ŽS9. Sten.
Izhaja rasa« nedelj In |>ra2nikev vsak dan
efe 'SC, url depoldrce,
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 ram po K 2. Uradni razglas?, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
■	-\	r
Peilnlns Dlalam v Bolovlnl. ,
W'UasbilanI, w petek 4. novembra 1311.
LMUJs.
eissii© iugeslev. secflelno - demoittaiiini stranke.
Posamezna Itev. 50 par =* k 2.
Leto V.
TeSefonska ši. 312.
Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna.
Boj za ministrstvo za soeifalno politiko.
V sredo dne 2. novembra je imel zakonodajni odbor sejo, na kateri je razpravljal o načrtu centralne uprave. Našo pozornost na tej seji zbuja predlog radikalca Trifkoviča, ki je predlagal, da se naj odpravi nekaj ministrstev, v prvi vrsti ministrstvo iza socialno politiko in v drugi vrsti ministrstvo za trgovino in obrt.
Človek je razočaran, ko'čita take predloge. Gospodu Trifkoviču, kar mu je najbrže naročil radikal-ski klub, se je spravil najprej na oni ministrstvi, pri katerih so najbolj prizadeti delovni sloji, to je delavci, uradništvo, obrtniki in sploh sloji, ki jih lahko zadene socialna beda v tej grdi kapitalistični družbi. In kako utemeljuje predlagatelj svoj predlog? Pravi, da hoče z odpravo teh ministrstev nekaj milijonov pri-štediti. Za obstoj teh ministrstev se je zavzemal minister Kukovec ‘ in naši zastopniki; še celo mohamedanski zastopnik je Izjavil, da se mu zdi potrebno, da se o tej stvari posvetuje s svojim klubom, ker ti dve ministrstvi pač najbolj posegata v živelj širokega naroda.
Kaj čudna naloga nas je torej 'doletela, da se moramo zavzemati za ministrstvo za socialno politiko ter ministrstvo za obrt in trgovino, toda to je naša dolžnost, ker vemc, kaj hoče radikalec Trifkovič s svojim predlogom doseči. Nikakor niso tukaj merodajni stroški za obe ministrstvi, ker če bi bil to pravi vzrok, bi g. Trifkovič bil predlagal, da naj se izvede pri nas kakor drugod raz-oroženje, pa bo takoj ne le par milijonov na razpolago, ampak kar nekaj milijard vsako leto. Trifkovič in njegova stranka le vidi v obeh ministrstvih središče dela, središče, jz katerega izhajajo odredbe, iniciative, in zatočišče vseli onih slojev,
ki Imajo potrebe v socialnem In obrtnem pogledu. S tema ministr-i stvoma se zbuja interes Interesen-■ tov in obe ministrstvi, dokler sta samostojni, hočeta rešiti svojo čast s tem, da vsaj to napravita, kar ni : v direktnem nasprotju z meščansko i vlado. Gospod Trifkovič in njegova j kompanija se tega prav dobro za-! veda, zato hoče obe ti dve ministr-: stvi podrediti kot oddelke ministrstvu za šume in rude ter jima tako I odvzeti samostojnost in akcijsko zmožnost in ju degradirati v podrejen oddelek, kjer se izgubi njiju avtoriteta in vidna označba. Z izvedbo te reforme bi ^ila odstranjena nevarnost za buržoazijo, da se „pre-več“ dela na socialnem in obrtnem ! polju, kar bi pomenilo povečanje varnosti za obstoječo buržoazno vlado in stranke, ki pri nas danes dominirajo.
To je predvsem atentat na vse delovne sloje naše države, ki bi ga morali vsi prizadeti odklanjati z najostrejšim protestom. Ni zadosti,
, da ta gospoda ovira socialno zako-i nodajo, ni dosti, da socialno zakonodajo poslabšuje, ni dsti, da davi s svojo neobzimostjo in neumevanjem naše narodno gospodarstvo, industrijo, sedaj še prihaja in hoče odpraviti še samostojnost onih inštanc ki imajo nalogo po svojem naslovu, da delajo socialno in gospodarsko j v interesu velike večine naših državljanov.
j Kam vodi ta politika? Ali ni to ; taka lieobzirnost, ki mora izzvali maščevanje, ali ni ta politika, ki mora prepričati široke množice naroda, da se gospoda igra z usodo na-roda?
Mislimo da je tako, zato pa naj-] odločnejše protestiramo proti tej nameri!
nepolitične organizacije skoraj le v okvira minimalnega programa, dočim je politični stranki in nje organizaciji * glavna naloga ln smer končni cilj, ki se ne more In ne sme podrejati ne ekstravagancem posameznih nepolitičnih organizacij ne fiksnim idejam posameznih oseb ali skupin. V politični stranki treba torej, da čuvamo popolno suverenost socijalistične stranke. Popuščanje v načelnosti v tem ali onem primeru značl desorganizacijo ali pa korupcijo.
Nekoliko preveč stroga je ta definicija. Vendar je važna, važna zlasti zaraditega, ker mora biti pri vsakem koraku politične stranke prvo vprašanje, jeli korak načelno opravičen ali ne in drugič ali se s tem ali onim korakom pospešuje
nje cilj ali ne, Življenje je življenje; to vemo vsi. V življenju nas srečavajo dogodki, ki jih ni mogoče obiti, toda tudi v takih primerih treba, da volimo v politiki manjše zlo, opirajoč se na načela stranke in njene organizacije. V tistem hipu pa, ko v stranki odločajo o politiki drugi momenti, oziri na nasprotnika, oziri na neprogramatične uspehe, je politika zgrešena, ni socijallstična politika, marveč politika golega oportunizma, ksr ailno škoduje značaju in morali stranke.
