki dajejo videz .skladnosti s prevladujočimi normami, pravili, prepričanji ali pričakovanji zunanjih skupin. Z tirugimi be.sedami: narava ali kakovost teh povezav organizacijam dodaja ali odvzema vrednost. (Oliver 1990, 2 ii - 216)
Prevladujoča paradigma preučevanja metlorganizacijskih <xlno.sov izhaja iz teorije odvisnosti od virov (Aldrich 1976; Lincoln in .McBride 1985) in teorije menjave (Cook 1977; Levine in White 1961; Stearns, Hofiman in I leide 1987). Skladno s teorijo otlvisnosti od virov se odnosi oblikujejo kot odgo\or na potrebo org:ini-zacije po virih. Zadovoljevanje potrelx? po virih omogoča organizaciji preži\etje, rast in do.seganje drugih ciljev Odnosi so se.stavljeni iz transakcij, ki vključujejo menjavo \'irov nted org;uiiz;icijami. Podobno nas uči teorij:i menj;ive: prostovoljne tran.s;ikcijc .so posledica poznavanja podobno.sti "terena" in votlijo k oboje.stran-.skim koristim in do.seganju ciije^'. Pomembno je, da teoretiki teorije menjave odnos dennir:ijo v smi.slu prostovoljnih transakcij ter vzajemno.sti interesov in nagnid.
Tudi drugi teoretiki s področja mcdorganiz:icij.skih odnosov .so preučevali možno.sti ali vzroke takšnih odnosov ter njihove i^o.sleilice. Metlorganizacijske odno.se .so definirali kot nekaj ločenega od udeleženih organizacij. I.:iumann, Galaskiewicz in Marsden (1978) ,so medorganizacijske odnose opisali kot konkretne in razvidne tran.sakcije, v katerih .se viri prenašajo preko organizacij.skih meja.
Sistemska teorija
Sistemska ieorij;i .se "v osiuni ukvarja s problemi odno.sov, strukture in medsebojne odvisnosti, ne pa s stalnimi lastnostmi objekt;i". (Katz in K;ihii 1967, 18) Po njej moramo pri tlefiniranju družbenih sistemov in tloločanju njihovih funkcij ■•upo.šievati vzorec izmenjave energije ali aktivno.sti ljutli. kar ima za posledico tloločen rezultat, ter spremljati, kako se t;i rezultat j^revetle v energijo, ki rc;iktivira vzorec". (Katz in Kahn 1967, 18)
.Miller je (1978) sistem tlefiniral kot "niz interaktivnih enot, ki .so v metl.selwj-nem odnosu". (.Miller 1987, l6) Po Millerju lahko odno.se empirično opazujemo z uporalio prostorskih, ča.stivnih. časovno-prostorskih in vzročnih lastnosti (.Miller 1987. 17). Odnosi so lahko tudi simbiotični ali parazitski ter izv;ij;ijo proce.se, ki enemu elementu odnosa sicer manjkajo (Miller 1987,18). Strukturo sistema tlefini-rajt> prav odnosi med posameznimi enotami. Ker je komuniciranje osnovna oblika menjave družbenih sistemov, določa tako odnose kot tutli splošno delovanje večine sistemov. Z rabo .specializiranih komunikacijskih sistemov (nav;idno tehnoloških, ki naj bi posix;šev;ili prenos in interakcijo) se zmanjšuje |>on>en prostorske bližine z;i strukturo sistem;i in odnose v njem (Miller 1987, 19).
