Leto LXVII1
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — no* deljska izdaja ce* ioletno 96 Din, n inozemstvo 120 Di«
Uredniitvo jo v Kopitarjevi nL6/IU
Poftnfaa pta&na
Največja sila
V Ljubljani, 7 nedeljo, 'dne 22. seplembn 1940
štev. 218 i
Cena 2 din
J VENEC
Cek. rmt*u t LJubljana it 10.690 i> 10.349 ca inaerate; Sarajevo itv. 7963. Zagreb itv. 59.011, Praga-DunaJ 24.797
U prava: Kopitar« Jeva ulica Stev. t*
■/a oprave« «-»1, M-0S, «*4M, IMI, Mt — Uhojo vook du ajolraj rasea po« od oljka ta daeva p« prazaiko
Ko dandanes govorite z ljudmi, vidite, di so jim misli zaposlene z draginjo in komaj še najdejo toliko časa, da se pogovore o Nemcih in Angležih, ki si medsebojno uničujejo svoja najlepša mesta. Ljudje si pripovedujejo o letalih, o gorečih hišah, o tulečih bombah, o strašnih žrtvah, ki jih vojska zahteva in potem ugibajo, kdo bo zmagovalec in kaj nam prinese povojni čas. Resi Kaj bo tej vojski sledilo? To vprašanje bi moralo pametne ljudi prav za prav v prvi vrsti zanimati. Ker skoraj bi morali reči, da se nam je bolj kot vojske bati tega, kar bo vojski sledilol Potem pride boj duhov, nova, še ostrejša borba ideologij, nevarnost revolucije, brezverstva, sovraštva do Boga in do vsega, kar pomenja red in zakon v družbi.
Ali kaj mislimo na te čase? Ali smo strnili svoje vrste? Pomnimo: kakor je v vojski odločilne važnosti tisto orožje, ki je najboljše, tako že zdaj in bo po vojski še bolj odločal na duhovnem področju tisti, ki bo. imel v oblasti besedo, tisk, pred vsem pa dnevno časopisje.
Napoleon je imenoval tisk peto velesilo na svetu. Danes je več kot peta velesila; je prva in največja sila na svetu. Če se prestoli rušijo, je njihov padec povzročil tisk. Če banke dožive polom, je največkrat v ozadju treba iskati časopisja. Ako gredo cesarji in kralji v izgnanstvo, je prej že tisk opravil svoje delo. Če na stotine in tisoče ljudi zdvaja nad svojo vero in obrača Cerkvi hrbet, je tega največkrat krivo izvestno časopisje. Ako se narodi in države med seboj mesarijo in pobijajo, nosi največjo krivdo časopisje, ki je prebivalstvo nahujskalo in mu vcepilo nacionalno sovraštvo. Čitajte samo časopisje vojskujočih se držav! Kjer pa so možje zvesti veri svojih očetov in svoji domovini, je nanje v veliki meri vplivalo dobro in pogumno časopisje.
Zaradi tega je umljivo, zakaj Cerkev vedno znova opominja, da je treba podpirati dober, katoliški tisk. Papež Pij IX., kateremu je sovražno časopisje povzročilo silno veliko trpljenja in bridkosti, je zapisal: »Sveta dolžnost vsakega katoličana je, da katoliško časopisje podpira in se prizadeva, da bo med ljudstvom kar moč razširjeno. Dober tisk je delo, ki je najbolj koristno in najbolj zaslužno!« Znan je tudi izrek Leona XIII.: »Katoličani nikdar ne morejo dovolj storiti za svoj tisk. Posebno naj ga podpirajo z naročanjem in sodelovanjem.« Ko je svetniški Pij X. bil še kardinal v Benetkah, je tamošnji katoliški list »Difesa« (Bramba) zašel v gospodarske težave. Ob taki priliki se je kardinal sledeče izrazil: »Ne bom se ustrašil pred nobeno žrtvijo, samo da vzdr-žimo «Difeso». Če bo treba, bom v ta namen prodal tudi svoj prstan, zlat prsni križ in in celo mojo kardinalsko obleko. Hočem, da list na vsak način ostane. Ne poznam nobenega plemenitejšega opravila, kakor je delo časnikarja. Ljudje še vedno ne razumejo, kolikšne važnosti je časopisje. Večkrat slišim stare ljudi govoriti, da je časopis novotarija in da so včasih tudi brez njega duše reševali. Res je, včasih so lahko shajali brez časopisov in se tudi zveličali. Toda ti, ki tako govore, največkrat ne pomislijo, da včasih tudi ni bilo toliko strupa, ki prihaja med ljudi po slabem tisku. Zaradi tega tudi ni bilo tako zelo potreba protistrupa — in to je dober tisk.«
Kaj pride po krvavi vojni žaloigri, ki smo ji sedaj priče? Izkušnja in pamet nam ne obetata nič dobrega. Tem važnejše je za nas in za naše družine, da imamo zvestega vodnika in iskrenega prijatelja, ki nas povede skozi sedanje razrvane čase in nas varno pospremi v bodočnost. Tak zvest vodnik in iskren prijatelj je katoliški družini in krščanski družbi dober katoliški dnevniki
Judu Makabejcu je bilo po preroku govorjeno: »Vzemi sveti meč kot božji dar!« Tak sveti meč je za nas danes dober katoliški tisk. Po nekaterih državah so vojaške oblasti določile, da rezervisti vzamejo s seboj na svoje domove vojaško obleko in orožje ter celo nekaj streliva, da bi bili vedno takoj pripravljeni, če bi sovražnik vdrl v deželo. K duhovni pripravljenosti slehernega zavednega katoličana pa čisto gotovo spada katoliški dnevnik, ker le tako more biti vedno poučen o delu in gibanju lastnih vrst in o spletkah nasprotnika. Zavedni slovenski katoličani, vzemite ta duhovni meč in dobro ga uporabljajte!
Potek sedanje vojske nas uči, da s samo obrambo ni mogoče zmagati. Za zmago je treba preiti v napad! Tako tudi v duhovnem boju sama defenziva ne zadostuje, napad vodi do zmage I Zato agitiraj za dober krščanski tisk, vedno in povsod, kar le moreš! Agitirai od hiše do hiše, od človeka do človeka. Iz slovenskih hiš ven s tiskom, ki ga narekuj svobodomiselno prostozidarstvo ali pa brezbožni komunizem in v vsako katoliško družino katoliški časopisi Zahtevaj naš dnevnik po kioskih, po trafikah, v gostilni, pri brivcu. Zahtevaj ga tudi takrat, ko ne misliš brati. Ako bo isto storilo deset, dvajset ljudi, bodo prisiljeni, da naroče naš list.	<
A ne le možje in fantje, tudi žene in dekleta morejo čudovito veliko storiti za šir-
Rimski posvet zaključen
Italijanski in nemški viri govorijo o daljnosežnih sklepih, ki tičejo Sredozemlja ter podreditve Afrike vplivu velesil osišča Rim-Berlin. Nemški zunanji minister zapusti Italijo danes. Ugibanja o vlogi Španije in Sovjetske Rusije
Berlin, 21. septembra. AA. DNB: Nemški zunanji minister v. Ribbentrop bo odpotoval iz Rima jutri popoldne ali zvečer. Danes niso bili nobeni razgovori, temveč je v. Ribbentrop v družbi grofa Ciana ogledal okolico Rima in nato kosil v Tivoliju.
Vse kaže, da je bil v razgovorih, ki so se vodili v teku včerajšnjega dne in so bili snoči končani v Beneški palači, glavni predmet debata o sedanjem položaju na Sredozemskem morju in v Afriki.
Kar se tiče novega manevra angleške vojne propagande, da je potovanje nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa znak, da med Nemčijo in Italijo ni nekaj v redu in da ne vlada enotnost v nekaterih vprašanjih, smatra agencija Štefani za potrebno, da poudari, da je ta manever angleške propagande smešen in da ima jasen namen. V ostalem pa bodo dogodki kmalu pokazali uspehe rimskega sestanka in se bo tudi videlo, kako usodnega pomena so bili sklepi, storjeni v Rimu na
sestanku med šefom italijanske vlade Mussolinijem in Ribbentropom proti Angliji.
Ameriško mnenje
Washinglon, 21. sept. b. Diplomatski in uradni Krogi priznavajo, da vse, kar se govori o rimskem sestanku, počiva le na domnevah. Jasno je le to, da so italijanski in nemški državniki govorili o aktivnem sodelovanju Španije in Egipta v sedanji vojni. Španijo bosta skušali osiščni velesili pridobiti za intervencijo proti Angliji za ceno Maroka in eventuelno Gibraltarja. Kar se tiče samega Egipta, položaj še vedno ni jasen. Egipt je dobil brez dvoma razne obljube od Anglije in je sedaj njegova stvar, kam se bo nagnil in če bo želel italijansko ali angleško nadoblast. Ni še jasno, kam se bo egiptska vlada odločila. Predsednik egiptske trgovinske zbornice je včeraj izjavil, da bo Egipt branil svoje ozemlje pred napadalcem.
O čem so v Rimu sklepali
(Posebno poročilo)
Rim, 21. sept. t. (Posebno poročilo iz Rima.) Tako v diplomatičnih, kakor v časnikarskih krogih se slišijo najbolj različna ugibanja o vsebini posvetov med Italijo in Nemčijo, kajti vsi čutijo, da je bil ta posvet sklican v usodnem trenutku vojne med velesilama osišča Rim-Berlin proti angleškemu imperiju. Vsi imajo vtis, da se začenja novo poglavje, ko bo politično in vojaško sodelovanje obeh zaveznic v kratkem prišlo še bolj do izraza v okviru skupnega napadalnega načrta, ki naj bo odločilen za izid sedanje vojne.	£„
Skupni napadalni načrt v vzhodnem Sredozemlju
Samo navidezno sta bojišči, na katerih se obe zaveznici borita proti Angliji, med seboj ločeni po prostoru. Stvarno pa je to ena sama velika skupna fronta in je odvisno od skupnega vodstva, kdaj, kje in kako se izvedejo udarci, da bodo bolj uspešni. Tako govorijo v krogih, ki so informirani o vsebini nemško-italijanskih posvetovanj, da je bila vzeta v pretres možnost velikega skupinskega napada na angleške postojanke v Egiptu (Suez) in v Palestini (Hajfa), s čemer bi bil angleški imperij prizadet na svoji življenjski žili, ki teče skozi Sueški prekop, kakor tudi na točki, koder mu prihajajo petrolej s k e zaloge iz Iraka, namreč pri Hajfi, kjer prihajajo do morja petrolejski vodi iz Iraka. Pri tem napadu bi sodelovalo tudi nemško orožje. Za lažje izvajanje napada pa bi morala francoska S i r i j a ;priti pod neposredno nadzorstvo zaveznikov, to je pod italijansko zasedbo.
Italijanska mornarica tudi v Rokavski preliv
Vzet je bil tudi v pretres načrt za odločilen napad na angleške otoke, pri katerem bi sodelovala tudi italijanska mornarica, ki se sedaj nahaja v Sredozemskem morju. Italijanska mornarica, ki je številčno močna, tehnično pa prvovrstna, bi v tem prime.ru prišla iz Sredozemskega morja skozi Gibraltar v Rokavski preliv, kjer bi sodelovala pri izkrcanju nemških čet na angleški otok. V tem primeru pa je treba prej rešiti vprašanje Gibraltarja in odločiti Španijo, da se priključi zavezniški fronti in zasedo trdnjavo Gibraltar, s čemer bi zavezniki dobili v roko vrata v Sredozemsko morje. Ta novica je med konferenčnimi krogi vzbudila največjo pozornost. Njene istinitosti
pa ni bilo mogoče potrditi na merodajnih mestih. Prisotnost španskega ministra Sunerja v Nemčiji, da je v zvezi s tem načrtom, kakor tudi govorice, ki so sc med konferenco razširile po Rimu, češ da sta Nemčija in Italija pripravljeni Španiji za njen vstop v vojno nuditi ves zahodni del francoskega Maroka.
Vprašanie Španije, Turčije in Sovfetov
S tem je prav za prav že dan ves dejanski okvir rimskih posvetov, ki so potemtakem bili jzredno obsežni in so se tikali vsega sredozemskega prostora od Španije pa do Sirije.
Pri načrtih, ki tičejo vzhodnega dela Sredozemskega morja, prihajajo v poštev kot činitelji še Sovjetska Rusija in Turčija.
Zaradi tega se zdi samo po sebi umevno, da so državniki v Beneški palači v Rimu pretresali tudi vprašanje sovjetske politike in zadržanje Turčije v celokupnem objemu položaja južno-vzhodne Evrope in bližnjega vzhoda. Medtem ko o Turčiji v Rimu ni mogoče izvedeti ni? določnega, razen to, da bi bliskoviti udar na Suez in na Palestino, ter bliskovita zaseda francoske Sirije Turčijo postavil pred neizbežna dejstva,
menijo o Sovjetski Rusiji, da smatra Črno morje in območje Bosporja ter Dardanel, kakor tudi kavkaško področje za svoje interesno ozemlje, ki še ni točno razmejeno, »n da je treba sovjetsko politiko šele včleniti v te skupne uačre.
V kolikor tiče Španije, govorijo tukaj, da je general Franco zelo dovzeten za priključitev Španije v nemško - italijansko skupnost, kajti posest Gibraltarja in zahodnega Maroka bi hila za Španijo velikanska pridobitev. Zavlafevalno pa baje vpliva na generalna Franca možnost, da bi se Anglija hotela polastiti Kanarskih in Azorskih otokov, nadalje okolnost, da po treh letih državljanske vojne Španija notranje šo ni toliko ustaljena, da bi mogla računati s kakšnimi zunanjimi operacijami brez nevarnosti za notranji red in mir. ker šo vedno obstojajo sile, ki bi se rade maščevale za poraz levičarskega gibanja v Španiji.
V pomanjkanju uradnega sporočila o sprejetih sklepih ter v luči namigovanj italijanskega službenega tiska so gornja ugibanja o vsebini posvetovanj in o posledicah sklepov še precej verjetna in jih navajamo kot važen odmev konference, ki se je sestala ob veliki zgodovinski uri.