Hodimo torej vedno ravno pot, ohranimo načelnost in moralo, da postanemo res močna in velika organizacija. Le v tem znamenju bomo vztrajno napredovali in ostali trdna stranka proletarijata, ki ji je zagotovljena bodočnost in zmaga.
III. glavni zbor S. D. I. Z. „Svobode“ dne 30. oktobra 1921.
(Dalje.)
Politično m gospodarsko delo.
Delavstvo je seveda tudi del družbe, zato ima popolno pravico in dolžnost, da uveljavlja svoja načela v vseli onih zadevah, ki se tičejo družabnega življenja. • Če bi stranka ne delala tako, bi postala polagoma sterilen organizem, ki izgubi stik z razvojem. Napredek je namreč trajen, nobena forma v življenju posameznika in celote z našega vidika pa ni večna. Z našega vidika, to je vpoštevajoč, da smo del življenja, ki ga hočemo urediti socijalistično.
Delo delim v dve skupini, ki se pa morata izpopolnjevati. Politično in kulturno delo ter gospodarsko ln strokovno organizacijsko delo. Socijalistična politika je na prvem mestu, ker je v nje programu začr-
l tan smer in smoter razrednega po-; kreta; kulturno delo je pripravljalno delo, izobraževalno delo na polju spoznavanja, probuje, ki mora v socijalistični smeri vplivati na vse ustanove proletarijata. Izobrazba je glavni steber spoznanja in značaj-nosti ter tudi morale, ki ni le nepotreben dekoracijski mebel naše stranke, ampak važen predpogoj nje bodočnosti.
In organizacije politične, kulturne, strokovne In gospodarske pa imamo zato, da pol':tične vodijo, druge pa podpirajo tendenco delavskega pokreta v zmislu socijalistične politike. Socijalistična politika torej ne more biti odvisna ne od te ne od one takozvane nepolitične organizacije, ker delujejo vse naše
Po končanih referatih je bil izvoljen odsek za sestavo resolucije. Člani tega odseka so šli v posebno sobo, v dvorani pa se je nadaljevala debata o posameznih referatih in so bile predlagane razne izpremembe glede članskih prispevkov ter pristopnine in glede uvedbe enotnih izkaznic in znakov za vse podružnice. Slednje je bilo prepuščeno novemu odboru v izvršitev, v tem ko je zbor glede članarine in pristopnine potom glasovanja določil, da bosta znašali po Novem letu 1922. vsaka po 1 dinar in da odpade od članarine 50 odstotkov podružnici, v kateri je član včlanjen. Od čistega dobička raznih prireditev prejme osrednja blagajna 5 odstotkov.
Med tem je odsek resolucijo sestavil, se vrnil v dvorano in je bila prebrana. Resolucija je tako važna ir. v marsikaterem oziru tako poučna tudi za ostale proletarske organizacije, da jo je vred'10 priobčili v celoti. Tukaj nje vsebina;
Resolucija.
III. glavni zbor S. D. I. Z. »Svoboda« je spreiel naslednjo resolucijo, ki je obvezna za vse podružnice in ki podaja smernice vsemu proletarskemu izobraževalnemu gibanju:
I.
1. Zbor polaga največjo važnost organizaciji mladine. Zato naroča:
a) po vseh delavskih centrih in sedežih »Svobode« se u^-fai.oviio otroške sekcije po vzgledu mednarodne prQsvetne organizacije »Kin-derfreunde«;
b) istotako je povsod ustanovit' mladinske odseka za mladino od 14. do 18. leta;
c) v smislu smotrene organizacije vodi osrednji odbor »Svobode« natančno mladinsko stitstiko, ki omogoča ustanavljanjn teh odsekov.
2, Abstinenčno gibanje je ur vi pogoj vsakemu prosvetnemu delu in resnični socijalistični vz.roji. /ato se vsem podružnicam nalaga ustanovitev abstinenčnih odsekov.
5. Telovadba Ul šport. Zbor poživita ves razredi o zavedni profcta-rijat, da se osamosv>;i, izstopi lz meščanskih telovadnih in športnih organizacij ter se priključi obstoječim Del. tel. enotam »svobode« po vzgledu delavstva drugih držav, oziroma ustanovi tam, kjer jih še ni, nove podružnice; to velja tudi za vse športne organizacije. — Pripominja, da polaga na osamosvojitev ter širjenje lastne telovadne ln športne organizacije največjo važnost.
4. Prosvetno delo, zlasti dramski odri, godbeni in pevski odseki, izobraževalni odseki, knjižnice In bralnice, šahovski krožki so temelj smotrenemu prosvetnemu delu, zato je ustanovitev teh po vseh podružnicah nujno potrebna.
5. Zbor izjavlja, da so ženske članice po vseh »Svobodinih« ustanovah povsem ravnopravne in je njih oritegnitev brezpogojno najširše izvesti; za žensko delovanje je uvesti obravnavanje vseh vzgojnih vprašanj.
II.
Zbor nalaga novo Izvoljenemu zvezinemu odboru:
1. da izvede reorganizacijo zveze, spremembo pravil v smislu podanih referatov. V ta namen naj se sestavi poseben odsek petih članov, ki izvrši to nalogo in predloži nova
LISTEK.