Klir (1991) je ločil civc vrsti sistemov: tiste, ki se ukvarjajo s stvarmi znotraj sistema, in tiste, ki sc ukvarjajo z odnosi med stvarmi (Klir 1991, 219). Klir je nadalje opozoril, da so odnosi med |Xijavi neodvisni od stvari, ki sistem se.stavljajo:
'KInsifikadja sistemov ua podlagi odnosov je v srediSčn sistemske znanosti. Ta se osivdotoča na tiste fenomene sistema, ki so neodvisni od stvari, vključenih v sistem. Ker sistemi z različnimi vrstami odnosov zahtevajo različno teoretsko obravnavo, ta klasijikacija temelji pretežno na teoriji'. (Klir 1991, 219J
Različne razlage o<lno.sov nas torej navajajo k več zaključkom. Prvič, mnogi, ki pi.šejo o odnosih, menijo, da ima ta termin splo.šno razumljivi pomen, ki ne potrebuje dodatnega pojasnila. Drugič, mnogi poskusi definiranja koncepta odnosa mešajo lastnosti tistih, ki so v odnos vključeni, z lastno.stmi samega odnosa. Tretjič, posamezni avtorji, ki so opi.sovali odnose, .so namesto njih merili povode cnlnosov in njihove po.sledice. (četrtič, nekatere definicije otinosov .so združile proce.se, v katerih .se odnosi oblikujejo, in stanja, ki so do.sežki teh procesov. In končno, nekateri sistem.ski teoretiki pravijo, da lahko cxlno.se med stranmi, vključenimi v interakcijo, opišemo z uporalx) lastnosti teh otino.sov samih, ncod\'isno od v odnos vključenih enot.
Tabela 2 ponazarja različnost definicij iz literature po področjih, v katerih je koncept odnosov v sredi.šču teoretskega preučevanja. Nekateri teoretiki obravnavajo odnos kot proces, ki ga opazujemo .skozi ča.s, drugi pa kot stanje, ki ga lahko merimo v eni časovni točki. Spel tretji za opis odnosa uporabljajo kombinacijo proce.sov in stanj. Podobno nekateri raziskovalci definirajo odnose kot subjektivno, drugi pa kot objektivno realno.st. Večina del, ki smo jih preučili za ta pris|}c\vk, pa odnos o()isujc kot kombinacijo subjektivnih zaznav udeležencev in lastnosti, ki .so neodvisne oti udeležencev odnosov.
Tabela 2: Povzetek teoretskih pristopov k odnosov
Odnos kot proccs	proccs in stanje	.stanje
.Subjektivna realnost		Duck (1973. 1986)
Kombinacije subjektivnih	Anderson (1993)	GeLso in Carter (1985)
in objektivnih realnosti i linde (19KH)	IJalIinger(1991)	Kerns (1994)
	Cippela(1991)	.Sexton In Whiston
	Hu.ston in Robins (19«2)	(1994)
	Milarin Roger (1987)	
	.Surra In Ridley (1991)	
Obiekti\ na realnost Uiumann,	Katz in Kahn (1967)	Klir (1991)
Gal;iskeiowic/.	Oliver (1990)	.Miller (1978)
in Marscn (197«)	Van de Ven (1976)	
	Van de Ven in Walker	
	(1984)	
Dcliiiiranjc odnosov med organizacijo in javnostmi
Odkar sta Cinlip in Center (1952) v prvi izilaji klasičnega učbenika pisala o "ekologiji" odnosov z javnostmi, je sistemska teorija služila kot uporaben okvir graditve teorije v odnosih z javnostmi. Novejše izdaje tega učbenika vključujejo celo poglavje o sistem.ski teoriji in modelu odnosov z javnostmi, ki temelji na teoriji odprtih sistemov (Cutlip in ostali 1985, 1991).
Teoretični okvir
Sistemski teoretiki poudarjajo, da enote v interakciji razvijajo vzorce interakcij, ki oblikujejo strukturo sistema, pri čemer struktura in proces njenega oblikovanja nista enaka:
Strukttna je iirejenost konkretnih delov sistema v danem trenutku in r tridimenzionalnem prostoru. Proces pa je spreminjanje materije/energije ali informacij tega sistema skozi čas. Struktura in proces se med seboj bistveno razlikujeta, zato ju ne smemo zamenjevati.' (Miller 1978, 24)
V sistem.ski teoriji definicija sistema temelji na ideji o medsebojni odvisnosti in |)o\ezanosti elementov.
Podobno kot sistemski teoretiki tudi raziskovalci odnosnega komimiciranja menijo, da jc med.sebojno prilagajanje bistvo vseh medosebnih interakcij. Raziskovalci so odkrili, da |K)go.stc imcrakcije s časom vodijo k vzajemnemu prilagajanju načina govora, gestikulacijc ipd. (Cappella 1991, 104) Nekatere razi.sko-valne smeri se pri preučevanju medosebnih o<lnosov "osredotočajo na komuniciranje kot osrednje orodje, s katerim ljudje zasledujejo in izvajajo mnoge funkcije, ki .so pomembne za ohranjanje otinosov ". (Burieson 1995,576) Odnosi torej odsevajo skupno, namensko vedenje akterjev v odnosih.