Suner obišče tudi Rim
Madrid. 21. sept. t. Associated Press: Španski listi mnogo pišejo o potovanju španskega ministra Sunerja v Nemčijo. Današnji listi pa poročajo že tudi to, da bo Suner iz Berlina potoval tudi v Rim, od koder šele se bo vrnil v Španijo, Drugače španski tisk ne prinaša nobenih migljajev o pomenu tega potovanja. Tudi o tem španski listi ne poročajo, da bi bila Španija pripravljena v kratkem vstopiti v vojno. Listi naglašajo, da bo o usodi države odločil zmagovalec v državljanski vojni, ki je bila prvo poglavje sedanje vojne in v kateri je Španija doprinašala glavne žrtve, to je general Franco sam.
Afrika pride pod
vpliv Nemčije in Italije
Španija naj bi za svojo udeležbo dobila zahodni del Maroka
Rim, 21. sept. t. United Pressdtalijanski tisk danes podčrtava, da mora biti Afrika v bodoče očiščena vseh izvenevropskih vplivov ter mora priti
tod nadzorstvo Evrope. Ker pa bosta v bodoči vropi odločevali Nemčija in Italija, mora postati Afrika področje, kjer bosta smeli in mogli odločati izključno le Nemčija in Italija, kakor si Zedinjene države Severne Amerike prisvajajo pravico, da imajo samo one govoriti v zadevah Južne Amerike. To bo tem lažje, ker je Francija" poražena in bo morala nositi posledice poraza, Anglija pa bo uničena in bo že s tem izgubila vse posesti v Afriki.
Nadaljevanje na 2. strani
50.000 bolgarskih vojakov je vkorakalo v Dobrudžo
Nepopisno veselje po vsej Dobrudži in Bolgariji
Varna, 21. sept. t. Reuter. Posebni Reuterjev dopisnik poroča, da je davi 50.000 krasno opremljenih elitnih bolgarskih čet davi na minuto točno vkorakalo v južno Dobrudžo. Stari mejniki so bili pri prehodu čez staro mejo spuščeni v zrak in razlegalo 6e je vzklikanje in petje iz ust tisočev in ti-sočev bolgarskih beguncev, ki so pozdravljali prihod bolgarske vojske. Ljudstvo je pred bolgarsko konjenico, ki je korakala na čelu, trosilo cvetje. Čete je vodil osebno general Popov, ki je jezdil krasnega belega konja. Nad četami so krožila bol-
jenje dobrega tiska. Vemo, da ženska zvijača, ženska modrost in ženska ljubezen delajo svetovno zgodovino. Pa bi katoliške žene in dekleta ne znale razširiti katoliškega časopisja, ako se za to apostolsko delo pogumno zavzamejo?!
V sedanji vojski se je pojavila nova vrsta borilcev, in sicer skakalcev z letal. Za to izredno težavno in nevarno delo izbirajo le prostovoljce, večinoma brihtne in pogumne mlade ljudi, ki se povsod hitro znajdejo in ki ne oklevajo vse tvegati, tudi življenje. — Mislimo, da je tudi v duhovnem boju, ki ga že desetletja bijemo na naših slovenskih tleh, spričo zvitega in delovnega nasprotnika, treba tudi od naše strani začeti z drugačnimi, bolj sodobnimi in učinkovitimi metodami, kakor pa smo jih do sedaj uporabljali. Ako je širjenje katoliškega časopisja tako važno — in papeži ter Cerkev nam že desetletja dopovedujejo, da je to najvažnejše delo — potem naj ga vzame v roke naša mladina, fantje in
dekleta, ki bodo v svoji vnemi in ljubezni znali dobiti dostop v vsako hišo, v vsako družbo in v vsako postojanko, iz katere je treba pregnati sovražnika! Koliko milijonov žrtvujemo za šole, bolnišnice, cerkve. Prav je tako. Toda vsaj tako važno je tudi delo za katoliški tisk. Združite z naročnino tudi oglase in dopise. Zlasti naši prijatelji na deželi komaj slutite, kako veliko uslugo morete napraviti našemu »Slovencu« z dopisovanjem. Pravijo, da je vsak človek enkrat v letu genij. Toda niti ni treba biti genij, da moreš od časa do časa poslati kako zanimivo poročilo ali novico našim listom o kaki nesreči, o obrtnih in kmetijskih zadevah, o letini, o krajevnih zanimivostih.
Za vse, ki se zbiramo okrog našega dnevnika »Slovenca«, naj bi veljalo kar je zapisano o Izraelcih v prvi knjigi Makabejcev: »Bojevali so boj z veseljem!« — Boj, pogumen in neustrašen boj, »in potem zmagal
Drin
garska letala in metala vence. Po vsej Dobrudži je nastopil praznik, ki ga bodo praznovali tudi po vsej Bolgariji v spomin na dan, ko so se bratje vrnili pod materno hišo.
Krumovo, 21. septembra. A A. DNB: Bolgarske čete so začele zjutraj ob devetih korakati v Južno Dobrudžo. Mejo so prestopile na osmih točkah. Posebni dopisnik DNB, i« je prisostvoval vko-rakanju bolgarskih čet pri Krumovu, piše med dru-gim:
Pr« Krumovu, ki je ena izmed glavnih prehodnih točk na cesti Varna — Dobrič, ce je začelo korakanje bolgarskega gardijskega konjeniškega polka. Pri prestopanju meje, je sodeloval kot zastopnik novega generalnega guvernerja Dobrudže med drugim tudi bolgarski konjeniški inšpektor general Silkov. Polja na meji so bila na obeh straneh polna prebivalstva. Na drugi strani meje se je zbralo ogromno bolgarskih kmetov in mladine. Po prisrčnih pozdraviti, govorih in izročitvi simboličnih darov, je bolgarski konjeniški gardni polk v galopu prešel čez čm trak, ki je bil preprežen čez cesto. Črn trak se je pri tem pretrgal in na ta način ja bila simbolično odstranjena dosedanja mejna linija. Navdušeni bolgarski kmetje so čete pozdravljali in jih sprejemali s cvetjem in zastavami. Posebno navdušeno so pozdravljali navzoče predstavnike nemškega tiska. Do velikih manifestacij za Nemčijo jo prišlo tudi v prvi bolgarski vasi Aluggi. Bolgarske čete nadaljujejo danes z zasedbo Dobrudže. Kolona pod vodstvom generala Popova koraka v smeri proti Balčiku in bo do tega kraja verjetno prispela opoldne. Do 12 morajo bolgarske čete zasesti prvi pas. V vsej pokrajini vlada svečano razpoloženje, enako tudi v Bolgariji.
Zentunska vrem. napoved: Vedro in delno oblačno vreme. Toplota se bo še dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno
Mirnejši dan v letalski bilki za Anglijo
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 21. septembra. AA. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemška letala so nadaljevala z napadi na Anglijo in bombardirala v prvi vrsti London. Posebno so bombardirala središče mesta zahodno od velikega pristanišča na Temzi. Tu so bile uničene razne vojaško-važne naprave. Nad južno in jugovzhodno Anglijo je prišlo do letalskih spopadov, ki so se uspešno končali za nemško letalstvo. Ponoči so nemška letala bombardirala Albertove doke in povzročila hude eksplozije in požare. Razen tega so nemška letala bombardirala objekte v osem raznih krajih v južnem in vzhodnem delu Londona. Zadete so bile naprave vojne industrije.
Bombardirane so bile vojaške naprave v južni in srednji Angliji. Povsod so se pojavili poleg prejšnjih požarov tudi novi požari. Sovražnikova letala so ponoči letela nad zahodno Nemčijo in porušila več stanovanjskih zgradb, razen tega je bila zadeta tudi neka cerkev in neko pokopališče. Ubitih je bilo 37 civilistov, mnogo pa ranjenih.
Včeraj je bilo zbitih 14 angleških letal. Izgubilo se je eno naše letalo.
Podmornica pod poveljstvom kapitana bojne ladje Bleinhardta je potopila devet ladij v skupni tonaži 51.862 ton, medtem ko je druga podmornica potopila tri sovražnikove ladje, s skupno 15.000 tonami, tretja podmornica pa je potopila sovražnikovega brodovja v skupni tonaži 12.000 ton.
Novo nemško orožje
Tokio, 21. sept. t. Domei: V Nemčiji gradijo z veliko brzino male hitre motorne čolne, ki bi mogli prepluti Rokavski preliv v 42 minutah s tovorom 200 vojakov. Moštvo na teh čolnih bi vnaprej vedelo, da se podaja v smrt. Vpisovanje v moštvo teh čolnov, kakor ludi med vojake, ki bi jih ti čolni prepeljali, raste od dneva do dneva, takšno navdušenje je v Nemčiji za napad na Anglijo. Te nove čolne izdelujejo po vseh ladjedelnicah Nemčije jn dežel, ki so pod nemškim nadzorstvom.
Angleška poročila
London, 21. sept. t. Reuter. O nočnem napadu na Anglijo je letalsko ministrstvo objavilo naslednje uradno sporočilo: Tudi preteklo noč so nemški bombniki prihajali nad Anglijo. Letalski alarm je trajal od ranega večera, do zgodnjega jutra. Glavni napad je bil naperjen na London, toda tudi iz drugih krajev prihajajo poročila 6 bombnih napadih. Na splošno pa je bilo delovanje sovražnika ponoči zelo omejeno. V Londonu so trpeli vzhodni in južnovzhodni deli mesta v bližini reke Temze, kjer so zažigalne bombe povzročile nekaj požarov. Tudi nekatere industrijske zgradbe in stanovanjske hiše so trpele Škodo, število 10 smrtnih žrtev je znatno manjše od števila žrtey . prejšnjih noči. Dve sovražni letali sta bili pVntfči sestreljeni' nad Lontlcinom.
Danes v Londonu ni bilo letalskega alarma in je-to bil prvi dan po 13 dneh, da do pozne po-npjd^ns^t, ujp Londpntjani njso dpživeli letalskega napada.'
London. 21. sept. A A. Reuter: Zaradi streljanja protiletalskega topništva in učinka sovražnikovih raket je bil London ponoči tako razsvetljen kot bi bil dan.
Attlee o »bitki za Anglijo«
London, 21. septembra, t. Nocoj je govoril podpredsednik vlade Attlee o »bitki za Anglijo« ter izjavil, da je bil rok za vpad v Anglijo spet odložen. Toda vsak nadaljnji teden odloga bo povečal težave, ki jih bo srečal nasprotnik pri svojem poskusu. Sedanji letalski napadi niso bili naperjeni samo proti tovarnam in letališčem marveč tudi na odporni duh angleškega naroda. Na tem polju pa je sovražnik doživel največji neuspeh, kajti angleški narod ni klonil in njegov odporni duh je danes močnejši, kot je bil. Naše delavstvo se ne da strahovati od bomb. On «am da je obiskal družine, ki so izgubile svoje člane ali ki so izgu-
(Nadaljevanje s 1. strani)
V političnih krogih v Rimu napovedujejo, da So pri urejevanju Afrike imela Italija vodilno in Ddločilno vlogo. Italija bo zasedla francosko Tunizijo, zasedla bo Egipt ter nadaljevala svoj pohod dalje proti vzhodu v arabski svet, ki komaj čaka trenutka, da bo odvrgel od sebe angleški jarem, kot pišejo italijanski listi. Edino Španija bo prišla v poštev v toliko, v kolikor se bo odločila, "da stopi na stran osišča, in bi v tem primeru dobila zahodni del francoskega Maroka. Potemtakem je bil na konferenci v Ri: mu dosežen sporazum, da se bodoči vpliv v Afriki razdeli med Nemčijo, Italijo in delno tudi Španijo. Na tej osnovi bosta Nemčija in Italija sedaj organizirali politično in vojaško sodelovanje, da čim prej dosežeta predpogoj za dosego svojega cilja, namreč uničenje angleškega imperija.
Bombe v Siriji
Sirijska meja, 21. septembra. A A. DNB: Po vesteh iz Jeruzalema so nepoznane osebe vrgle bombe na poslopje angleškega urada za novačenje v Jaffi. Poslopje jc bilo poškodovano, več mimoidočih pa je bilo ranjenih. Atentatorjem se je posrečilo pobegniti. Po Jeruzalemu so na več poslopjih razo-bešene proklamacije, v katerih se grozi Arabcem s smrtjo, če se vpišejo v angleško vojsko.
Glas iz Turčiie
Smirna, 21. septembra. A A. Anatolska agencija: Včeraj so zaprli sejem v Smirni. V govoru, ki ga je imel pri tej priliki župan, je poudaril go-spodarski pomen tega sejma. Zahvalil se je predsedniku republike in poslancem za zanimanje, ki so ca pokazali za sejem, zahvalil pa se je tudi Iranu, Angliji, Grčiji, Jugoslaviji, Italiji, Madžarski in Nemčiji, ki so se sejma udeležile. Na koncu je župan rekel:
Državljani! Turška vojskn. v katere vrstah bi v primeru potrebe tudi mi takoj zavzeli svoja mesta, straži na vrntih naše domovine, katere meje so potegnjene s plemenito krvjo, ki teče v naših žilah. Mi imamo junaškega šefa izmeta Ineni ja. ki je sposoben z enim ukazom postaviti v boj 21 milijonov Turkov. Državljani! Leta 1941 se bomo spet našli pod vedrim in sončnim nebom Smirne v veseiju, ki ji ga prinaša narodna sreča.
bile svoje hiše. Povsod isti vtis: nadaljevati do zmage«. »Bitka za Anglijo« se nahaja na nevarnem križišču za nasprotnika. Toda prišle bodo še hujše preizkušnje. Nobenega razloga ni za optimizem, toda mnogo je razlogov za zaupanje.
Napadi na Nemčijo
Berlin, 21. septembra. AA. DNB: V toku minule noči so poskušale formacije angleških letal izvršiti napad na Hamburg in na Berlin. Učinek nemških protiletalskih baterij je preprečil sovražniku izvršiti njegovo nalogo. Formacija angleških letal, ki 6e je z morja približala Hamburgu, je bila
ob ustju Temze močno obstreljevana. Angleška letala so se umaknila, nemška lovsk« letala pa so jih preganjala. Druga angleška formacija je prispela do Hannovra, kjer i« isto tako zadela ob močno zaporo protiletalskih baterij. Angleška letala so se morala vrniti preganjanj« od nemških letal.
London, 21. septembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Angleška ietala so sinoči ponovno napadla pristanišča na vzhodni evropski obali, od koder pripravljajo sovražniki napad na Anglijo. Bombardirali so Antwerpen, Zeebrugge, Ostende, Flusching, Dunkerque, Calan in Boulogne, kjer so bili povzročeni številni požari. Druga skupina bombnikov je obmetavaip r bombami razna zbirališča in križišča ter skladišča v Nemčiji, kot v Mannheimu, Krefeldu. Ehrang, Soest. Hamm, Osmabriick in Bruselj. Bombardiran je bil kanal v Dortmundu. železniška križišča pri Duis-burgu, municijska tovarna pri Maastrishtu ter številna sovražna letališča. Bombardirane so bile številne sovražnikove prevozne ladje. Dve naši letali se nista vrnili.