H. Mann — Ivan Albreht*
SIROMAKI.
Roman.
(Dalje.)
„Tepec se je dal osupniti," je izjavil s kretnjo, ki je zadevo opravila. Delavec se je nehal smejati.
Kraj gozda se je okrenilo dekle za Hansom. Tedaj se je šele v njem vzbudila zavest zmagovalca in opogumil se je ter ji z roko poslal poljub — čeprav ni bila sama. Bila je zlatolasa, brez klobuka in zavita v temno ruto kakor delavke, krilo pa je bilo moderno in na nogah Jakasti čeveljčki z visokimi petami. Njen spremljevalec je nosil obleko iz modrega, platna, kakor strojnik, povrhu pa koketen svršnik.	i
»Tehnik je," je dejal Balrich. kakor da se hoče oprostiti. „Boljši človek." Dekle je bila Leni, njegova sestra; to je zamolčal. Čutil je: tega takle ne razume.
Leni je hodila s tehnikom, in brat je mirno' j? ,dal, ko je prišlo tako daleč. Tehnik je bil delavec in vendar več. Ali hočemo, da jo vzame. Makari. Tudi Tilda je morala že sli-
šati. Zdaj je je Balrich seveda sit. Tako bi se lahko končalo.
Trudil se je, da bi ostal zadaj, toda mladi Buck je na vsak način hotel onima dvema nasproti. Rekel je: „To ti je deklič!" in se je delal pogumnega. Ko pa so se nazadnje srečali, je tako nerodno prijel za čepico, da jo je vrgel na tla. Vendar mu je odzdravila Leni z zlatojasnimi očmi. a šele potem se je smejala. Ilans je hotel kljub vsemu sramu za njima, tehnik pa je medtem potegnil ž njo v grmovje. Nista ju našla, čeprav sta pretaknila še toliko prahu in saj po „Delavskem gozdu". Šele pri ribniku — bil je umazan in blaten, nekaj se jih je kopalo, trije pari so veslali — v polomljenem čolnu, tam jo je našel. Iz čolna je zajemala vodo, obleko stlačeno, in je obrizgavala tehnika. Bled in tih se je deček okrenil.
Pri delavski hiši A je hotel Balrich zaviti na vsak način na desno na veliko cesto. Kaj delo, kaj jed! Nekaj je bilo treba reči in bilo je videti, da je težko povedati... Nato je povzel Hans Buck nekam z viška in je začel govoriti o nekšni hiši, ki mu je že zdavnaj padla v oči. Pozna jo_, šel je mimo, na ozki cesti Mali Berlin, za Marijino cerkvijo starega Zillicha, ln je slišal v hiši smeh, pa mora noter. \;elik je že dovolj in bratranca bi ga bila že lahko vzela s seboj. Ali delala sta se pred
I njim, kakor da ne znata šteti do pet, in tako bi J rad šel z Balrichom tja. Denar ima, je rekel s ; povdarkom in je požvenkljal.
Balrich je na vse to samo odkimal. Kaj ni radoveden? Kaj ni dolžnost stati prijatelju ob strani? Ali mu ne privošči zabave? Ne. Ne. — Hans je vprašal bolestno: „Zakaj — zakaj pa ne?" Odgovora ni dobil. Balrich je po-soešil korak, kakor da mu hoče uteči, Hans Buck pa mu je sledil s svojim zakaj prav v hišo. Tu se je Balrich okrenil, rekoč:
„Ker sem delavec, in ker bi utegnila biti dekleta tam notri moje sestre."
In popustil je mladega bogataša.
Hans Buck je dejal: „A tako;“ toda povesil je svoje dolge trepalnice in si je mislil svoje. Delavke — ki se tako smejejo? Kako pač morajo biti srečne v svoji skrivnostipolni hiši! „Kot se mi zdi, se v tem pogledu ne razumeva. On je trezen kakor delavec in ne vidi, kakšna bajka ie ta hiša, kakšen dogodek sredi spodobnega mesta!"
In domov grede je v mraku sanjal petnajstletni o tančicah in zlatih pasovih, kakor jih je videl v slikanicah ali pa v gledališču. Ali zdaj so se odpeli in razkrili še nikdar gledane ude. Že misel je žgala. Hipoma in tako jasno, da bi lahko prijel, se je pojavila pred njim noga in meča dekleta, ki sedi z zmečkanim krilom v čolnu. Nad knjige sklonjen je mislil
pravila s tozadevnimi opravilnikl vsem podružnicam v odobrenje;
2. zvezni odbor povabi vse osta« la obstoječa prosvetna delavska društva k sodelovanju in zedinje« nju;
3. zvezin odbor izdela natančen načrt glede uniformiranja.
III.
Zbor pozdravlja Izdajanje me* sečnika »Kres« in poživlja vse član« stvo »Svobode« in ves razredno za« vedni proletarijat, da ga naroči In povsod razširja. — Zvezni zbor na* laga glavnemu odboru, da prouči’ ustanovitev lastnega književnega založništva.
IV.
Vsa uprava naj se enotno orga* nizira. Za vse stroke, ki jih vod! »Svoboda« in so bile Izražene v re* ferntih, se izdajo posebne propa* gandne brošure, ki poljudno razjas* nijo pomen in namen delavskega prosvetnega gibanja.
V.
1. Zvezni zbor poživlja vse ob* stoječe strokovne, politične In za* družne organizacije k moralni in gmotni podpori našega pokreta.