Uporaba prispodob iz sistemske teorije tudi navaja h konceptu odnosa, ki je podoben koncepton» iz literature o medorganizacijskih odnosih: odnosi predstavljajo menja\o ali prenos informacij, energije ali virov. Lastno.sti teh menjav ali prenosov predstavljajo in defininijo odnos. Na nivoju organizacije in njenih javnosti kol sistema lastnosti povezav med udeleženci opisujejo odnose v sistemu in njegovo strukturo.
Povodi odnosov vključujejo zaznave, motive, potrebe, vedenja itd., ki predstavljajo okoli-ščinc ali vzroke vzpostavljanja odnosov. V modelu odnosov z javnostmi, ki izhaja iz teorije odprtih sistemov, so povodi viri pritiskov na spremembe ali napetosti, ki izvirajo iz okolja. Posledice odnosov so rezuliaii, ki spreminjajo okolje in dosegajo, vzdržujejo ali pa spreminjajo cilje v organizaciji ali izven nje (Cutlip in sodelavci 1991. 213).
Slika 1 vključuje predlagane elemente, nakazuje smeri eksplikacije koncepta in možne teoretske nastavke za opredelitev vzrokov in posledic odnoso\'. Ta model kaže, da .so odnosi tako vzroki kol tudi posledice drugih sprememb. Z drugimi be.seclami; pri gradnji teorije odno.sov z javnostmi odnosi nastopajo kot odvisne in kot neodvisne .spremenljivke, pa tudi posrednice med enimi in drugimi.
Gk'ti M. BROOM Shem na CASEY. James RITCHEY Komunikacijske fyovezare
Konuinikacijskc povezave so za otinosc med organizacijo in javnosinji \elikega pomena. Walton (1969) trili. da je komuniciranje "najpomembnej.ši 1'aktor za razlago ccloinega \edenja organizacije", in da "lahko dinamiko organizacije najbolje razumemo z razumevanjem njenih sistemo\' komuniciranja." (Wallon 1969, 109) l-hling (1992) je zapisal, da je "prvotni cilj" odnosov z javnostmi Vzpostavljanje razlike meti sodelovanjem in konfliktom v korist sodelovanja - s komuniciranjem". (Khling 1992,633)
Podobno kot pri \'an den \'enu ( 1976, 25), v razpravi o medorganizacijskem komuniciranju, komunikacijska po\ezava predstavlja interakcije, ki so usmerjene na do.seganje .skupnih ciljev, vzorce, ki se razvijajo z delitvijo nalog in fimkcij med komunikatorji, in lastnosti, ki so loOene od lastnosti komunikatorjev .s;miih. Lastnosti komunikacijskih vezi, neodvisnih ckI komunikatorja, vključujejo siinetri-jo, intenzivnost, \ sebino, pogostost, valenco in trajanje menjave. Nekaj je gotovo; potlročje komuniciranja nudi najprimernejše temelje za grajenje teorije odnosov meti organizacijo in javnostjo, zaradi lx)gate literature in mnogih teorij.
Slika 1: Porodi in posledice odnosov med orgatnzacijo in javnostjo
Povodi l)ružlx-ne in kulturne norme Kolektivne zaznave in pričako\-.inja l'<itrtlx- |x> \ irih Zazn:i\'e negativnega okolja Pravna/prostovoljna nujnoM			Koiuvpli I.;istnosti: -	menjav -	Ir.insakcij -	komunikacij -	ilrugth med seboj powzanih aktivnosti		Posledice I><)seganjc ciljcv OiU i.snost / i/guba avtonomije Kutina in Instiiucionali/irano vedenje	
						
i	1					
Zača.sni zaključki in priporočila
Čeprav ek.splikacije koncepta odnosov meil organizacijo in javnostjo nismo zaključili, ])a naša študija nudi osnovo za nekatere vsaj začasne zaključke:
1.	Raziskovalci in praktiki odnosov z javnostmi lahko preučujejo odnose kot jjojave, ki se razlikujejo od |>erce|Kij udeležencev v odnosih.