Vojna v Afriki
Italijanska poročila
Nekje v Itaiiji, 21. septembra. AA Štefani: Službeno poročilo št. 106 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi:
Sovražnik je pretekle dni bombardiral bolnišnice v Tobruku, Derni in Baranijj. Preteklo noč je sovražnik bombardiral Beoghazi. pa ni zadel nobenega sovražnega objekta. Sovražnikove bombe so naredile škodo v 6tanovan|ski četrti, zlasti v muslimanski četrti. Ubite so bile tri osebe, 25 pa ranjenih. Italijanska letala so več ur bombardirala noč in dan železniško progo in železniške naprave in skladišča v Marsa Matruhu. Uspehi tega bombardiranja so bili očividni. Videlo se je, da so bili mnogi objekti porušeri in da so nastali požari. Vsa italijanska letala so se vrnila domov.
V italijanski Vzhodni AirlkE je prišlo do spopadov pri reki Akobi na meji vzhodnega Sudana. Ta spopad se je ugodno končal za italijansko vojsko. Sovražnik je pustil na bojišču 30 mrtvih. Na italijanski strani so bili ranjeni samo trije vojaki. Italijanska letala so bombardirala Aden in dva konvoja, ki sta plula v spremstvu vojnih ladij proti Bab el Mandebu. Sovražnikova letala so poskušala bombardirati Asab-Tesenej-Buru, Harar in Diredavo. Človeških žrtev ni bilo, Gmotna škoda pa ni velika.
Angleška poročila
Kairo, 21. septembra. AA. Reuter: Vrhovno angleško poveljništvo sporoča, da na bojišču v za-padni puščavi v toku včerajšnjega dneva ni bilo nobenih operacij. Tudi na ostalih bojiščih ni bilo včeraj nobenih posebnih dogodkov.
Nova pota naše zunanje trgovine
Beigrad, 21, septembra, m. Ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Rudolf B i č a n i č je danes sprejel časnikarje ter jim dal daljšo izjavo o ukrepih, s katerimi se bo preosnovala naša zunanja trgovina. Med drugim je dr. Bičanič poudarjal, da je danes najvažnejše vprašanje ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi, gospodarsko vprašanje. V vseh evropskih državah se opaža jasen in viden razvoj opuščanja starih liberalnih načel in prehod v večji ali manjši meri lia sistem dirigiranega gospodarstva. Naša država je najin-tenzivnejše povezana z državami, ki imajo dirigirano gospodarstvo — Nemčija in Italija. Da bi mogla tudi nadalje ostati v gospodarskih odnosih s tema državama, mora tudi sama preosnovati svoje gospodarstvo in se približati sistemu gospodarstva njenih sosed.
Po uredbi o zunanji trgovini se bodo ustanovile gospodarske zajednice izvoznikov in uvoznikov ter v zunanji trgovini ne bodo več nastopali direktno poedinci. kakor doslej, temveč organizacija kot celota. Dr. Bičanič je zatrdil, da se bo ves razvoj postopoma razvijal" ih organizacije se bodo ustanovile najprej pri listih strokah, ki "k>. najvažnejše za državo kot politično iff gospodarsko zajednico. Na vprašanje, kakšen je položaj
in če bodo bodo obsto-
obstoječih gospodarskih organizacij te ostale, je dr. Bičanič izjavil, da ječe gospodarske organizacije vsekakor ostale, le da se bodo spremenile v toliko, kolikor ne bodo odgovarjale namenom nove gospodarske politike.
Ko pravimo, da prehajamo na načrtno go-sj>odarstvo. tedaj vedno želimo, da bi se ta razvoj izvršil ob sodelovanju z obstoječimi gospodarskimi organizacijami, kar je vedno boljše kakor pa poslovanje potom birokratskega aparata. Da bi se misel o preureditvi zunanje trgovine izvedla, kodo sklicane skupne konference uvoznikov, odnosno izvoznikov poedinih strok, ter se bodo na njih pretresala vprašanja nove skupne organizacije. Za prihodnji teden so že sklicane konference za kavčuk, železo, premog, parafin in drugo. Na konferencah se bodo pretresala tudi vprašanja potrebe kontingentov surovin. Sedaj se ne bodo več količine surovin odrejale po osebnosti, kakor ie bilo to do sedaj, ne bo se več vprašalo, koliko zahteva to in to podjetje' surovin, temveč se bo ugotovila splošna potreba vtee države ter se bodo po tej količini tudi dajala .uvodna odnosno izvozna dovoljenja. Tak sistem bo tudi omogočil najboljšo razdelitev kontingentov, ker bo upošteval splošne državne interese.
Nove uredbe
Beigrad, 21. septembra, m. Na predlog notranjega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o spremembah in dopolnilih čl. 49 zakona o notranji upravi. Uredba predvideva, da se zaradi posebnih razmer v večjih okrajih postavijo osebni pomočniki okrajnim sanitetskim referentom, ki bodo na določenih področjih izvrševali vse posle okrajnega sanitetskega referenta kot njim podrejeni organi in pod njihovo odgovornostjo. Službene pomočnike okrajnim sanitetskim referentom odobri notranji minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Beigrad, 21. sept. m. Na predlog prosvetnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o ureditvi prosvetnega ministrstva. Čl. 1 te uredbe določa, da se v predpisu čl, 25 uredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva z dne 51. marca 1957 doda nov 5. odstavek, ki se glasi: izjemoma od čl. 546 uradniškega zakona z dne 51. marca 1951 se lahko ravnatelji srednjih šol in učiteljišč, .ki so se zatekli na delu v prosvetnem ministrstvu dne 6. sept. 1940 sprovedejo za inšpektorje prosvetnega ministrstva ter pri tem zadrže položajno skupino, ki so jo imeli kot ravnatelji. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« iu stopa z današnjim dnem v veljavo.
Beigrad, 21. sept. m. Ministrski svet je na podlagi čl. 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 16. sept. 1936 predpisal uredbo o ukinitvi uredbe z zakonsko močjo o omejitvi odtujevanja nepremičnega imetja na področju opelacijskega sodišča v Ljubljani, št. 87.820, z dne 4. sept. 1938 in uredbo z zakonsko močjo o omejitvi odtujitve nepremičnega imetja na področju apelacijskega sodišča v Novem Sadu in Zagrebu, št. 15.860, z. dne 18. febr. 1938 z vsemi n jenimi spremembami in dopolnili Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in stopi z današnjim dnem v veljavo.
Belg>'ad, 21. spet. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavlj. uredba o olajšavi za plovne objekte, ki prevažajo nemške izseljence lz Besarabije. Uredba predvideva, da izjemoma od predpisov oddelka 5 t. br. 303 taksne tarife zakona o taksah plovni objekti brez razlike zastave, ki prevažajo nemške izseljence iz Besarabije, plačajo na račun takse iz te tarifne postavke s svojo trgovsko organizacijo in za vsa svoja potovanja, ki jih izvršujejo zaradi teli prevozov v mejah naše kraljevine, enkrat za vselej 100 din.
Zastopniki ZZD v Belgradu
Beigrad, 21. septembra, m. Z jutranjim brzim vlakom je dopotovalo v Beigrad 80 zastopnikov Z/D na čelu z godbo jeseniškega prosvetnega društva. Na železniški postaji so Slovence počakali in prisrčno pozdravili člani srbskega delavstva, včlanjenega v Jugorasu. S postaje se je razvil sprevod z jeseniško godbo na čelu po mestu do Delavske zbornice, kjer so zajtrkovali. Po zajtrku so se odpeljali Slovenci na Avalo in Oplenac, kjer so položili venec Nezitanemu vojaku, na Oplencu pa lep venec kralju Aleksandru. Zastopniki ZZD osta ne;o v Belgradu še jutri ter bo jeseniška godba
imela jutri dopoldne koncert na Terazijah. Zvečer pa priredi Jugoras na čast slovenskih zastopnikov velik družabni večer v vseh prostorih Delavski zbornice.
Kaj bo z jedilnim oljem
Beigrad, 21. sept. AA. Danes je bila pod predsedstvom pomočnika trgovinskega ministra Sava Obradoviča v Prizadu konferenca o jedilnem olju. Konference 60 se udeležili zastopniki Prizada, urada za kontrolo cen in delegati tovarn olja. Po razpravi o vseh vprašanjih je bil v zvezi s kampanjo olja in z uvedbo uredbe o oljčnicah in jedilnem olju, sledeči sklep: 1. Nova žetev jedilnega olja se bo začela v ponedeljek 30. t. m. ko bodo tovarne prodajne centrale dale v promet novo jedilno olje. 2. Cena, po kateri bodo tovarne prodajale olje, je določena na 18.40 din za kg franko natovarjalna postaja tovarne, oziroma 20.70 din franko namembna postaja. Cena je izenačena za vso državo (upošte-vazoč tukaj voztimo, posodo in davek na poslovni promet). 3. Cene v podrobni prodaji bo določil urad za nadzorstvo cen. Ta cena v Belgradu ne bo večja kot 26 din za liter olja, in za občinsko trošarino. 4. Luksusnega olja 6ploh ne bodo izdelovali, niti ga ne bodo kot takega pakirali. V promet bo dano samo izenačeno jedilno olje. 5. Ugotovili so, da bo mogoče iz letošnjega pridelka sončničnega semena pridelati 1050 vagonov jedilnega olja, kar zadostuje za uporabo 8 mesecev. Z naknadno proizvodnjo olja z oljčne repice, se bodo pokrile potrebe do prihodnje kampanje. 6- Ker je predpisan pravilnik o zajednlci posredovalcev, bo sestanek teh 28 eeptimbra letos. Istočasno se bo ustanovila tudi prodajna centrala za olje. 7, Odkup oljč-nic in njihovo Uontrohiranje bo poverjeno zajed-nici predelovalcev, da bi se zagotovilo čim boljši red na tržišča oljčnic. 8. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo po Prizadu izvrševalo stalr.o nadzorstvo nad proizvajalci oljčnic in nad njeno prodajno centralo
Cena za kvas
Beigrad, 21 septembra. AA. Finančni minister je odločil, da se s 23. septembrom 1940 določi uradna prodajna cena kvasa za vso državo na 32 din za 1 kg, vštevši državno trošarino in skupni davek franko železniška postaja kupca. Ker je bila do tega uradna prodajna cena kvasa določena z 29 din za 1 kg, je nastalo povišanje za 3 din zaradi proizvajalnih in prevoznih stroškov, ki so jih komisijsko ugotovili z okroglo 35%. Učinek tega povišanja cene kvasa za peko kruha znaša po eno in po paro na kilogramu kruha, kar z ozirom na razloženo stanje nima nobenega razloga, da bi se oo-višale cene kruhu, ker podražitev ene do ene in pol pare pri kilogramu kruha, ne more vplivati na cene kruha.
Lekarna Ustar v Ljubljani
nasproti glavne pošle se Izseli iz dosedanjih prostorov v sredo, 25. t. m. in se v najkrajšem času vseli v nove prostore palače Bala. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, da lekarni ohrani na-daljno naklonjenost. Stranke, ki so naročile zdravila, so naprošene, da dvignejo ista najkasneje do torka. 24. t. m. zveče
Dan Slomškove smrti šolski praznik v Sloveniji
Beigrad, 21. sept. m. Prosvetni minister je odredil, da se dan smrti nurodnega voditelja in vzgojitelja velikega škofa Antona Martina Slomška 24. septembru odslej praznuje na vseh srednjih, učiteljskih in meščanskih šolali v Sloveniji na isti način, kakor 27. januar in 4. februar To sta pravoslavni praznik sv. Sava in škofa Strossmajerja.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 21. sept. b. Danes se je vrnil v Zagreb finančni minister dr. Šutej, ki je imel v Ljubljani sestanek s predstavniki slovenskega gospodarstva. Popoldne se je sestal z dr. Mačkom, nocoj pa ima konlerenco s predstavniki hrvatskega gospodarstva.
Zagreb, 21. sept. b. Snoči je umrl v Zagrebu prof. dr. Franjo Barac, univerzitetni profesor za teologijo, hrvaški politik in kanonik prvostolnega kapitlja v Zagrebu.
Zagreb, 21. sept. b. Danes ob 11 dopoldne je prišlo na tržnici do neljubega prizora. Nekateri prodajalci so napadli tržnega nadzornika ter je prišlo tudi do uporabe orožja. Ena oseba je bila ranjena. Na Dolcu, kjer je bilo mnogo ljudi, pa je prišlo do panike.
Lahkoatletske tekme za prvenstvo Hrvatske
Zagreb, 21. septembra. Danes so bile tukaj lahkoatletsk tekme za prvenstvo Hrvatske, v katerih so tekmovalci dosegli naslednje uspehe:
Skok v daljavo: 1. dr. Buratovič (Concordia, Zagreb), 637 cm, 2. Gal (Zrinjski, Osijek) 625 cm, 3. Pliverič (Hašk) 623 cm.
Tek na 1500 metrov. 1 Srakar Franc (Cone., Zagreb) 4.06.8, 2 Kotnik Jože (Cone.) 4.07.8, 3. Esa-povič (Zrinjski) 4.326.
Tek na 100 metrov: 1. Tauber (Makabi) 11.2, 2. Klein (MakaDi) 11.3. 3. Despot (Hajduk, Split 11.3.
Met kopja: 1. Mrkušič (Cone.) 54.68 m, 2. Aleksa Kovačevič (Cone.) 52.12 m, 3. Janderlič (Zagreb, Petrinjska cesta) 49 78 m,
400 metrov z ovirami: 1. Rosenberg 60.1, 2, Junek (Cone.) 62, 3. Popovič (Hašk) 67
Met krogle: 1. Kovačevič (Cone.) 14.08 m, 2. Glibo (Hajduk, Split) 13.04 m, 3. Jankjvič (Cone.) 12.41 m.
Skok v višino: 1. Abramovič (Hašk) 175 cm, 2. Bah (Železničar) 170 cm, 3. Šram (Zrinjski, Osijek) 170 cm.
Tek na 10.000 metrov: 1. Krajcer (Cone., Zagreb) 36.55.7. On je bil edini tekmovalec, ki se j'e udeležil te discipline.