2. Delavstvo vse države poziva-* mo, da osnuje izobraževalne orga* nizacije po našem vzoru, ki naj stoi pijo v čim tesnejše stike z našo zvezo.
Sedaj je glavni zbor izvolil odbor za novo poslovno leto, ko je bil že preje staremu odboru podan ab* solutorij. Novi odbor je sestavljen Iz naslednjih sodrugov:
Predsednik: Lehpamer Štefam J. podpredsednik: Angelo Cer-, kvenik;
11. podpredsednik: Anton Jelen iz Maribora;
tajnik: France C. Gogala; blagajničarka: Kristina Rakov« čeva;
odborniki: Škorpik Josip, Čeleš* nik Rado, Rejc Valentin, KordeliČ Rudolf, Widmaver Sidonija, Josip Ravnik, A. Mandič, Petrovčič Vikt., Kocjančič Karlo Kralj Ivan, A. Čepin (Celje), Dobršek Karl (Prevalje), Bručan (Jesenice), s. Klenovšek (Trbovlje), F. Krištofek (Tržič);
nadzorstvo: Dražil Štefan, Mici Urbančeva, Svetek Franc, Celarc Ivan, Favai Ivan (Maribor).
S tem je bil dnevni red izčrpan. Novoizvoljeni predsednik s. Štefan Lehpamer je imel še kratek nagovor, v katerem je povdarjal, da se bo z vso silo vrgel na težko delo, ki ga čaka in je pozval novi odbor ter vse podružnice in vse zavedno delavstvo, da ga podpir v njegovem delu. Ker le tako sc naša »Svoboda« ponosno razvije med jugoslovan* skim in zlasti slovenskim proletari* jatom in ga združi pod svojim okrh
,............1 ■'	i e in
doma še dolgo, kako bi bila ona, tista zlato* laska, ena najlepših v tej čarodejni hiši..« Njegov prijatelj Balrich se je medtem učil. Kadar je šlo tre1- ic potopil svoj obraz, da se osveži, v d utranje sinjine, ko je Leni. njegova setru Jeki od mesečine in z dolgo vlečko prihajala s terase vile „Višine“. »Tani bo torej tvoj dom," ji je obljubil.
111.
Z vami, gospod doktor, Ul na sprehod.
Ko so se vnovič videli vsi trije, Balrich', Hans Buck in Leni, je bila že jesen in je spet deževalo. Mladeniča sta prišla od Klin' oruma in sta srečala dekle za hišama A in B pred veliko lužo. Stala je na nasprotni strani in je iskala poti. Hans Buck se je vpraševal: „Kje je neki bila tam na oni strani, medtem ko je luža nastajala?" Balrich je pomislil: „S tehnikom je bila tam, kjer jaz preje nekoč s Tildo/* Zdajci je Hans Buck odločno stopil v lužo. »Dovolite, gospodična," a je bilo le škripanje z zobmi, — nakar je nagnil Leno in si jo naložil na roke. Močno se je opotekal in jo je nesel do sredi luže; tam jo je moral že podpirati s koleni; kajti začela mu je izpolzevati in je kričaje cvilila. Vendar se je sklonil in jo je poljubil na usta. Ko je bilo to dopolnjeno, se je čutil dovolj močnega, da jo prinese na suho. (Dalje prih.)
naprej;
Stev. 250.
jjem k svetemu delu za naše duševno osvobojenje.
Bilo je že zvečer ob četrt na 20., "ko se je kongres zaključil in so začeli zborovalci, ki so v čistem idealizmu žrtvovali ves prosti dan, da Zgradijo v popolnem soglašanju no-
vo ogrodje k stavbi, ki si jo je osvežena »Svoboda« izbrala za bodoče udejstvovanje, ko so začeli zborovalci polagoma in z radostnim sijajem v očeh odhajati.
(Konec prih.)
Braoiavl.
OFENZIVA PROTI ALBANIJI.
LDU Beograd, 2. nov. Iz Skop-Ija poročajo, da so jugoslovanske čcie v Albaniji zasedle črto, katero so hotete, da se zavarujejo meje pred vpadi Albancev. Žrtve so bile majhne. Na bojišču vlada sedaj popoln mir. (Pašič je na kronskem svetu poročal, da so naše čete zasedle določeno demarkacijsko črto. Op. ur.)
KONFERENCE V PORTOROSE.
Portorose, 2. nov. Pogajanja glede dela programa, posebno glede sklepa splošne železniške konvencije in o odstranitvi uvozne iz izvozne prepovedi so v polnem teku. Za zbolšanje poštnega prometa je predlagala Italija obširnejše ukrepe, ki predvidevajo predvsem vzpostavitev vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih zvez, ki so obstajale žs poprej, pa jih je ukinila vojna. Predlagalo se je tudi, da bi se zopet omogočile neposredne brzojavne in poštne zveze med vsemi državami, ki so zastopane na konferenci. Pri vprašanju glede vzpostavitve železniških zvez je treba odstraniti precej težkoč, ki so nastale vsled vedno se izpremenjajočih valutnih tečajev. Glede uvozne in izvozne prepovedi se uveljavljajo različnosti, ki izvirajo iz notranjega in trgovinsko - političnega položaja posameznih držav. Konferenca je odločila, da morata avstrijski delegat sekcijski načelnik Schiller in češkoslovaški delegat poslanik Fier-linger izdelati tozadevni načrt. Poleg pogajanj o posameznih vprašanjih se je razpravljalo tudi o obsegu programa konference.