2.	Odnosi nastanejo, ko se udeleženci opazijo in razvijejo pričakovanja do druge strani, kadar ena ali olx; strani potrebujeta vire druga od druge, kadar ena ali obe strani zaznavata vzajemne grožnje iz negotovega okolja ter kadar obstaja pravna ali prostovoljna nujnost povezovanja.
3.	Odnosi .so sestavljeni iz vzorcev ali povezav, preko katerih v odnos vključene strani zadovoljujejo .svoje potrebe.
4.	Odnosi so dinamični rezultati menjav in recij^ročnosti, ki se izraž;i|o z razvojem odnosa, \ endar jih lahko v dani ča.sovni točki opi.šemo.
5.	Odnosi lahiic) vintijo k povečani odvisnosti, izgubi avtonomije, tloseganju ciljev in stiukturirani medsebojni odvisnosti v obliki rutine in institucionaliziranega vedenja.
6.	Odnosi imajo enkratne in merljive lastno.sti, ki .se razlikujejo od la.stno.sti udeležencev samih in ki odnos definirajo kol nekaj ločenega od udeležencev.
7.	Tudi povodi in posledice odno.sov imajo s\oje la.stno.sti, po katerih .se razlikujejo od otlnosa samega.
8.	Oblikovanje in vzdrževanje odnosa je proces obojestran.skega prilagajanja in t)dzivanja.
9.	Pomanjkanje uporabne definicije onemogoča merjenje odn{),sov med organizacijo in javno.stmi in sili tako raziskovalce kot tudi praktike, da merijo samo dele odno.sov ali pa nepravilno sklepajo o odnosih iz drugotnih pokazateljev.
10.	Pomanjkanje eksplicitane konceptualne ilefinicije otlno.sov med organizacijo in javno.stmi omejuje razvoj teorije v odnosih z javnostmi.
Pri iskanju primerne definicije mora biti temeljno prizadevanje usmerjeno na tlefiniranje koncepta na takšen način, ki vodi k veljavni, teoretično in ijraktično uporabni operativni definiciji. Metltem bcxlo raziskovalci in praktiki govorili o osrednji vlogi odnosov v (jdnosih z javnostmi. Toila brez eksplikacije tega koncepta bodo šc naprej uporabljali in.sirumcntc, ki zelo verjetno ne merijo odno.sov. Zato je nujno čimprej ta koncept o|)iedeliii in raz\ iti instrumente za merjenje tega pojava.
Za predložitev konceptualne ali operativne definicije odnosov med organizacijo In javno.stmi še nismo pripravljeni. Namen tega pri.spevka je bil siKKlbuditi proces eksplikacije ter spodbuditi druge, naj se nam pridružijo pri uresničevanju le naloge.
LlTUlLVrURA
Aklrich, II. 1976. Ko.>i(>iirce dcpcnilfiicc and Interorganizational relatoias: |.(K.al cinploynient strvicc .sector t)rganizati()ns. Adniini.Mration and .Society. 7. H'; - 153.
Andersen, I'. A. 199.3. cognitive sclicmata in personal relationsliips. V .S, \V. Duck (uri, Indiv iduals in relationships (sir 1 - 29). Newbury Park. CA:Sage.
Hallinger, J. O. 1991. Relational Dimensions of I'ublic-organizaiional relationships, Net)hjavIieno niagistrsko delo. .San Diego .State Uiiivxrsity, San Diego, CA.
Uerscheid. li. 1995.1 lelp wanted; A grand theorist of interpersonal relationships. .sociologi.st or anthropologist prel fered. Journal of .Social and Personal Relationships, 12, 529 - 533-
Uerscheid. i:. in I'eplaii. I.A 19«3. The emerging .science t)f relationships. V 11. H. Kelley, i:. Uerscheid, A. Chrisicnsen.J. V. Harvey, T.I.. Maston, G. I.evinger, I!. McClintock, I. A.I'eplau in D. K.l'eterson (nr.). Close Relationships (strl -19). New York: I'reenwn.
Hr<K)ni, G. .\I. 1977. O)orieniati()nal measurement of public i.ssues. Public Relations Review, 3. 110-119.
Hr(K)m. G. .M.. & Dozier, 1). M. 1990. Using research in public relations. Applications to program management. I'.nglewood Cliffs, N1 Prentice-l lall.