Rezultati atletskega dvoboja med Bratstvom in Gorenjcem 39.5 in 49.5
Jesenice, 21. septembra. Na igrišču ASK Gorenjec je bil danes lahkoatletski dvoboj juniorjev Gorenjca in Bratstva, ki 60 6e ga letos ponovno osvojili juniorji Gorenjca. Rezultati so bili sorazmerno zelo dobri. Tudi občinstvo kaže vedno večje zanimanje za lahkoatletske nastope na Jesenicah in se je udeležilo lahkoatletskih tekem okrog 300 gledalcev. Nastopilo je 32 atletov in 4 atletinje, W so bile le od Gorenica. Pri tekmovanju so dosegli naslednje rezultate: Tek na 100 metrov: 1. Jože Bertoncelj (Gorenjec) 12.4, 2. Jože Huter (Bratstvo) 12.5, 3. Tine Malej (Gorenjec) 12.6.
Tek na 200 metrov: 1. Tine Malej 26.5, 2. Peter Prevc (Bratstvo) 26.7, 3 Tone Klinar (Gorenjec) 26.8, 4. Bertoncelj Jože (Gorenjec) 27.
Met kopja, seniorji: 1. Tone Klinar 42.18, 2. Malej 41-28, 3. Ivan Miceli (Gorenjec) 35.38.
Met diska: 1. Marjan Vister (Bratstvo) 38.13, 2. Bertoncelj 36.18, 3. Klinar 31.90.
Met krogle: 1. Jože Potočnik (Bratstvo) 13.10, 2. Klinar Tone 12.64, 3. Tine Malej 12.39.
Skok v višino: 1. Marjan Vister 155 cm, 2. Jože Huter 155 cm, 3. Klinar 150.
Skok v daljavo: 1. Tine Malej 5.46, 2. Vister Marjan 5.9, 3. Ivan Turna (Bratstvo) 4.95.
Troskok: 1. Cop Tone (Gorenjec) 12.30. 2. Malej 11.76, 3, Marjan Miceli (Bratstvo) 12.25.
Tek 60 metrov dame: Zora Malej (Gorenjec) 9.2, 2. Torkar Danica 9 5, 3. Torkar Stanka 9.6.
Disk dame: 1. Zora Malej 25.18, 2. Torkar Danica 24.63, 3. Torkar Stana 23.4.
Skok v daljavo dame: 1. Stanka Torkar 3.70, 2. Zora Malej 3-65, 3. Ivica Klinar 3.29. Skok v višino dame:
1, Stanka Torkar 120, 2. Danica Torkar 118, 3. Zora Malej 115.
Kolesarska dirka okrog Hrvatske
Zagreb, 21. septembra. Danes so se dirkači napotili na drugo etapo kolesarske dirke okrog Hrvatske. Vožnja je bila težka in naporna zaradi slabe ceste in številnih vzponov na klancu Vratnik. V Senj so prišli tekmovalci ob pol dveh v naslednjem Ogorclec 5.22.16, 7. Gregorič 5 23.33.
Progo 138 km so prevozili tekmovalci s povprečno hitrostjo 28 km na uro.
Ob pol 3 so nadaljevali tekmovalci vožnjo od Senja do Sušaka Tudi ta proga je bila zelo težka za vse tekmovalce. Na cilju na Sušaku se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Progo od Senja do Sušaka sta prevozila Prosenik in Debanič v času 2.24 Tretji je prišel na celj Penčer 3.27.43, četrti pa Gregorič'3.29 35.
Po drugi etapi je plasman naslednji: 1. Prosenik 15.35.40. 2. Penčer 15.30.23, 3. Debanič 15.41, 4. Gregorič 15.46.35.
Neredi v odstopljeni Transilvaniji
Bukarešta, 21. sept. Transconti. Romunsko časopisje poroča o velikih neredih v odstopljenem delu Transilvanije; kjer da madžarske oblasti nečloveško postopajo z romunsko narodno manjšino. Romunsko časopisje navaja celo primere množen-stvenega obešanja. Romunska vlada se je včeraj popoldne na posebni ministrski seji bavila s poročili o grozodejstvih in je verjetno, da bo poslala poziv na nemško in italijansko vlado, naj napravita red v Transilvaniji in vzameta v zaščito romunsko prebivalstvo. Romunska vseučilišča so že protestirala proti tem dogodkom. Časopis »Univer-sul« piše da je madžarska vlada v polnem obsegu odgovorna za vse grozne dogodke in bi bila najboljša rešitev, da Nemčija in Italija v novi razsodbi spet popravita mejo ter odvzameta Madžarfki ozemlje, ki ji je bilo pri6ojeno. V političnih krogih se ne zavzemajo za takšen priziv, ker se bojijo, da ne bi Italija in Nemčija obstoječih neredov in časopisnega boja vzeli kot povod, da v obe državi vkorakata in jih zasedeta.
Napadi na Plečnika
Ze dvakrat je »Slovenski narod« nesramno napadel delo enega največjih naših mož in še posebej eno največjih slovenskih arhitektonskih umetnin: prof. Josipa Plečnika in njegove Žale. Niso pa te napade napisali podpisani »strokovnjaki«, temveč prikriti kritikastri. ki ne pridejo na dan s svojim imenom, ali pa se skrivajo v skrajni sili za bivši praški židovski list »Tag-blatt« in češke inženirje, ki so bili iz vse drugih kakor idealnih razlogov proti delu Josipa Plečnika v Pragi. Pri čeških napadih je sodeloval narodni ponos, da najlepšo češko stavbo, češki Grad — Hradčani, sedež njihovih vladarjev, dela in preureja v svoje žlahtne oblike po naročilu samega prezidenta Masaryka tujerodec, Slovenec, in še to iz samega idealnega navdušenja, iz asketskega svečeniškega služenja Lepoti v tvarnih oblikah. Toda kljub pomislekom proti, so vsi eno-dušno polni hvale Plečnikovi umetnosti, ki da je edinstvena, čudovita, čeprav tu in tam manj praktična. In ko je ta veliki, svetovno znani umetnik prišel v Ljubljano, v svoj rojstni kraj, je vse svoje sile posvetil šolanju slovenskih arhitektov in morda se nobena panoga pri nas v zadnjih desetletjih svobode ni bolj razmahnila kakor arhitektura. Vsem novejšim stavbam je vdihnil Plečnik svojega duha, če ne drugega, vsaj ljubezen do človeškega bivališča in njegovega oblikovanja. In vsa Ljubljana je zaživela v čudoviti stavbni renesansi, tako da je dobila po vsej pravilnosti novo lice, Plečnikovo lice. Po stari Emoni in baročni Ljubljani je zdaj Ljubljana tretjič dobila monumentalne oblike, dih enega človeka in dobe, tako da bo ostala v zgodovini kot Plečnikova Ljubljana, in ji to ne bo šteto v slabo. Velik umetnik je dobil veliko torišče — in vsak velik človek dobi po nujnosti zgodovine trop majhnih nasprotnikov. Čim večji umetnik je, temveč nergačev si briše prste obenj: kajti tak človek je
spomenik njihove majhnosti in zato zavidanja vreden. Prav gotovo so Zale umetnina, ki je ni daleč naokrog in za katero bi se tudi veliki in mogočnejši narodi obliznili, da imajo kakšnega Plečnika. Pri nas pa se prav ob njih plete polemika, ki ni na slavo našim razmeram, ln to — anonimno, brez podpisov, izza plota... in to list, ki nosi simbolično ime »Slovenski narod«, ki pa ima to dobro lastnost, da ne govori v imenu tega slovenskega naroda, temveč v imenu zaplotnih nergačev in kritikastrov, ki jih vsako pozitivno delo in uspeh grize v obisti. Namesto da bi bili do dna hvaležni takemu umetniku, ki iz najsvetejših namenov in vdanosti služi Lepoti in Domovini, kot malokdo, dvigajo kamenje in vpijo: Kamenjajmo gal Kamenjajmo! Ne mislimo zagovarjati Plečnika, to bodo storili poklicani, toda protestiramo proti takim metodam ljudi, ki nimajo ne čuta za umetnost ne ljubezni do mrtvih, katerim je posvečena najlepša Plečnikova umetnina — Žale. Če nasprotniki citirajo češko-nemškega Žida iz židovskih listov, bi mi lahko še več citirali iz drugih čeških listov, za kar pa sedaj ne čutimo potrebe. Samo to omenimo, da so »Lydove listi« pisale leta 1932, torej, ko je Plečnik že dolgo deloval v Ljubljani, ob priliki, ko so za katedralo v Belgradu namenili nemškega arhitekta: »Bolestno mora dirniti človeka ta namera. Upamo pa, da se bo v Jugoslaviji oglasilo nekaj uvidevnih ljudi, ki bodo znali preprečiti ta napad na narodne svetinje, saj imajo vendar znamenitega Plečnika in celo vrsto njegovih učencev.« To je drugi glas iz Prage, in takih bi bilo še dovolj, če bi jih hoteli poiskati. Sicer pa bodo o Žalah govorili strokovnjaki in ti bodo lahko dokazali, da je ta spomenik tako velik, kakor so njegovi nasprotniki majhni. Sicer pa sjHjmeniki stoje tudi za to, da dvigajo psi ob njih svoje noge in jih mažejo...
macija peča tudi s tem položajem, ni dvoma, njeno brodovje pa jc pripravi|eno v skrajni sili izvesti nekatere zaseobe, ki bi imeli za |>osle-dico razširjenje vojne po šo drugih predelih južnovzhodne Evrope in bližnjega vzhoda.
Na Tihem morju napetost med Ameriko in Japonsko raste v istem izmerili, kakor raste in se vsestransko utrjuje sodelovanje med Ameriko in Anglijo Na ostrino prihajajo ameriško-japonski odnošaji zaradi francoske Indokine. ki jo hočejo Japonci zasesti, kar pa bo izzvalo takojšnje protiukrepe Severne Amerike. ki v sedanji vojni sluti le veliko evropsko predpripravo za veliko merjenje moči, ki bo nastopilo na Tihem morju, ako nastopi |>olo-žnj, da bo angleški imperij potreboval naslednika.
Notranji pregled
Od nedelje
Zunanji pregled
Tako na vojaškem, kakor na političnem polju je pretekli teden prenapolnjen z važnimi in daljnosežnimi dogodki. Na splošno bi mogli reči, da se je v zadniih dneh začela izvajati v polnem obsegu mobilizacija vseh vojaških in diplomatičnih sil za končni napad Nemčije in Italije na angleški imperij. Ako podolxi preteklega tedna razčleirmo dobimo dedeče:
Vojaški pregled
Na angleško - nemškem bojišču, fe bilo omejeno več ali manj na Anglijo, smo bili priča največjim letalskim napadom v zgodovini človeštva. Najhujši so bili v začetku tedna, proti koncu so se nekoliko omilili. Nemško letalstvo je v glavnem napadalo London in sicer v strnjenih, noč in dan trajajočih navalih. Izven Londona so bila napadena tudi pristanišča in industrijska mesta po raznih delih Anglije. Škoda, ki so jo nemške bombe napravile, je po priznanju Anglije same zelo občutna. Poleg industrijskih naprav so porušene cele ulice stanovanjskih hiš. Nad 3000 civilnih oseb je bilo ubitih, nad 10.000 pa je ranjenih. Angleška letala so pa od svoje strani predvsem v nočnih napadih napadala pristanišča ob belgijski, nizozemski in francoski obali, kjer so Angleži slutili, da nemško vojno vodstvo že zbira čete, vojno blago in prevozne ladje za poskus izkrcanja na angleških tleh, kakor hitro bi letalstvo pripravilo svoje. Nastopilo pa^ je slabo vreme, ki ie vplivalo na razvoj načrtov. Angleška letala so tudi vsako noč obiskala zahodne dele Nemčije.
Na angleško - italijanski fronti stoji v ospredju italijanska ofenziva v Egiptu, pod poveljstvom maršala Grazianija. Italijani so izvedli svoj udar na Egipt, odnosno na angleške postojanke v Egiptu na sredozemski obali ter so v par dneh prišli ob obali že 100 km globoko na egiptsko ozemlje proti Marsa-M'a-truhu, kjer je, kakor pravijo, središče angleškega odpora. Italijansko letalstvo je bilo tudi na drugih odsekih zelo živahno. Angleži so v teku tedna s svojim brodovjem napadli italijansko prodiranje ob obalni cesti v Egipt, ter italijansko pristanišče Benohazi v Libiji. Angleška letala pa so napadla italijanske otoke v Dodekanezu. Boji na morju so povročili izgube na obeh straneh.
Vsi znaki kažejo, da jx>stopata nemški in italijanski generalni štab po točno določenem skupnem načrtu, ter da se stvarno že nahajamo v začetku napovedanega splošnega nern-ško-italijanskega napada na angleški imperij.
Politični pregled
Razgled po diplomatičnem polju potrjuje vtis o splošnem napadu Nemčije in Italije na njunega nasprotnika. Za to govorita dva dogodka preteklega tedna. Prvi je obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa pri grofu Cianu, drugi pa se tiče položaja na Tihem morju.
Sestanek v Rimn je imel namen, kakor izhaja iz nemških in italijanskih službenih poročil, da v okviru splošnega napadalnega načrta na Anglijo izloči angleško moč in angleški vpliv iz Sredozemskega morja. Na Sredozemskem morju se nahaja še velik del angleškega brodovja in močna armada v Egiptu in Palestini. Na obalah Sredozemskega morja ima Anglija še vedno svoj vpliv v francoski Siriji, v zavezniški Turčiji ter v prijateljsko razpoloženi Grčiji. Na izhodu Sredozemlja pa ima svojo gibraltarsko trdnjavo. Načrt osiščnih držav je očividno ta, da s pomočjo Španije preženejo Angleže iz Gibraltarja ter Sredozemsko morje zaprejo, na to pa po določenem načrtu angleško brodovje in suhozemsko vojsko, ki sta tukaj zaprta, uničijo z velikim udarom na Egipt, na Palestino in na petrolejski vod iz 'raka. Toda za dosego tega cilja je potrebno, da lur-čija in Grčija angleškim silam ne nudita zatočišča, da se torej od Anglije odtrgata in stopita v vplivno območje Nemčije in Italije. Pri posvetovanjih v Rimu so bili v tem pravcu brez dvoma sprejeti važni sklepi, ki se tičejo morebitnega sodelovanja Španije pri zavzemunju Gibraltarja, nadalje zasedbe francoskih kolonij, ki mejijo na Sredozemsko morje, to je Al-žira in Tunisa v zahodnem delu Sredozemlja, Sirije pa v vzhodnem delu. s čemer bi bil angleškemu brodovju in letalstvu tudi odstri/en dovoz petroleja iz Iraka, končno pa pritisk na
do nedelje
Grčijo in Turčijo, da se odrečeta Angliji. V sklopu načrtov, ki se tičejo Grčije in Turčije, prihaja v ospredju tudi Sovjetska Rusija, ki ima svoje lastne cilje glede Carigrada. Toda vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli Sovjeti, je še vedno več ali manj odprto. Ali bodo skupno z Nemčijo in Italijo pritisnili no Turčijo, v pričakovanju, da pridejo do uresničenja svojih ciljev, ali pa bodo šli po drugi poti, o tem danes nikdo ne more reči nezmotljive besede. Nedvomno pa bo pri poskusu, da se izločita Grčija in Turčija iz območja angleškega vjilivn, imela veliko vlogo tudi Bolgarija, v tem ali onem smislu. Kako misli Anglija odgovoriti na te načrte, ni znano. Da se pa angleška diplo-

POPISNA TRGOVSKA SOLA
V LJUBLJANI, Kongresni trg 16/11.
vrši naknadni vpis
v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno.