BENEŠKI SPORAZUM IN PLEBISCIT NA ZAPADNEM MADŽARSKEM.
LDU Dunaj, 2. nov. (DunKU.) »Korrespondenz Herzog« poroča Od italijanske vlade je na pristojno mesto dospelo obvestilo, ki potrjuje stališče, da ima pritrditev veleposlaniške konference k beneškemu sporazumu samo načelen značaj. To je umevati tako, da se na Avstrijo ne bo pritiskalo, da bi dogovor sprejela nespremenjen. Ako bi Avstrija smatrala, da določbe beneškega sporazuma niso zadostne, se morejo vršiti nadaljnja pogajanja z Madžarsko. Zavezniki so sklenili, odposlati 150U mož medzavezniških čet na Burško za vzpostavitev miru m reda. Ljudsko glasovanje v Sopro-n.tu se bo vvši-o z istimi nodaliKi-tam«, kakor svo.čas na Koroškem. Ententa hoče dati vse kavtele za mirno in neodvisno glasovanje.
DETRONIZAC1.IA HABSBURŽANOV.
LDU. Budimpešta, 3. nov. Dr-žavnopravni odsek narodne skup-
. ščine je sprejel zakonski predlog o j odstavitvi kralja Karla z madžar-j skega prestola in o razdedinjenju njegove rodovine.
GRŠKI VPAD V ALBANIJO.
LDU. Rim, 3. nov. Položaj v Albaniji se je vsled vkorakanja grških čet na južni meji poostril.
GORKIJ V BERLINU.
LDU. Berlin, 3. nov. Včeraj je dospel v Berlin Maksim Gorkij.
FRANCOSKI SOCIALISTI ZA
ENOTNO INTERNACIJONALO.
LDU Pariz, 2. nov. (DunKU.) Na ! zaključni seji socialističnega kongresa se je sprejela resolucija, v kateri se dunajski urad mednarodnega socialističnega združenja po-zivije, stopiti v stik z Labour Par-ty, da prouči pogoje, s katerimi bi se omogočil akcijski komite za vse obstoječe organizacije proletarijata j dunajske kakor tudi druge in tretje 1 internacionale ter zvez, ki niso doslej pristopile še k nobeni internacionali. Akcijski komite naj pripravlja proletarsko enotno fronto za primer, da bi bilo potrebno skupno delovanje proti postopanju kapitalizma ali zaradi vojne nevarnosti. Sprejeta je bila tudi resolucija o smernicah notranje politike.
IZ RUSIJE
LDU. Moskva, 3. nov. Ugodne posledice uvedbe naturalnih davkov in prosto trgovino se kažejo v vedno jasnejši luči. Obdelana zemlja je v več gubernijah ne samo večja kakor lansko leto, ampak celo večja kakor leta 1914.
RUSIJA IN WASH1NGT0NSKA KONFERENCA.
LDU. Moskva, 3. nov. Ameriška vlada je obvestila vlado republike Daljnega Vzhoda, da oficielna udeležba ruske vlade na \vashingtonski konferenci ni možna, da pa se more rusko zastopstvo udeležiti v neofi-cielni obliki te konference, da varuje ruske interese.
ANGLEŠKA IN RUSKI CARSKI DOLG.
LDU. London, 3. nov. Angleška vlada je odgovorila na noto sovjet- j ske Rusije glede ruskih dolgov. Zahteva v svojem odgovoru natančnejših pojasnil o nekaterih točkah in pozivlje sovjetsko vlado, naj razloži svoje namere glede dolgov ca-ristične vlade od leta 1914. dalje, kakor tudi glede mumcipalnih in železniških posojil. Končno izjavlja angleška vlada, da hoče ostati v mednarodni konferenci za pomoč stradajočih na Ruskem v stiku z ostalimi vladami, ki so poslale v konferenco svoje zastopnike.
Politične vesti.
+ KraH Aleksander priseže na ustavo v soboto ob 11. uri dopoldne.
+ Karakteristika klerikalne opozicije. Klerikalni listi vodijo opozicijo zoper vlado. Vse prav. V vladi pa sede radikalci in demokrati kot najmočnejši stranki. Klerikalni listi pa na najbolj očividen način snubijo radikalno stranko, ki je danes na vladi in kar ne morejo pričakovati trenotka, ko bi se mogli zopet enkrat objeti s svojimi k srcu priraslimi reakcionarci radikali. Na svoje socialne strune udarjajo sedaj seveda le za toliko časa, dokler ne pridejo zopet na vlado. Kakšna opozicija je to? Odgovor: koritarska.
+ Zapletljafl zaradi Madžarske. Belgrajska vlada je v soglasju z ostalo malo antanto zahtevala, da se mora i zvesti razorožitev Madžarske v smislu mirovnih pogodb, in sicer pod strogo kontrolo od strani velike kakor tudi male antante. Če bi se tej zahtevi ne ugodilo, bo mala antanta sporazumno našla način, da Izvede to zahtevo zama. Sklenilo se je tudi, da ostanejo vojaške odredbe v veljavi, dokler spor z Madžarsko ne ho končan.