Uurleson. IV R. 1995. Personal relationships as a skilled acconiplishment. Journal of .Social and Personal Relationships. 12. 575-5H1.
lUirncit, R.. Mc>ilK'c. I'., it Cl;irk<j, I), (nr.), 19«7. Accoiiniing lur rcLitionsliips: llxplanaiion, rc|V rcscntmion and knowlciijjc. l.ondDn; Mcihucn.
Cappclla.J. N. 1991. Muiiial atlapiaiion and rclaiivity nf mca.surfmcnt. In U M. Monigoincry it ,S. W. Duck (nr.), Siudyin>; interpersonal inicr.iuion (.str 103-117). Xcw York: Guillbrd.
CliaKcc. S. H. 1991.1;.vplic.iiii)n (Comimmicaiion Contopl.s I). Newbury I'ark, CA; Safjo.
Cc-ntcr, A. H.. it Jackson, 1>. 1995. Public relations practiccs: Managerial ca.se stuilics ami prob-leens (5. i/d ). l-nglcwood Clifls. NJ: I'rcniicc Mall.
CtK>k, K. 1977. lixchangc anil power in networks of inicr()rgaiii/:itional relations. Tlic Sociologit-.il Quarterly. IK, 62-«2.
Cutlip, M., it Center. A. M. 1952. i-flective public relations, linglcwood ClillN. NJ: I'a-ntice-Hall.
Cutlip. .S. M.. Center. A. 11., Urooni, G. .\1.19S5. IvricciiNf public relations (6. i/d ). i:nj;lewo(Kl ClirtK NJ: I'rcntice-Hall.
Cutlip, .S. M., Center, A. II., it Hrooni, G. M. 1994.1'lTcctive public relations (7 i/.d,). l-nglewood Cliffs, NJ: I'rentice-Hall.
Duck, .S. W. 1973. I\.'rsonal relationships :in(.l personal con.structs. I.ondon: Wiley.
Duck, .S. W. 1986. Human relationships: An iniroduction of .social p.sychology. Beverly Hill.s, CA: .«iage.
Duck, S. \V. 19K8. Kclatinj; to others Stony Str.itford, Mngland: Open University I'rc.ss.
Duck. S. W. 1991. Understanding relationships. New York: Guilloal.
Hhling, W. P. 1992. Kstimating ich value of public relations and communication to an organization. In J. K, Grunig. D. M. Do/ier. \V. P. l-hling, I.. A Grunig. K C. Repper, it J White (ur.), IC.\cellence In public relations and communications management (str. C)17-63K). I lillstlale, NJ: l-iwrencv I-:ribauni Associates Inc.
Ferguson. M. A. 1984. August. Building theory in public relation.s: Interorgani/ational relationships. Paper presented at the convention of the AssfKiation for llducation in Journalism and .Mass Communication. Gaine.sville, l-l..
Gel.so. C. J., it Cirter. J. A. 1985. The relationship in coun.seling ;ukI p.sychotherapy: Com|>)nent.s. con.secjuences, and theoretical antecedent.s, The Counseling I'.sychologisi. 13. 155-243.
Gel.so, C.J.. it Carter, J. A. 1994. Components of the p.sychothcrapy relationship: Their interaction and imfolding during treatment. Journal of Counseling P.sychok)gy, 41, 29<>-30().
Grunig, I,. A., Grunig, I., K., it i:hllng. W, P. 1992. What in an elfective organization? In J. I-. Grunig, D. M. Dozier, W. 1'. IChling, I. A. Grunig, F. C. Repper, it J. White (ur.). I'.Ncellence in public relations and coninumication management (str 63-90). Hillsdale. NJ: l.awrence i:rlhauni Associates. Inc.
Gilmour. R., it Duck. S. W. (ur). 1980. The development of social psychology New York: Acade/nic.
Gilmour, R., it Duck, .S. W. (ur). 1986. The emerging Held of personal relationships. I lillsdalc, NJ: Uiwrence I'Tlhaum As.s<)ciates. Inc.
Harvey. J. H., Orbuch. T. I... it Weber, A. I., (ur). 1992. Attributions, accounts, and close relationships. New York: Springer-Verlag.
Hinde, R. A. 198«. Introduction. In R. A. Hinde it J. Steven.son-Hinde ( ur), Relatioaships within families: Mutual influences (str 1-4). Oxford, Hngland: Clarendon.