V notranje|K)litičnem življenju stoji v vsakem jKjgledti v ospredju vprašnnjc prehrane ljudstva in so bili v tem pogledu v preteklem tednu storjeni zelo koristni ukreni, ki jamčijo za to, da ljudstvu ne bo primanjkovalo nujnih življenjskih potrebščin, a da se bodo tudi cene najlxilj nujnim življenjskim potrebščinam ohranile na višini, ki bo vsakomur dostopna. Kraljevska vlada, banovine, |>osamezne samoupravne edinice, vse so v jireteklem tednu mnogo storili tako glede preskrbe živeža kakor tudi glede pobijanja špekulacije z živežnimi potrebščinami in se. je nervoznost, ki je prejšnje tedne fMinekod zavladala, že spet polegla. Kar se tiče Slovenije, je treba jx>dčrtnti, da banovina nadaljuje z nakupi pšenice in da so ji tiste količine, ki so za dravsko banovino potrebne, že zagotovljene. Tudi naša slovenska mesta je treba s jHihvalo omeniti, da so znala usmerjajoče poseči vmes na živežni trg. kjer so jionekod v lastni režiji prodajala nekatere živežne pridelke ter na ta način spet uravnovesila divje dirke cen, ki so prejšnje tedne vznemirjale našo javnost. Posveti med odločilnimi ljudmi so se ves teden nadaljevali in bodo kmalu objavljene nove uredbe, ki liodo omogočile velika javna dela in s tem zaslužek in kruh delovnim slojem. V tej zvezi je bil predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič dvakrat v Ljubljani, v četrtek zvečer pa je prišel finančni minister dr. Šutej. Oba sta nila naslednji dan sprejeta pri knezu-na-mestniku na Brdu.
Na strankarsko-političnem področju jc bil pretekli teden brezizrazit. Stranke, ki sodelujejo v vladi — z izjemo samostojnih demokratov — niso imele kakšnih večjih prireditev. Le samostojni demokrati so izvedli neka čiščenja v svojih vrstah in je padel kot glavna žrtev dr. Rade Pribičevič, ki je bil zaradi nediscipliniranosti skupno z nekaterimi tovariši izključen, kar je v prizadetih pokrajinah izzvalo nekaj časopisnih debat. Med izven vlade stoječimi strankami je vladalo prav tako mrtvilo, le »Bor-baši« okrog Ilodžere so objavili svoj program, v katerem se navdušujejo za avtoritarni režim v okviru jugoslovanske ideje, dr. Dragoljub Jo-vanovič pa je j>o zaključku svojega krožnega potovanja jx> Srbiji prišel do zaključka, da ga v vrstah zemljoradniške stranke ne marajo in da je »najmočnejši, kadar je jiojiolnoma sam«.
Objavljena je bila tudi uredba, s katero prehaja Narodna banka še bolj pod nadzorstvo države. Dosedaj je bila Narodna banka izključna last nekaterih poedinih delničarjev, ki so imeli možnost, da po svoje usmerjajo njeno jsolitiko. Novi zakon o Narodni banki naš osrednji denarni zavod pojx»lnoma podrejuje državnemu vodstvu in pričakujejo v vladnih in gospodarskih krogih od tega ukrepa mnog-.; go-sjiodarje koristi v dobro vsem državljanom in vsem predelom Jugoslavije.
V preteklem tednu so bile slavnostno odprte tudi nekatere nemške gimnazije in sta prireditvi v Belgradu in v Zagrebu nudili priložnost za značilne izjave o prijateljskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčija
Papežev načrt za pomoč ljudem v od vojne prizadetih deželah
Predlog Pija XII. ameriškemu predsedniku Rooseveltu
Berlin, 21. sept. t. United Press: V vodikih nemških katoliških krogih se širi obvestilo, da pripravlja papež Pij XII. obsežen načrt za pomoč vsem tistim državam, ki so bile od vojnih grozot prizadete. Poročilo pravi, da je papež predlagal Rooseveltu, naj bi se ustanovil skupen odbor iz zastopnikov Cerkve in ameriške države, ki bi mu bila izročena naloga, da poskrbi za živežne potrebščine za imenovane dežele, V tem odboru bi imela papež
in Roosevelt svojega delegata. Odbor bi, kot rečeno, zbiral živež in obleko ter pošiljal v tiste kra-ie, ki so najbolj potrebni. Roosevelt da na predlog Vatikana še ni odgovoril, toda obveščeni krogi sodijo, da bo predlog sprejet. Papeški nuncij v Berlinu msgr. Oresenigo je dobil nalog, da se z nemško vlado pogovarja o možnosti izvedbe tega načrta.
Med Japonsko in Ameriko zaradi Indokine zelo napeto
V Ameriki napovedujejo hitre po predsedniških volitvah
Washington, 21 septembra. AA Reuter: V zvezi z razvojem položaja na Daljnem vzhodu 6e vlada omejuje na to, da se drži svojih prejšnjih izjav, da temelji ameriška politika na ohranitvi dosedanjega položaja tako v francoski Indokini, kakor v Nizozemski Indiji. Mogoče je, da se bodo razgovori med angleškim veleposlanikom Lothianom, avstralskim poslanikom Ca-seyem s predstavniki vlade Združenih držav nadaljevali po predsedniških volitvah v določeni obliki in da bodo dali temelj za odločnejšo p o -litiko proti Japonski. Pogajanja s kitajskim finančnim ministrom Songom bodo prav tako zaključena po volitvah. Izvemo, da bo minister Song ostal v Združenih državah, da bi ponovno začel s pogajanji, ko se bo končala ameriška volilna kampanja. Francoski veleposlanik pogosto obiskuje zunanje ministrstvo, kier je dobil obvestilo, da ameriška vlada smatra, da vlada v Vi-chyju ne bo popustila japonskim zahtevam in da ne bo sklenila nobenega sporazuma o orehodu čet skozi Indokino ali japonskih oporišč na indokinskih tleh.
Rooseveltova izjava
Filadeliija, 21. septembra AA. Reuter: Roosevelt je obiskal tukajšnje ladjedelnice ter izja-
razvoje proti Japonski
vil, da ameriški narod popolnoma razume, zakaj je potrebno tako hitro graditi vojne ladje in letala. Hitrost graditve je vsak dan večja.
Utrjevanje Tihega morja
Washington, 21. septembra, t. United Press: Iz San Francisca so na povelje mornarice odplule tri velike transportne ladje »Ward«, »Burrows« in »William«, ki vozijo seboj material za utrjevanje nekaterih ameriških letalskih oporišč na Tihem morju. Ladje bodo pristale na otočju Midway, Samoa, Guam in Havaj, kjer bodo prevzele delavstvo za utrjevalna dela.
Ameriško oporišče v Singapurju
London, 21. septembra. AA Reuter: V zvezi s poverili, da so dobile Združen« države nekatere predpravice v Singapurju, izjavljajo, kakor pravi diplomatski urednik agenc.je Reuter, londonski krogi, da Združene države in Angleži, ki imajo na Daljnem vzhodu skupne Interese ▼ najširšem smisla besede vodijo paralelno politiko. Z ozirom i-a to dejstvo so bile že davno dane Združenim državacr nekatere pravice, ki jim lahko koristijo m te pravice so jim vedno na razpolago, kakor hitre bi jim bile potrebne zaradi položaja na Daljutm vzhodu.
Japonski ultimat Indokini — Kitajske čete na meji
London, 21 septembra AA Reuter: Kakor fce izve, je bil japonski ultimat Indokini predan v nedeljo ob polnoči potem ko je generalni guverner Francije v Indokini general Desoux odklonil japonske zahteve glede vojaških pravic Japonske na tem ozemlju. Po pciočilih iz Čung-kinga so bile japonske zahteve tele-
1 Pravico prehoda 25.000 vojakov proti kitajski meji in
2. obnova pomorskih in letalskih oporišč v Indokini.
Po prejšnjih informacijah je generrl Decoux pristal na prehod čet v omejenem številu. Sedaj so vsi japonski državljani v Indokini dobili ukaz, naj se vrnejo na Japonsko Več sto oseb je ie zapustilo Hanoj ter se ukrcalo na ladje, '-i jih bodo prepeljale v Hajfnng. Japonski geneialni konzul je isto tako že zapustil Hanoj.
Vodia japonskega inšpektorata v Indokini general Mišihara, je izjavil včeraj, da zahteva Japonska od Francije nekatere olajšave za operacije proti kitajski vojski. Nobena teh zahtev ne bi kršila neodvisnosti in neokrnljivosti francoske Indokine.
Kitajski politični krogi pa Izjavljajo, da so kitajske čete pripravljene upreti se japonskim četam v primeru, če bi te udrle čez Indokino in to ne glede na francoski pristanek. Po vesteh iz Čungkinga je čez 200.000 kitajskih v ijakov zasedlo položaje na meji Indokine, kjer so kitajske čete porušile tudi vse mostove.
Kitajski listi izvedo, da je SI a m poslal Indokini nove teritorialne zahteve ter zagrozil z odpovedjo nenapadalnega pakta, če te zahteve ne bodo izpolnjene. Francoske oblasti so enkrat ie odklonil^ podobne siamske zahteve, toda kakor zatrjuiejo v Čungkingu, so Japonci prepričali siam-sko vlado, da je treba sedaj le zahteve obnoviti.
Mnenje na Japonskem
Tokio, 21. septembra. AA. Štefani: Skoro vst japonski listi se bavijo z vprašanjem Indokine in poudarjajo poslabšanje odnosov med Japonsko ln Indokino, čemur so vzrok angleške in ameriške spletke. Iz Hongkonga poročalo o velikih kitajskih vojaških pripravah ob Indokini.
Italijanski list o sodelovanju angleško govorečih narodov
Trst, 21 septembra, b. »Piccolo« ponatiskuje članek iz »Timesa«, da se vodijo pogajanja med Anglijo in Zdruienimi državami o možnosti tesnejšega sodelovanja anglosaškega sveta. Med Londonom in Washingtonom bi se moralo to sodelovanje usmeriti v vzajemni uporabi sredstev. Pri pogajanjih, o katerih do sedaj še ni nobenih podrobnosti, sodeluje ameriški zunanji minister Hull, angleški poslanik Lothian in avstralski zunanji minister. Sodelovanje, ki se pripravlja, ne bo imelo značaj formalne zveze, temveč bo določeno s posebno pogodbo, ki bo postala veljavna ie meseca novembra letos.
Resen opomin
Ob priliki praznika Švicarske zveze so švicarski škofi izdali pastirski list, v katerem pravijo, da je veliko vzrokov, da Švicarjem ni treba obupavati, čeprav vojska od njih zahteva ogromnih žrtev; treba pa je, da se zamislijo nad svojim življenjem.
Bog je, kakor pravi sveto pismo, pravičen v vseh svojih ukrepih in hkrati usmiljen. Njegova pravičnost je po besedah svetega pisma kakor skala, ki se ne maje ▼ nobenem viharju, prav tako pa njegova dobrota nima meje. Nezaupanje v božjo previdnost izvira iz tega, ker Bog ne vlada sveta tako, kakor bi vsak od nas želel in hotel. Neredko se sliši danes tudi od kristjanov, da zdvajajo nad božjo pravičnostjo, ker se godi toliko krivic in zločinov in ker toliko molitev ni uslišanih. Naša | uboga pamet, ki je tako zelo omejena, nima pravice zahtevati računa od neskončne božje modrosti; bilo bi smešno zahtevati, da bi se svetovna zgodovina ravnala po vidikih vsakega posameznika, ko pa se mora zgodovina vsakega človeka spoštljivo klanjati najvišjemu umu. Če le ta dovoli zlo, je gotovo, da ima v vidiku brezprimerno večje dobro. Kristjani moramo biti trdno prepričani, da Bog vlada svet tako, da bo vpostavljena pravica tudi na zemlji, kadar bo on hotel in da gre njemu v vseh ozirih zadnja beseda. Mi na vsak način vemo, da vse, kar se zgodi, hote aH nehote sodeluje k višji blaginji človeštva.
Seveda — tako nadaljujejo škofje — moramo živeti kot kristjani, da ne pridemo v smešni položaj, da se hočemo nasloniti in se pozivati na božjo dobroto ter pravičnost, medtem ko živimo, kakor da bi Boga ne bilo. Kar nas žalosti — pravijo škofje — in nas v resnici vznemirja ,niso toliko zunanje nevarnosti, gospodarske težave in drugi zapletljaji, ampak predvsem to, da mnogi naši državljani živijo naprej tako lahkomišljeno, kakor so živeli prej, ali pa še bolj, in se vdajajo svojim strastem in užitkom. Pa tudi verni in pobožni ljudje, bodisi zaradi slabosti bodisi zaradi napačnega obzira napram soljudem, živijo preveč posvetno ter ne pazijo, v kakšno nasprotje prihajajo na ta način z evangelijem.
Nato škofje resno kažejo na nevarnost, ki grozi Švici, ki, dasi je bogata, zadnja leta čisto očividno drči navzdol in se uvršča med narode, ki jih tepe bič alkoholizma, razporok in padanja rojstev. O tem se je pravkar objavila strahotna statistika. Božji blagoslov ne more dolgo počivati na deželi, če bi še dalje tako dosledno grešila zoper božje zakone. Treba je, da se zopet vrnejo stroge nravi ▼ naše osebno in družinsko življenje.