•+• Odstavljenje Habsburžanov. iVelika antanta je pristala na zahtevo male antante, da se detronlzira-jo vsi Habsburžani. Madžarska vlada bo detronizacijo izvedla še ta teden do 7. t. m. Zakonski načrt slove: ..Zakonski načrt o prenehanju
vladarskih pravic kralja Karla IV. in prestolonasledstva Habsburžanov. § 1. Vladarska pravica kralja Karla IV. je ukinjena. § 2. Pragmatična sankcija, zapopadena v zakonskih členih 1 in 2 iz leta 1723 ter določbe o pravicah prestolonasledstva avstrijske hiše (domus austria-tica), izgubi svojo veljavo in narod ima zopet pravico, da si prosto voli kralja. § 3. Narod obdrži dedno obliko države kraljestva tako, kakor je bila, toda odgodi zasedenje kraljevega prestola za poznejše čase ter naroča ministrstvu, naj v tej zadevi o pripravnem času stavi svoje predloge. § 4. Ta zakon stopi v veljavo , z dnem promulgacije.“ — Z odstav-Ijenjem Habsburgovcev pa madžarski monarhisti še nikakor ne bodo prenehali, ker si hočejo ustanoviti pristno klerikalno madžarsko kraljevino z nadvojvodi, knezi, grofi in baroni kakor v srednjem. Že vedo, zakaj! Spočetka so mislili namesto Karla postaviti za kralja gospoda Hortyja, ker pa ta ni primeren, kandidirajo na madžarski prestol sina bivšega nadvojvode Friderika, Alberta, ki se oženi s Hortyjevo hčerko Pavlo. Horty sam pa postane blagorodni nadvojvoda z imenom „G6dolo“. — Taka je krščanskosocialna reakcijal
+ Občinske volitve v Londona. (LDU). Pri občinskih volitvah v Londonu, ki so se vršile v več kakor tristo mestnih okrajih in v Wa-lesu, so po dosedanjih poročilih do-
bili konservativci 23 sedežev (izgubili 50 sedežev), delavska stranka 78 sedežev (izgubila 42), liberalci so izgubili 60 sedežev, neodvisni so dobili 46 sedežev (izgubili 15). (Torej vsi so izgubili, kdo je pa pridobil, tega brzojav ne pove.)
Dnevne vesli.
Cenjenim naročnikom! Danes , smo priložili vsem cenj. naročni- | kom poštne položnice za naročnino, ki znaša mesečno 7 dinarjev. Opozarjamo, da se morajo poštne položnice izpolniti v dinarski in ne v kronski vrednosti!
Najnovejša demokratska medicina. V Belgradu so imeli demokrati svoj kongres, na katerem so govorili tudi o „demokratski“ strokovni organizaciji. Upoštevajo, da se delavstvo orijentira razredno in da je zaraditega potrebno, da demokrati polove delavce in jih upre-žejo v svoj voz. Govorili so o naklonjenosti delavstvu, ki jo pa v praksi poznamo, in je taka združitev sploh nezmisel - in nemogoča, ker sta to dva razreda s povsem različnimi interesi. Govoril je na kongresu tudi neki gospod Zupan, ki ga Ljubljančani vseh političnih barv dobro poznajo. Vsa ta znamenja že naprej kažejo, da iz te moke ne bo kruha.
Prodajalce in trafike opozarjamo, da stane „Naorej“ na dveh straneh 30 par = 1.20 K in na štirih straneh kot do sedaj 50 par = 2 K.
Vpoklic letnikov 1896,	1897,
1898 In 1899 na šesttedensko orožno vajo. Prejeli smo:	Komandant
Dravske divizijske oblasti je s svojo naredbo Pov. Dj. broj 8681, od
1.	t. m. odredil sledeče: Pozvani so za takoj na šesttedensko orožno vajo, vsi oni letniki, rojeni 1899, 1898, 1897 in 1896, ki so ali v naši vojski ali v bivši avstro - ogrski vojski služili in se sedaj nahajajo doma, oziroma izvršujejo svoj civilni poklic. Odzvati se morajo tudi oni od označenih letnikov, ki so bili pri letošnjem naboru regrutovani, ker še niso odslužili predpisanega roka. Vsi ti bodo služili v onem roku orožja, za katero so bili določeni za časa nabora odnosno prebiranja. Poživljajo se, da se letniki 1899 in 1898 zglasijo na dan 6. novembra 1921, letniki 1897 in 1896 na dan 8. novembra 1921 pri Ljubljanskem vojnem Okrogu (Belgijska vojašnica) vsakikrat ob 8. uri zjutraj. — Vpoklic konj in vozov sledi. — Od vpoklica so oproščeni: 1. Vsi, ki so bili na dan 1. novembra 1921 pri državni ali južni železnici zaposleni kot železničarji. Tem se računa* železniška služba za orožno vajo. 2. Vsi, ki so bili na dan 1. novembra 1921 zaposleni v rudokopih kot rudarji. 3. Bogoslovci in učitelji vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šol. 4. Redarji javne varnostne straže. 5. Uradniki generalne direkcije državnega računovodstva, ekružnih in srezkih finančnih uprav in vse osobje Narodne banke in njenih filijalk. 6. Vsi poštni in telegrafski uslužbenci, ki so bili na tej službi na dan 1. novembra 1921. 7. Oni, ki so bili od rekrutne komisije v letu 1920 in 1921 za stalno nesposobne spoznani, in oni ki so bili v letošnjem letu spoznani začasno nesposobnim. 8. Regruti, dijaki, ko-jim je aktivna služba radi študij odložena, odnosno, ki so že predložili prošnjo za preložitev aktivne službe pri pristojnih vojnih okrogih. Obvezniki se opozarjajo, da prinesejo s seboj toplo zimsko obleko, dobre čevlje, 2 para perila in jedno odejo, ker za prvi čas ne morejo dobiti cele voiaške obleke in opreme. Vsi obvezniki, kakor tudi da-valci konj naj prinesejo s seboj hrane za sebe in za konje za 5 dni. Da-valci konj in oni, ki so določeni za kočijaže, naj prinesejo s seboj velike plahte za pokrivanje hrane in municije, sekiro, lopato, kramp, svetilko in številko za vozove ter odeje za kočijaža in konje. Po-imenčni seznam popisanih konj in vozov sledijo.