Hougland.J. G., it Sutton. W. A. 1978.1'actors influencing the degree of invohrment in iteror-ganizational relationships in a rural country. Rural Sociology, 43, 649-670.
Huston, T.R., it Robins, IC. 1982. Conceptual and methodological issue.s in studying close rela-tionship.s. Journal of Marriage and the Familv, 44, 901-925.
Katz, D., it Kahn, R. L 1967 The s(Kial psychology of organizati()ns. New York: Wiley.
Kenny, 1). A,, Kasliy, I). A. 1991. Analy/ing iniLalcpfnilcncc in tiyails. In li. .\I. .MonixoiiK-ry it S. Duck (nr.), StiKlyinn inicriKr.sDnal intcracUon (.sir. 275-2«5). New York: Oiilllord.
Kerns, K. A. 1991. A clcvek)pn)i. ni inoclel of the rclaiions Ixtwecn nu)ihor<hilcl atiachmcni ami Iricnilship. In K. i:riKr\ R. Ciilin()ur(ur.),Tlic<)rciical frameworks for |KTS<>nal rcla-lionships (.str. 129-136;. Hillsdale, NJ; Uiwrencc llrlbaiiin As.s(>ciaie.s, Inc.
Klir, O.J. 1991. Facets of systems .science. New York; I'lemim.
Kallmann, i;. O., Galaskiewicz, J., & Marsdcn, I'. V. 1978. Community structures ;is interorjia-nizational linkages. Annual Review ol S()cit)logy, 4, 455^184.
Lincoln, J. R.. & McMridgc, K. 19«5. Re.sources, homophily. an<.l ile|X'ndencc: Organizational attributes and asymmetric ties in luiman .service networks. .Social .Science Re.seaah. I f, 1-30.
l.ex inc, S.. & White, I'. I-:. 1961. l Achange :ls a conceptual framework for the study of interor-ganiz;itional relationships. .Vdministrative .Science Quarterly, 5, 5K.^-601.
.Millar, K I-., it Rogers, 1.. I-. 1976. A relational approach to interix-r.sonal ctiminunication. In G. K. .Miller (ur.), i:xpk)r;iiions in interpersonal communications (.str. S7-1036). Newbury Park, CA: .Sage.
Millar, F. i:., & Rogers, 1.. It. 1987 Relational dimensions of interpersonal dynamics. In .M. i:. Rololf ii G. R. .Miller (ur). Interpersonal pr(xe.s.ses: New directions in conuminication re.scMrch (.str 117-l.W). Newbury Park, CA: .Sage.
Miller, J. G. 1978. Living .systems. New York: McGr.iw-Hill.
Oliver, C. 1990. DeterminanLs of intcK>rgani/ational relationships: Integr.ition and future directions. Acatlemy of Management Review, 15, 241-263.
l>;i\ lik, J. V. 1987 Public relations: What research tells us. Newbury Park, CA: .Sage.
.Sarason, I. G., .SarastJii. I). R., X- Pierce, G. R. 1995. .Social and jx-rsonal rehiiionships: Current issuc.s future directions. Journal of Social and Personal Relationships, 12,613-619.
Se.\ton, T. L . Whiston, .S. C. 1994. The .status of the counseling relationship: An empirical review, theoretical implicaticms. and research directions. The Coun.seling Psychologist. 22.6-78.
Stearns. T. .\L, 1 loffman, A N., Hcide, J. H. 1987. Performance of commercial .stations as an outcome of interorgani/.atit)nal linkages and environmental contlitions. Academy of Management Journal, 30,71-90.
Surra, C. A., <S Ritlley, C. A. 1991. Multiple perspectives on interaction: Participants, [x-ers. and observers. In H. M. Mimtgomery i« .S. l)uck(ur.), .Studying inter|x>rsonal interaaion (sir 33-53). New York: Guilford.
Van de Ven, A. 11. 1976. On the nature, formation, and maintenance t)f relations among tirga-nizations. Academy of .Management Review, 1(4), 24-36.
Van de Ven, A. H., Walker, G. 1981. The dynamics of inten)rganiy.ational coordination. Administrative .Science, 29, 398-621.
Walton, R. 1969. Interpersonal peacemaking. Reading, MA: Addison-Wesley.