Bodimo Bogu hvaležni, da nas je obvaroval zasedbe, ker le Bogu se moramo zahvaliti za toliko milost. Glejmo, da te milosti ne bomo zapravili. Veliko razmišljajo danes o politični in gospodarski ter socialni preuredbi države, toda nas škofe zanima edinole, da bi preuredili svoje moralno življenje tako, kakor Bog zahteva.
Najbolj uspeli francoski film o moči in ljubezni. V r1 a v n i vlogi slavni k a r a k t e r n i igralec HARRY BAUR, Betty Stoekfcld, Jeanno Prcvost in drugi znameniti franc. igralci.
Opozarjamo, da zopet redno predvajamo nnjnovejši Fl)XOV tednik! — Poleg tega smo pridejali programu domač film, ki predstavlja »ŽALE« in njih slovesno otvoritev! Predstave dopoldne ob 10.30 uri matineja po znižanih cenah; popoldne ob 15., 17., 19. in 21. uril
KINO UNION - telef. 22-21
mmmmmmammawmamammmmm
Ljubavni roman mlade, lepo ruske grofico in smelega,
postavnega huzarskega častnika! Maria Andergait. Olga Ceiiova, Otto Tressler. Gustav Frtthlich
Dejanje se vrši v Husiil in na Poljskem v vojnem času. Hude borbe, Apt.ionažn, ujetništvo, pred vojnim sodiščem, ob.sodbn, tik pred izvršitvi 10 smrtne kužni, bejf, spoznanje in ljubezen, ki preživlja vse težave vojnih zapletljajev . . .
¥ers Lubenska
1' r e d s t u v e danes ob 10-30 (matinejske ceno) ter ob 15., 17., 1!). I11 21. nrl.
KINO MATICA • telefon 22-41
Pozor I Kod dodatek predvajamo najaktualnejše filmsko poročilo sedanje dobe:
Alarm nad Londonom
Evakuacija otrok, beg v zaklonišča, življenje v milijon, velemestu, zračni napadi itd.
GaipcrdaKStvo
Inž. Jože Suh a dole, tajnik Kmetijske zbornice:
Maksimiranje cene krompirja?
Mnogi, ki ne poznajo dejanskih razmer, napačno mislijo, da je danes posebno ugodna konjunktura za kmečke pridelke; vendar je to le videz. Kmet kot najštevilnejši konsument sam najbolj občuti breme draginje in nikakor ne bi hotel še povečavati in izkoriščati današnje stiske. Vlada pa prav glede tega, kakšne bi bile pravične cene za kmetijske pridelke, velika nepoučenost med našimi tudi gospodarsko izobraženimi krogi. Industrijska in druga podjetja določajo cene svojim izdelkom na podlagi proizvodnih stroškov. Nihče jim ne ugovarja, če zahtevajo poleg proizvodnih stroškov tudi še neki minimalen zaslužek. Kmetijskim pridelkom se do sedaj niso določale cene po lem načelu kljub temu, da je v urejenem narodnem gospodarstvu to edino pravilno in pravično.
V zadnjem času se vse bolj širijo vesti, da se bo cena krompirju maksimirala. Tržno nadzorstvo v Ljubljani je baje določilo najvišjo ceno za krompir na 1.50 din, kar pa seveda nikakor ne pomeni maksimiranje cene krompirju, kot to nekateri mislijo, ampak ta cena velja samo za ljubljanski krompirjev trg. Gotovo bo pa zanimalo tudi širšo javnost, po čem bi prav za prav moral biti krompir, da bi bila cena za današnje razmere vsaj kolikor toliko pravična. Kmetijska zbornica je na podlagi kritično kontroliranih podatkov napravila račun proizvodnih stroškov za krompir. Na kratko hočem prikazati sliko teh proizvodnih stroškov v naših gospodarskih razmerah in poudariti, kako slaba je rentabilnost te naše najvažnejše rastlinske kulture.
Proizvodni stroški za 1 ha krompirja v 1. 1940.:
A. Izdatki:
I. Stvarni izdatki:
1.	Seme 2500 kg po 1.50 din . . . 3750 din
2.	Konjska vprega (1 par konj 11,75
dni po 110 din)...... . 1292 „
3.	Davek na 1 ha (drž., ban., obč.) 230 „
4.	Amortizacija orodja in strojev . 33 „
5.	Gnojenje..........1610 „
skupaj
II. Ljudsko delo (39,5 del. dni po 26 din) III. 1. Obresti na zemljiški kapital (5% od 20.000 din) ........
2. Obresti na obratni kapital Sr/0 .
6915 din 1027 „
1C00 „ 720 „
Izdatki skupaj 9662 din
wm Kino Kodeljevo tet. 4/-64 &&&
Danes ob 14'30, 17.30, in 20-30 ter jutri ob 20 uri milijonski velefilm iz braziljanskih pragozdov:
Kaucuk
Renč Delgten, Vera von Langen, Gustav Diesel
ter sijajna satira na sovjetske razmere:
Ljubezen Tatjane Petrovne
Claudette Colbert	Charles Boycr
V torek: Težko je najti ženo
(Dick Powel, Olivia de iiavilland)
B. Dohodki:
60 q krompirja po 1.50 din za kg . . . 9000 din
Izguba gospodarstva pri 1 ha znaša torej 662 din.
Za povprečni pridelek krompirja v Sloveniji računamo 60 p brez ozira na to, da je letos letina krompirja slaba. Kazalo je dobro, zaradi stalnega deževja je pa veliko krompirja segnilo že v zemlji; tako da se v večini primerov letos ne bo dosegel pridelek niti 60 q na 1 ha.
Kot vidimo, ne dosež evrednost bruto dohodka niti višine proizvodnih stroškov, če računamo krompir po 1.50 din, ampak nedostaja za 662 din. Iz tega sledi, da mora biti obrestovanje zemljiškega kapitala manjše od normalnega, pa tudi delo je slabše plačano kot • se v naših razmerah normalno plačuje delovnemu osebju v kmetijstvu.
Ker pa gre za kmečki obrat, nam razljka med stvarnimi izdatki in bruto dohodkom predstavlja dohodek, t. j. tisti del bruto dohodka, ki ga lahko gospodarjeva družina porabi, ne da bi se ji zmanjšala čista imovina (kapital vložen v gospodarstvo).
Bruto dohodek....... 9000 din
— stvarni izdatki.......6915 „
jemo od dohodka,
Dohodek . . ■ plačilo za delo
Zemljiški kapital 1 ha predstavlja vrednost 20.000 din (po 2 din kv. meter) in .pfmašg letno rento 338 din. Torej nosi ta kapital le 1.69% rento. Normalna renta pa znaša 5%.
Ce pa od dohodka odštejemo terjatve za normalne obresti, nam razlika pokaže plačo za delo gospodarja in njegove družine, ki jo gospodar oz. njegova družina v svojem gospodarstvu v resnici doseže.
Dohodek . . . ■ normalne obresti
2085 din 1720 „
Plačilo za delo....... 365 din
Plačilo za delo znaša le 365 din, namesto 1027 din, torej primanjkljaj za 662 din. Moški delovni dan, ki znaša dostikrat do 16 ur, je tukaj plačan le po 9.24 din. Ce bi bil dohodek za 662 dinarjev večji, potern bi šele pokril terjatve za normalno obrestovanje kapitala in za delo. Iz tega je torej jasno razvidno, da je rentabilnost izredno slaba. Proizvodni stroški so sorazmerno mnogo večji od cen, ki se dosežejo.
Pri proizvodnih stroških pa niti niso zaračunani prevozni stroški krompirja, niti stroški prodaje, niti riziko zaradi pojjlav in vremenskih nezgod, niti amortizacija gospodarskih stavb. Pripominjam dalje, da smo pri delovnih silah vzeli le toliko delovnih dni, kolikor je potrebnih, če pridelujemo krompir s stroji, t. j. da ga s plugom sadimo in tudi s plugom ali kakim drugim strojem obdelujemo in izkopavamo. Ce bi računali, da se sadi, obdeluje in izkopava krompir z motikami in vilami, kar je pri nas običajno, potem bi znašali proizvodni stroški še mnogo več in rentabilnost bi se še poslabšala.
Ta slaba rentabilnost nas privede do vprašanja, zakaj potetn kmet sploh še proizvaja, zakaj ne zapušča svoje zemlje in ne nalaga svojega kapitala v druge oblike, ki več donašajo. To vprašanje je zelo važno.	.., ,,,	.,.-.
Glavni vzrok temu, da kmet kljub tem slabim razmeram še obdeluje zemljo, leži v ekonomski; socialni strukturi kmečkega gospodarstva. To go-' spodarstvo ni za kmeta samo oblika za nalaganje kapitala ampak tudi delavnica, v kateri najde možnost za zaposlitev svoje delovne sile in delovne sile svoje družine.
Drug važen moment je v tem, da je pri kmečkih gospodarstvih kot izrazito družinskih gospodarstvih kmet sam obenem poslovodja in delavec. Zato kažejo kmečka gospodarstva veliko žilavost in prožnost pri zmanjševanju (reduciranju) svojih življenjskih potreb. Nobenega dvoma pa seveda ne more biti, da ima fo svoje škodljive posledice, posebno v pogledu socialnega in kulturnega razvoja.
Presodimo torej pod tem vidikom zahteve konsumentov, da se maksimirajo cene krompirju' na 1.50 din, češ da je bila cena druga leta le'
1 din ali pa še nižja. Spoznali bomo, da je šele cena 1.75 din ona, ki vsaj kolikor toliko ustreza proizvodnim stroškom. Sicer je pa brez ozira na to, da je kupna moč kmeta že itak izredno nizka, in v nobenem sorazmerju s cenami industrijskih izdelkov, vsako maksimiranje cene krompirju nesprejemljivo, če se istočasno in primerno ne maksimirajo cene tudi drugim predmetom, ki jih mora naš kmet kupovati.
Pravično in istočasno maksimiranje cen vsem potrebščinam bi pa kmet celo pozdravil.
Dohodek	2085 din
V tem dohodku so vsebovane obresti za zemljiški kapital in za obratni kapital, kakor tudi plača gospodarja in njegove družine za delo, ki je bilo potrebno pri 1 ha krompirja.
Normalna plača brez hrane za delo pri krompirju znaša za 1 ha 1027 din. Ce ta znesek odšte-se nam pokaže čisti dohodek.
..... 2085 din ..... 1027 „
Cisti dohodek .<...,. 1058 din
V tem čistem dohodku so vsebovane obresti na zemljiški kapital in obresti za obratni kapital Ce odštejemo od čistega dohodka obresti za obratni kapital, se pokaže zemljiška renta, to je obrestovanje zemljiškega kapitala.
Cisti dohodek....... 1058 din
— obresti za obratni kapital . . . 720 „
Zemljiška renta
338 din
Gradba tekstilne šole v Kranju. Dne 8. oktobra bo jirva licitacija za oddajo težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih ter tesarskih, krovskih in kleparskih del pri gradnji j>o-slopja tekstilne šole v Kranju.
Druga licitacija pragov za železnice. Poročali smo že o prvi licitaciji pragov za državne železnice, ki je bila dne 31. avgusta; ta licitacija pa je bila razveljavljena ter je bila dne 19. septembra druga ofertalna licitacija, ki pa je pokazala za okoli 5% višje cene. Od pragov posameznih dimenzij je bilo več ponuileno samo 7610, manj jia 854.(00, tako da je |ier saino bilo ponudeno 846.490 pragov manj kot jih potrebujejo državne železnice.
Cena novega sladkorja. Iz Belgrada poročajo, da je letošnji pridelek sladkorne pese zadovoljiv ter bo proizvodnja sladkorja dosegla višino, kakor je še ni dosegla in bo v vsakem primeru na razpolago dovolj sladkorja za kritje potreb v državi. Ni pa še določena cena, o kateri sedaj razpravljajo v ministrstvu financ. Pričakovati je, da bo cena sladkorja zvišana z ozimni na višje odkupne cene za sladkorno peso ter z ozirom na jiovcčanje proizvajalnih stroškov.
Karbida je dovolj! Z ozirom na govorice, da bo tudi karbida primanjkovalo, izjavlja tvorniea za dušik v Rušah, da le nevarnosti ni, ker lahko vsak dobi, po normalnih cenah, karbida kolikor ga potrebuje. Tvorniea dobavlja in izvršuje ne posredno naročila po 2.5 kg in več. Na drobno, t. j manj kot 25 kg karbida, pa tvorniea sama ne prodaja.
Dne 21. septembra.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na Ljubljanski borzi 7.961 milij. din v primeri s 5.861, 1.754 in 5.535 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Pariz 9.85 (bankovci 5.70), London 16.55 (bankovci 7.10), Newyorl< 438 (bankovci 439), Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.37 (reg. marka 52.50, trg. marka 28.75), Buenos Aires 102.50.
2ivinski seiml
Mariborski svinjski sejem 20. septembra. Na
svinjski sejem je bilo pripeljanih 350 svinj. Cene so bile sledeče- mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 80—130 din, 7—9 tednov 140—180, 3—4 mesece 210—330 din, 5—7 mesecev 350—510, 8 do 10 mesecev 520—700, 1 leto 730—990; 1 kg žive teže 10—13.50, 1 kg mrtve teže 15—19 din. Prodanih je bilo 123 svinj.
Ljubljansko obligacijsko posojilo
Pri XXV. žrebanju obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega |>osojila mestne občine ljubljanske, ki je bilo 16. septembru 194(1, so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po din 200.— št.: 9, 51, 52, 76, 77, 113, 116, 135, 204, 295, 565, 599, 610, 611, 615, 667, 693, 705, 766, 779, 789, 1823, 1831, 1S55, tS56, 1888, 1892, 1S97, 1937, 1991, 2083. 2157, 2159, 2256, 2255, 2299, 2371, 2403, 2432, 2437, 2496, 2502, 2551, 2541, 2547, 2554, 2597, 2621, 2625, 2641, 2672, 2675, 2701, 2738. 2785, 2799, 2815, 2870, 2873, 2961, 2962, 3005, "016, 5072, 3085, 3096, 3101, 3113, 3116, 3125, 3150, 5155, 3171, 3283, 3552, 3"63, 3574, 3375, 3378, 3387, 3545, 3603, 3722, 3759, 3787, 38tO, SS^O, 3888, 3955, 5972, 3978, 9067, 9070, 9112, 9157. 9180. 9260, 9276, 9298.