Konstituirani odseki občinskega sveta. Odseki občinskega sveta, katerih seje se že vrše, so konstituirani sledeče: Personalni odsek: načelnik Tavčar (NSS), podnačelnik dr. Stanovnik (SLS); finančni odsek: načelnik s. Kocmur (JSDS), podnač. Jug (NSS); stavbeni odsek: načelnik: Ogrin (SLS), podnač. Rupnik (NSS); šolski odsek: nač. Ambrožič (NSS), podnač. Jeglič (SLS); obrtni odsek: nač. Srebot (SLS), podnač-Babnik (NSS); ubožni odsek: nač. Kremžar (SLS), podnač. Rupnik (NSS); policijsko zdravstveni odsek: nač. Pirc. (SLS), podnač. sodr.
Kocjan (JSDS); aprovizačni odsek: (predseduje župan sam), poročevalec Rupnik (NSS), upravni odbor vodovoda,^ plinarne in elektrarne: n. Orehek (SLS), podnač. s. Kocjan (JSDS); mestne vožnje: nač. Jug (NSS), podnač. Pirc (SLS); mestna klavnica: (predseduje župan), poročevalec Srebot (SLS); mestna zastavljalnica: (predseduje župan), poročevalec Adamič (SLS); dohadar-stveni urad (užitnina); (predseduje župan), poročevalec Jeglič (SLS); pogrebni zavod: (predseduje župan) poročevalec Malgaj (NSS).
Stanovanjski urad na magistratu. Mestni magistrat je te dni prevzel posle stanovanjske /a urada. Na čelu urada stoji sedaj župan dr. Ljudevit Perič, ki je določil za vodjo urada mag. komisarja dr. Letnar-ja. Magistrat je nrevz_el od državnega stanovanjskega urada baje okrog 3000 nerešenih vlog in prizivov.
Stanovanjski senat je sedaj sestavljen. Vlada je vanj imenovala te le člane: sodni nadsvetnik Anton Nagode, vladni svetnik dr. Fr. Gor-šič, finančni tajnik Goričan, sodni svetnik dr. Keršič in nadkomisar dr. Miak.
Aprovizacijski odsek občinskega sveta je imel dne 2. novembra t. 1. prvo sejo. Razpravljalo se je o nujni potrebi ustanovitve mestne mlekarne. Ker ni mogoče vsled velikih stroškov in tehničnih težkoč ustanoviti lastno mlekarno, se je sklenila ustanovitev na podlagi dosedanje jugoslovanske mlekarske družbe. Sklenilo se je, da aprovizacijski odsek izdela pogodbo med mestnim magistratom in jugoslovansko mle-
karsko družbo, ki naj zavaruje vse interese mestne občine in pogodbo, predloži občinskemu svetu v odo-* britev.
Krompir za Ljubljano. Stranka se opozarjajo, da razprodaja mestna aprovizacija krompir v barakah j za šolo na Ledini, Kotnikova ulica,
' Stranke naj pošljejo po krompir ko-, likor mogoče hitro. Krompir se od-« daja v vsaki množini brez nakaznic.
Odprava I. razreda na državnih železnicah. Kakor javljajo iz Beo-i grada, je ministrstvo saobračaja odredilo odpravo 1. razreda na pro-t gah državne železnice v področju zagrebške direkcije.
Nove uradne ure pri okrožnem sodišču v Mariboru. Od 1. novem-t bra dalje so pri mariborskem okrož-* nem sodišču uvedene nove uradne ure od 8. zjutraj do 15.
Mestna ljudska kopelj ljubljanska je radi s.iaženja nar dni zaprta.
S 1. novembrom se je uvedla pri blagovnem oddelku poštnega in telegrafskega urada Ljubljana I. celo* dnevna služba, in sicer za predajo blagovnih pošiljk c-d pol 9. do 19. in za izdajo takih pošiljk od 8. do 18. Ob nedeljah in praznikih ostanejo uiadne ure kakor so bile do sedaj, namreč od 9. do 11.
Za avstrijske državljane. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani ob-* javlja, da si mora po naredbi centralne vlade v Beogradu vsak tuji državljan v kraljevini SHS do 5. de-< cembra t. 1. nabaviti redni potni list pri svoji pristojni oblasti. Zaradi tega avstrijsko zastopstvo poživlja vse avstrijske državljane, naj si pravočasno nabavijo pri avstrij-« skem zastopstvu redne potne liste.
Na io za
odi i. do 15. ncitenrchrffi!
Kulturni vasSnik.
»Kres«. Včeraj je izšla 3. in 4. dvojna številka našega delavskega družinskega lista -»Kresa«, ki Je z
vsako številko boljši in bogatejši na vsebini in vrednosti. V tej številki je pričel priobčevati zelo priljubljeni A. Cerkvenik sijajen socijalen roman »Prostitutko Zošo, E. Tiran konča novelo »Zgodba o papirnatih možičkih, Jos. Suchy priobčuje zopet dve krasni indijski pripovedki in zgodbo »Puščavnik Valmika in kraljičina«, F-. Tiran priobčuje tudi sijajno socijalno novelo »Študent Pero«. V tej številki je zastopano tudi veliko število pesnikov s krasnimi in bogatimi prispevki in sicer: Vida Taufer: Dve pesmi — I. Kovič :Pesem zemlje — E. Tiran: Kai mar veš... — Tone Seliškar: Trbovlje — J. Glaser: Pesem o sv. Urbanu. — V poučnem delu je priobčen lep in poučen članek C. K. o vzniku in razvoju »Čsl. D. T. J.« Skrbinšek konča svoj vzgojen članek »Režiser in njegovo delo«, P. Kunever opisuje v krasnem sestavku Kras iu njegovo lepoto, Jos. Suchy priobčuje pod naslovom »Misleci socijalizma« življenjepis in filozofijo Budhe, končno je tudi spominski članek k stoletnici rojstva velikega ruskega pisatelja realista F. M. Dostojevskega, spominski članek k šestdesetletnici italijanskega pesnika Danteja Olighieri in članek »Dve sedemdesetletnici«. Vestnik je zelo bogat in se deli na socijalni, športni, telovadni, šahovski in književni. — Krasne so v tej številki tudi umetniške slike: Fr. Tratnik: Zločin, Fr. Kralj: Žetev, nadalje so še slike svetovne delavske olimpijade v Pragi in telovadnega in vaditeljskega odseka na Jesenicah. — V vsakem oziru smo lahko s to številko ponosni na naš družinski list »Kres«, brez katerega bi ne smela biti nobena delavska in kmečka družina. Celoletna naročnina velja 80 K, za dijake 48 K, za člane »Svobode 36 K. Posamezna štev. 8 K, dvojna štev. 16 K.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama:	Sobota 5.
novembra 1921. Kozarec vode. C. Nedelja 6. Golgota. Izven. Ponedeljek 7. Oče. E. Torek 8., zaprto. Sreda 9. Revizor. Izven. Četrtek 10. Komedija zmešnjav. Izven. Petek
11.	Revizor. D. — O p e r a: Sobota
5.	Rigoletto. D. Nedelja 6. Boheme. Izven. Ponedeljek 7. Zaprto. Torek 8. Boris Godunov. A. Sreda 9. Boheme. E. Četrtek 10. Rigoletto. B. Petek 11. Evangeljnik. C.
Planinski koledar za leto 1922, uredil Fran Kocbek, nadučitelj v .Gornjem, gradu* Cena 5. dinarjev, ali
20 K, po pošti 5.25 dinarjev, ali 21' K. Ko bo izgotovljen, razpošljemo ga vsem lanskim naročnikom — kdor Ra rabi več izvodov, naj jih naroči pri založništvu (Brunon Rot-
ter) v Mariboru, Krekova ulica 5.
Si strani«:©.
Diskusijski večer se bo vršil danes ob 20 uri v mali dvorani Mestnega doma. Sodrugi, udeležite se ga!
iz strok, organizaciji®*.
Podružnica čevljarskih pomočnikov v Ljubljani sklicuje v nedeljo
6.	t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni Cencič na Sv. Petra nasipu 71 (pri m os tuj društveni shod. Dnevni jed je zelo važen. Dolžnost vseh članov je, da se ob določeni uri točno in zanesljivo udeleže shoda. — Odbor.
Koalicijska seja železničarjev danes ob 7. zvečer v bivši nemški šoli v Spodnji Šiški.
Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Celju je končano. Med gibanjem se je med pomočniki po-< kazala stroga solidarnost. Pomoč-« niki so zastavili vse svoje sile ter so po drugem predloženem ultimatu dosegli na veliko delo 30% in na malo delo 45% poviška plač. K te* mu so pa dosegli za prvo leto 8 dni, za drugo 14 dni plačanega dopusta. S tem pa niso pomočniki še dosegli tega, kar potrebujejo za življenje. Organizacija vas kliče, da ostanete vnaprej še bolj solidarni ter da ne zamudite nobenih sestankov, pri ka-i terih gre le za vaš prid! — V nedeljo, dne 6. novembra t. 1. vsi na člansko zborovanje v Narodni dom ob 9. uri dopoldne. — Organizacija krojaških pomočnikov v Celju.
V®stnik Svobode«
Seja centralnega odbora „Svo-bode“ se bo vršila v torek 8. t. m. točno ob 8. uri zvečer v tajništvu Aleksandrova cesta 5. Odborniki naj se seje polnoštevilno udeleže radi važnih sklepov. — Predsednik.
Dramatični odsek »Svobode« v Tržiču vprizori v nedeljo, dne 6. t m. v »Delavskem domu« rodbinsko dramo v 4. dejanjih »Sin«, spisal E« Gangl. Dramatični odsek pričakuje, da se sodrugi in prijatelji delavstva te predstave udeleže polnoštevilno, Začetek ob pol 8. uri zvečer.
DruStven« nesti.
Požarno brambo ustanove v Stu-i dencih. Občinski zastop obstoja iz večine naših zastopnikov, ki pridno delujejo, kar pa seveda ni všeč raznim Vokačem in Altem, ki so doslej »gospodarili« po naši občini.