Po din 500.— št.: 15022, 15047, 15050, 15055, 15166, 15184, 152(1, 15241, 15268, 15519, 15549,
15419, 15430, 15436, 15459, 15445, 15467, 15497, 13539, 15545, 15552, 15553, 15583, 15633, 15639, 15654, 15737, 15761, 15793, 15844, 15898, 15947, 15949, 15952, 15966.
Po din 1000.— št.: 24735, 24737, 24746, 24754, 24759, 24914. 24947, 24959, 24981,
15473, 15598, 15801,
24752, 24998, 25256, 25315, 25483, 25594,
J5024, 25041, 25043, 25055, 25105, 25175 25250, 25258, 25261, 252S9, 25298, 25309, 25322, 25430, 25440, 25442, 25462, 25470, 25501, 25505, 25518, 25541, 25561, 25582, 25595, 25600, 25667. 25708, 28803, 28817.
Po din 5000.— št.: 28869. 28888, 28901, 28904, 28906, 28919, 28964, 28980, 29027, 29029, 29047.
Po din 10.000.— štev.: 29470, 29471, 29477, 29504, 29543, 29544, 29563, 29564, 29577.
Po din 50.000.— štev.: 29764, 29803, 29829, 29873, 29965.
Po Lstg. 100.— št.: 8, 19, 32, 81, 86, 93, 111, 113, 157, 164, 205, 234, 282, 288, 584, 431, 432, 437, 475, 487, 555, 536, 556, 560, 561, 589, 622, 625.
Izžrebane obligacije so plačljive 15. marca 1941 pri mestni blagajni v Ljubljani.
Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov
Alojz Goriiar In drug - Mozirje
Ker je v bližnji okolici Mozirja obilo surovin, ki so potrebne za izdelovanje barv, je podjetnik Friderik llocke iz Gradca že 1.1898 ustanovil v Ljubi,ji pri Mozirju tovarno za izdelovanje zemeljskih in drugih barv. Podjetje se je zelo uspešno razvijalo in prešlo po svetovni vojni 1. 1918. v roke domačih podjetnikov, ki so še danes njegovi lastniki. V letih 1920-22 je bilo podjetje močno povečano. Tedaj je bila zgrajena podružna tovarna v Letušu pri Bras-lovčah, kjer je začela obratovati moderna žaga. Podjetje izdeluje razen barv še razne
lesne izdelke, med temi samokolnice in embalažne sode. V letih konjunkture je tvrdka dajala delo do 100 strokovnim delavcem in številnim voznikom, drvarjem in ostalim nekvalificiranim delavcem. Splošna gospodarska kriza pa tudi temu podjetju ni prizanesla in je bilo prisiljeno skrčiti produkcijo na približno »/» kapacitete. Treteklo leto je podjetje praznovalo 40-letnico obstoja, kar je v sedanjih težkih prilikah vsekakor dokaz solidnosti in opravičuje nado v lepo, uspešno bodočnost.
I® O M T
Današnji športni spored
Današnja nedelja bo zopet precej bogata na športu,,. Sicer prevladuje nogomet, vendar tudi drugih športnih prireditev ne bo manjkalo. Poleg nogometašev nastopajo lahko atleti, teniški igralci in drugi. Današnji program izgleda takole:
Nogomet:
V	Ljubljani!
Ljubljana :Železnlčar ob 16 na igrišču Ljubljane j
Korotan-Hermes na Rakovniku ob 15.30;
Moste:Grafika v Mostah ob 15.30;
Mladika-Adrija ob 11 dop. na igrišču Mladike:
V	Kranju: Kranj:Amater.
V	Mariboru: Maribor:Bratstvo.
V	Celju: 01imp:Mars.
V	Belgradu :
JugoslavijasRomunija A-reprezentanca.
V	Bukarešti:
JugoslavijasRomunija B-reprezentanca.
Lahka atletika:.
V	Ljubljani« Medklubski miting SK Ilirije ob 15 na sokolskem telovadišču v Tivoliju.
Na Jesenicah: Dvoboj Gorenjeo:Bratstvo ob pol 16 na Gorenjcu.
T e n i s : Prvenstvo Ilirije ob 8 na igriščih pod Cekinovim gradom.
Table-tenis: II. propagandni table-tenis turnir SK Mladike na Kodeljevcm ob 9 dopoldne.
Enaindvajsetič se srečamo danes z Romunijo
Danes bo v Belgradu enaindvajseta tekma med jugoslovansko in romunsko nogometno reprezentanco. Romuni so postavili v moštvo tele igralce: David, Slivac, Lengerin, Vintila, Rašinaru, Lupas, Bindea, Ploesteanu, Iiumis, Bogdan, Ponesku. — V dosedanjih tekmah, v katerih je Jugoslavija zmagala desetkrat, Romunija sedemkrat ter so ostale tri tekme neodločene, so bili naslednji rezultati:
1922 .	... v	Belgradu	1:2
1923 .	... v	Bukarešti	2:1
1920 .	... v	Zagrebu	3:3
1927 ,	... V	Bukarešti	3:0
1928 .	I . . . v	Belgradu	3:1
1929 .	... v	Bukarešti	3:2
1929 .	... v	Bukarešti	1:2
1930 .	, . . . v	Belgradu	2:1
1931 .	, . . . V	Zagrebu	2:4
1932 .	, . . . V	Belgradu	3:1
1933 .	, . . . V	Bukarešti	0:5
1934 .	, . . . V	Bukarešti	1:2
1935 ,	. . . . v	Atenah	4:0
1935 ,	. . . . V	Sofiji	2:0
1936 .	, . . . V	Bukarešti	2:3
1937 ,	. . . . v	Belgradu	2:1
1938 .	,.■■.. V	Bukarešti	1:0
1938 .	. . . . v	Belgradu	1:1
1939 ,	. . . . v	Bukarešti	0:1
1940 ,	. . . . v	Bukarešti	3:3
mm
Danes ob 10-30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19 in 21. uri popularna filmska zvezdnika Clarc Gable in Myrna Loy v senzacijonalnetp filmu ganljive vsebine in močnih iznenadenj:
I'o svoji pestrosti in učinkoviti akciji prekaša ta film poznuni film „Vragi neba"
KINO S L 0 (J A, tol. 27-30	Predprodaja vstopnic od 9-30 ure dalje
Skrivnost Amazone
Kolesarska dirka v Mariboru
Mariborski kolesarski klub »Edelweiss 1900« priredi ob priliki 40 letnice veliko dirkajiščno dirko na stadionu SK Rapida dne 29. septembra 1940, z začetkom ob 14 popoldne.
Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Pravico štarta imajo vsi vozač«, ki so člani K. S. K, J.
Nagrade v vrednosti do 10.0000 din.
Bolgari so bili premagani v Moskvi
Zadnjo nedeljo so nastopili bolgarski nogometaši v Moskvi napram enajstorici »Spartaka« v velikem stadionu športnega kluba »Dinamo«, kjer se je zbralo nad 90.000 gledalcev. Ruska enajstorica je bila boljša ter je premagala bolgarsko z rezultatom 4:2 (2:0). Bolgari so imeli seboj kompletno drž. reprezentanco, četudi so nastopali pod imenom kluba »Slavija«, Bolgari odigrajo še dve tekmi v Rusiji.
Vesti Športnih zvez. klubov In društev
ŽSK Hermes - Lahkoatletska sekcija. Pozivam vse atlete, da so danes ob 14.30 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Opremo naj vsak dvigne ob pol 9 na Stadionu. — Načelnik.
ŽSK Hermes - boks-sekcija. V začetku^ meseca novembra bo v Zagrebu amatersko državno prvenstvo. Treningi na igrišču so prenehali in se bo z njimi pričelo drugi teden v telovadnici Poljanske gimnazije. Treningi bodo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 19 zvečer. Vodstvo sekcije poziva vse člane, da redno obiskujejo treninge, ker drugače ne bodo prišli v poštev za državno prvenstvo. Vabljeni pa so tudi novi člani, ker bo istočasno pričel tečaj za začetnike. Prvi trening bo v sredo, dne 25. t. m.
ZFO
ZFO potrebuje še 4 telovadne učitelje
Natečaj za štiri telovadne učitelje, ki morajo ustrezati naslednjim sprejemnim pogojem:
1.	Kandidat mora dokazali, da deluje v naši fantovski organizaciji tri leta in da je vzgleden član Zveze fantovskih odsekov.
2.	Kandidat mora popolnoma obvladati proste vaje za leto 1940-41 tako za člane kakor za mladce in naraščaj.
3.	Kandidat mora popolnoma obvladati redovne vaje ter mora znati tudi dobro poveljevati.
4.	Kandidat mora obvladati vsaj tekmovalne vaje za nižji oddelek članov ter za tekme vrst mladcev.
5.	Kandidat mora poznati osnovne nauke iz lahke atletike.
6.	Kandidat mora poznati poslovanje odseka.
7.	Kandidat mora točno poznati poslovnik Zveze fantovskih odsekov (tvarina za letošnje splošne okrožne tekme).
8.	Kadidat mora poznati načela naše organizacije (tvarina iz Vzorov slovenskih fantov za tekme za telovadni in športni znak).
Prošnje naj kandidati vložijo do 10. oktobra tega leta s spremnim dopisom odseka o delovanju itd., katerega podpiše poleg predsednika in tajnika še načelnik in odsekovni duhovni vodja.
Kandidati bodo povabljeni dne 13. oktobra 1.1. v Ljubljano, kjer bodo morali pred posebno komisijo Zveze fantovskih odsekov pokazati svoje sposobnosti. Kdor bo sprejet, bo o«tal v Ljubljani na tečaju, ki bo trajal do 31. oktobra t. I.
Telovadit prično s tečajem po podzvezah oztr. okrožjih s 3. novembrom t. 1.
Premostitev Mure pri Petanjcih
Zveza Slovenske Krajine s Slovenijo
I kilometer dolga cesta In 6 mostov bo od danes naprel vezalo Slovensko Krajino s Slovenijo — Mostove bo danes blagoslovil škof g. dr. Tomažič, odprl pa jih bo ban g. dr. Marko Natlačen
Ko se je po osvobojenju priključila Sloveniji Slovenska krajina, ki je bila do tedaj v glavnem iz političnih razlogov popolnoma odrezana od ostalega slovenskega narodnostnega ozemlja, je bilo treba misliti tudi na nujno potrebne medsebojne prometne zveze. Zato je bila takoj po osvobojenju zgrajena železnica Ljutomer—Murska Sobota, leta 1921 pa je bil zgrajen Veržejski most čez Muro. Veliki most je v teku let precej trpel in je v zadnjih letih bil že v izredno slabem stanju. Še hujše pa je bilo, da so bile ceste, ki se stekajo na njega, prav slabe in za večji promet neprimerne. Saj so to večinoma same občinske ceste. Nič ni čudnega, če je zato ves gornji del Prekmurja raje uporabljal za prehod čez Muro most v Nemški Radgoni ali pa brod v Petanjcih, ki ga sedaj seveda ni več. Brod v Petanjcih je vozil seveda le ob ugodnem vodnem stanju reke Mure in je bil zato kaj negotova zveza.
Po dolgoletnih prizadevanjih
Prizadevanja, da bi se pri Petanjcih zgradil tako potreben most čez Muro, so že stara. Tako so že 1. 1930. številne občine, vseh skupaj jih je bilo 53, z levega in desnega brega Mure poslale banovini prošnjo, naj se vendar zgradi most čez Muro v Petanjcih. Razen komisij in splošnega načrta seveda v naslednjih letih za ta mo6t še ni bilo nič storjenega. Šele 1. 1935. je g. ban dr. Marko Natlačen v načelu odločil, naj se pri Petanjcih ne zgradi čez Muro le začasen lesen most, ampak stalen železobetonski most, ki bo za vedno zadoščal medsebojnim prometnim potrebam. Železobetonski most čez Muro je bil seveda draga stvar. Ker oba cestna okraja, ki bi bila po zakonu dolžna skupno zbrati vsa potrebna denarna sredstva za ta most, nista bila dovolj močna, da bi iz svojih^ sredstev most zgradila, je g. ban dr. Marko Natlačen, ki je z velikim zanimanjem spremljal težnje Slovenske krajine po primerni cestni zvezi z ostalo Slovenijo, odločil, da bo banovina sama nosila vse stroške za zgraditev tega mostu. Banska uprava je že dalj časa iskala posojilo, s katerim bi napravila nekatera najnujnejša cestna dela na banovinskih cestah. S tega posojila naj bi se krila tudi premostitev Mure pri Petanjcih. V poletju leta 1938, je posojilo
ii
Risba glavnega mostu čez Muro. Tak je videti most pri pogledu z viška.
K
Pogled na cestni nasip med graditvijo inundacijskih mostov. V ozadju Mura, čes katero vodi sedaj glavni most
bflo 'dovoljeno in je banovina dobila od Poštne hranilnice 11,100.000 dinarjev za modernizacijo banovinskih cest. Po odloku bana g. dr. Natlačena je bilo 5,000.000 dinarjev tega posojila namenjenih premostitvi reke Mure pri Petanjcih.
Celotni stroški 6,520.000 din
30. junija 1938. je bila pri tehničnem oddelku banske uprave tudi licitacija za premostitev reke Mure, ki je bila tedaj proračunana na 5,000.000 dinarjev. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Slograd iz Ljubljane, ki je dela tedaj prevzelo za 4,955.000 dinarjev. Ban dr. Marko Natlačen je licitacijo potrdil in v avgustu je podjetje tudi začelo že s prvimi predpripravami za graditev mostov. Med delom v zadnjih dveh letih so se pokazale še nekatere druge gradbene potrebe, tako da so narasli tudi stroški za pol drug milijon. Sedaj, ko so glavna dela opravljena, velja premostitev reke Mure okrog 6,520.000 dinarjev.
I kilometer dolg cestni nasip
Premostitev je zahtevala tako velika denarna sredstva zaradi tega, ker se je morala urediti tudj cestna zveza čez Muro v smeri Grabonoš—Radenci —Gerovci. Ker teče Mura pri Petanjcih po svetu,
ki je ob povodnji vedno močno poplavljen, je bilo treba za premostitev urediti tudi lkm dolg cestni nasip ob desnem obrežju. Ob povodnjih pa pridrve na to ozemlje tako velikanske množine vode, da jim tudi širok most nad reko Muro ne bi mogel zadoščati. Vode bi zastajale in nastopila bi še hujša povodenj. Zato so morali v visoki cestni nasip, ki gre nad suhimi rokavi in strugami, zgraditi še pet drugih mostov, ki bodo ob povodnji propu-ščali vodo na drugo stran cestnega nasipa. Te mostove, ki 6tojijo ob lepem vremenu na suhem, imenujejo strokovnjaki inundacijske mostove. Prav tako je bilo treba zavarovati dolgi in visoki cestni nasip med posameznimi inundacijskimi mostovi. Tudi to je povečalo gradbene stroške, ki so končno narasli v tako težke milijone.
Lepo speljana cesta
Sedaj urejena cesta in premostitev omogoča, da bo tudi ob povprečnih povodnjih ostal promet neprekinjen. Zvišana ce^ta na desnem bregu Mure teče spočetka v smeri stare ceste, ki je vodila na brod pri Petanjcih. Po 400 m pa se nova cesta loči od stare v smeri na levo in prehaja čez stranski rokav reke Mure, od koder gre proti obrežju Mure. Čez Muro samo gre cestr čez Most, ki je postavljen pravokotno čez strugo, odkoder gre še okrog 200 m po nasipu, nakar se priključi na staro cesto. Nasip preurejene ceste v poplavljenem ozemlju je 3 do 4 m visok Cesta je široka 6 m. Na cesto so priključena poljska pota in manjše ceste s potrebnimi rampami.
6 mostov
Največji je seveda glavni most čez Muro, ki je dolg 96 m in ima dva stebra opornika v sredi struge. Srednja odprtina mostu je dolga 36 m, obe krajni odprtini pa po 30 m Temelji mosta segajo 4 in pol metra pod dno struge ter so zavarovani še z železnimi zagatnimi stenami, ki segajo 6 in pol metra pod dno struge. Temelji slone na plasti strjene gline. Gradbeni stroški za glavni most so znašali okrog 2,300.000 dinarjev. Od inundacijskih mostov je najdaljši tisti, ki tvori podaljšek glavnega mostu na desnem bregu Mure. Dolg je 44 m in je veljal 463.000 dinarjev. Dva inundacijska mostova imata razpetino 33 m, ostala dva pa eden po 20 m, drugi pa 10 m, Zadnji štirje inundacijski mostovi so veljali skupno l,2k).000 dinarjev. Graditev cestnega nasipa in ureditev ceste je veljala 1 milijon 605.000 dinarjev. Bc-tonirati so morali tudi suhe struge in kadunje pod inundacijskimi mostovi, kar je v celoti veljalo 858.000 dinarjev. Mostovi sami so vsi tlakovani z malimi granitnimi kockami in so med ograjami široki 6 n pol metra. Cesta na mostovih pa je široka 5 in pol metrt., Glavni most čez Muro ima tudi lično zunanjost.
Veliko gradbeno delo
To velikansko delo je bilo opravljeno v dobrih dveh letih. Že leta 1939. je bil v glavnem dograjen veliki most čez Muro. Vzporedno z njim so gradili inundacijske mostove ter cesto Voda pri najvažnejši graditvi glavnega mo6tu na srečo ni podjetju preveč nagajala. Bolj nerodno je bilo v letošnji hudi zimi, ko je vsa Mura zamrznila in ko so morali celo razstreljevati led, ki se je nabiral ob mostu in ob pilotih, ki so še zabiti v strugo. Kako velikansko je bilo to gradbeno delo, najlepše pokaže nekaj številk. Vsega skupaj so porabili za mostove in za betonske plošče, s katerimi so oblagali nasip okrog 7200 m® betona. V ta namen so porabili 170 vagonov cementa, kar da 3 dolge vlake po 57 vagonov. Železnih palic za železobeton so porabili nad 100.000 kg, železo potrebno za zagatne stene pa je tehtalo 81.000 kg. Velikanske so tudi množine lesa, ki so bile porabljene za zagatne stene in odre, šlo ga je skoraj 1000 m®. Kamna za
Skica kaže preložitev ceste pri Petanicih in lego glavnega mostu in inundacijskih mostov.
tlak so porabili 1285 m». V cestni nasip pa so nasuli okrog 26.000 m® gramoza.
Ko bo danes priklical na veliko gradbeno delo božjega blagoslova mariborski škof dr. Tomažič in ko ga bo za tem izročil prometu ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen, bo to vse pridno prekmursko prebivalstvo pozdravilo z nepopisnim navdušenjem, saj 6e bo s tem izpolnila davna želja naših Prekmurcev. Nič čudnega ni, če so se Prek-murci za ta trenutek slovesno pripravili. Z vseh krajev bodo danes vozili številni avtobusi k pe-tanjskemu mostu gledalce, ki bodo hoteli biti navzoči pri tej slovesnosti. Vodil pa jih bo tja tudi čut hvaležnosti do vseh, ki so jim pripomogli do uresničitve davne želje, posebno pa do g. bana dr. Marka Natlačena, ki je bil prvi, ki tega vprašanja ni reševal samo z obljubami in besedami, ampak tudi z dejanjem, kar mu hvaležno prebivalstvo ne bo nikdar pozabilo.
Zlata poroka v Črnomlju
Lep družinski praznik je obhajala preteklo nedeljo ugledna in vzorna krščanska Škofova družina v Črnomlju. Dne 14. septembra je bilo temu petdeset let, kar je sedanji poglavar družine Škof Franc, rojen 23. junija 1859, peljal k oltarju svojo sedanjo ženo Marijo roj Stonič, rojeno 11. februarja 1872. Petdeset dolgih let sta preživela skupaj brez vsakega nesoglasja, v edinosti in slogi, v neskaljeni zakonski ljubezni in zvestobi, in sta lepo odgojila številno družino in sedaj gledata z veseljem kot stari oče in stara mati na številno veselo potomstvo, škofovi imajo posestvo, poleg tega je pri hiši petdeset let tudi pekarija; v svoji krušni peči je sedanja gospodinja v teku teh dolgih let spekla veliko kruha. Petdeset let pa so pri hiši naročeni tudi na Domoljuba. Tako je teh jubilejev več pri hiši. Želimo, da bi ljubi Bog dal obema doživeti še mnogo mnogo tako srečnih let kakor do sedaj!
Mlinar poslan v konfinacijo v Babno polje
Prejeli smo in objavljamo:
Okrajno načelstvo v Brežicah je 18. septembra 1940 odločilo na podstavi člena 1 uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo Zupanca Karola, mlinarja, rojenega dne 9. decembra 1877 v Sv. Juriju ob južni železnici in pristojnega v Sevnico, da se imenovani j>ošlje za dobo 1 meseca v Bnbno polje, okraj logaški, na prisilno bivanje.
Razlogi za to odredbo so bile uradne ugotovitve, da je Zupane Karol imel v svojem mlinu v Sevnici ogromno količino moke, pšenice in koruze, strankam pa je odklanjal prodajo z ugovorom, češ da »moke ne bo izdajal, ker je nima«. Ob priliki pregleda zalog je bilo ugotovljeno, da je imenovani imel sledeče količine: ■MMK) kg enotne moke, 5t20 kg koruznega zdro-ba, 3975 kg koruzne moke, 155 kg bele moke O kakovosti, 765 kg Og kakovosti, 510 kg moke št. 2, 510 kg moke št. 5, 6500 kg pšenice v mletju, 9000 kg pšenice v skladišču, 8000 kg koruze in jx>novno 3840 kg v skladišču restavracije »Triglav« v Sevnici.
Tako je kupičil živila, blago samo pa je odtegnil iz javnega prometa, ter je torej izrek o prisilnem bivanju osnovan v zakonu.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob treh fio-poldne in ob pol 0 zvečer duhovito veseloigro, velefilm »Strah na Gradu«. Za dodatek: pred-filmi.
Vse šolske potrebščine v trgovini Krekovega doma.
Za vsakega neobhodno potrebna knjiga!
»Slovenčev« koledar

Ze preteklo nedeljo smo napovedali, da bomo izdali velik koledar, ki bo prikazal poleg običajnega koledarskega dela pregled vseh zunanje- in notranjepolitičnih dogocjjtov, prav tako gospodarskega življenja današnjega prezanimivega, za vse človeštvo odločilnih dogodkov polnega časa.
Poleg vsega tega in še zabavnega čtiva, bo v koledarju mnogo prekoristnih sestavkov tako za meščana kakor za deželana, (ako za velepodjetnika, uradnika, trgovca, obrtnika, kakor tudi za kmeta.
V koledarju ne bo manjkalo: izvlečkov iz ustroja vojske in mornarice, obrtnega zakona itd., kratkega opisa o naših zbornicah in njih delokrogu, o socialnih ustanovah — kakor o SUZOR-u, o OUZD, o Trgovski, bolniški blagajni, o bratovskih skladnicah itd. — o konzularnih zastopstvih v Jugoslaviji, o naših diplomatskih in konzularnih zastopstvih v inozemstvu s posebnim pogledom na izseljenske komisariate; manjkalo ne bo tudi kubičnih tablic, kvadraturnih tablic, tablic za izračunavanje obrestnih mer, prikaza vseh starih mer in njih ekvivalenta v decimalnem sestavu itd.
) Za vse naše starše pa bo zlasti zanimiv članek o naših šolah oziroma o tem, kakšno bodočnost imajo v življenju otroci, ki gredo v take in take šole (srednje šole, univerzo, strokovne šole, kakor n. pr.: kmetijske, obrtne itd., vojaška služba, orožništvo, mornarica itd.).
Ker smo v dobi, ko že tudi mi čutimo vso težo gospodarske krize in ko nas stiska časa sili k čim večjemu varčevanju, bo v koledarju prekoristen članek o štednji v gospodinjstvu in gospodarstvu in o tem, koliko časa obstanejo živila pri pravilnem shranjevanju.
Vsakemu je pa spričo vseh dogodkov, ki jih bo popisoval koledar, potreben tudi primeren zemljevid, zato bo v koledarju zemljevid sveta kakor tudi vse Evrope ter mnogih držav in pokrajin, kjer so bile velike bilke. Prepričani smo, da bomo zlasti z zemljevidi ustregli vsem: meščanom kakor deželanom.
Seveda bodo v koledarju tudi nasveti o davčnih zadevah, pa tudi prva pomoč v nezgodah bo v njem podana.
Še mnogo pa je drugih sestavkov, ki jih bomo navedli v prihodnjih dneh.
Koledar bo velikega formata 23X30.5 cm, to je skoraj oblika polovice »Slovenca«. 2,e ta oblika pove, da je mišljena s tem knjiga, ki bo prekašala vse ostale podobne knjige.
Za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba* bo veljal »SLOVENCEV« KOLEDAR le 10 din.
Za vse nenaročnike teh listov pa bo koledar po 28 din za izvod, kar je v primeri s podobnimi knjigami na našem knjižnem trgu izredno nizka cena.
Da bomo mogli tiskati zadostno število izvodov, vabimo vse, da se na koledar vnaprej naroče in ga tudi plačajo. Prednaročila sprejemamo do 1. novembra 1940.
Kdor koledarja ne bo vnaprej naročil, mu ne moremo zagotoviti, da ga bo dobil.
Koledar naročite po dopisnici na naslov:
»SLOVENCEV« KOLEDAR - KOPITARJEVA ULICA 6, LJUBLJANA
Prav tako ga lahko naročite pri naših zastopnikih v vašem kraju. — Najbolj enostavno pa je, ako naročite koledar ob plačilu naročnine za časopis, na katerega sle naročeni s tem, da nakaiete na isti položnici, s katero plačujete naročnino, 10 din več in na zadnji strani srednjega dela položnice napišete, da pošiljate 10 din več za »Slovenčev« koledar.
Tudi nenaročniki naših listov lahko dobe koledar po 10 din, ako se naroče in plačajo enega naših listov, t. j. »Slovenca« za dva meseca ali »Slovenski dom« za tri mesece ali »Domoljub« za vse leto.
Opozarjamo, da moremo za vsak naročeni in plačani časopis dati le en koledar
-1 *_ /' ■" _ _ _ — —	al.a	I.Ja	Ia m a .CIaiiahaa . j4aUi f a am LaIa/Ih« « a 1 A • m
Če
en ____________________. .
Nedeljski naročniki »Slovenca« dobe koledar tudi za 10 din, ako predplačajo nedeljsko izdajo »Slovenca« vsaj za pol leta 1941!
Koledar bo imel veliko oglasno vrednost, saj bo to gotovo knjiga, ki jo bodo ljudje najbolj brali; zato vabimo industrijce, trgovce, obrtnike itd., da naroče v tem velikem »Slovenčevem« koledarju oglase!
Pohitite z naročili na veliki »Slovenčev« koledar!
»Slovenčev« koledar
Ljubljana, Kopitarjeva ulica S
za 10 din. (To se pravi, ako je kdo naročen le na »Slovenca«, dobi le en koledar za 10 din. pa je kdo naročen na »Slovenca« in »Slovenski dom«, dobi lahko za vsak časopis po koledar za 10 din, to je skupaj dva.)
^ T__1 _ I * 1 • u _ _ n X.. - t. - ..	aa -	La1a/1 ai* funt va m rliM aL«\ nvAnnlnpAiA
2)xoj&*te hjovice
Koledar
Nedelja, 22. septembra: 19. pobinkoštna nedelja. Marija 7 žalosti; Tomaž Vilan., škof.
Ponedeljek, 23. septembra: Linus, papež; Tekla, devica mučenica.
Torek, 24. septembra: Marija Devica, rešiteljica ujetnikov. Zadnji krajec ob 18.47. Herschel napoveduje lepo, ob jugu ali jugozahodu dež.
Osebne novice
— Spremembe v jugoslovanski provinciji Misijonske družbe sv. Vincencija Pav. (Lazaristi). Preč. g. vizitator Lovro S e d e j je prevzel ravnateljstvo usmiljenih 6ester. Za superiorja v Radečah pri Zid. mostu je nastavljen g. dr. Aton Z d e š a r.. V ljubljanski hiši ie postavlieci ea 6Uiperiorja g. Matija Čontala; dosedanji ljubljanski superior g. Gre-gorij F lis je šel za 6uperiorja k Sv. Jožefu v Celju. V misijonišču v Grobljah je postal 6uperior g. Tomaž Tavčar. Druge spremembe: g. Martin O c ep c k, ekonom v Ljubljani; g. Janko Bele, kaplan m katehet na Čukarici v Belgradu; Jožef G re g or je prevzel dušno pastirstvo v javni kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami v Ljubljani; vodstvo Mladinskega zavetišča v Zeleni jami v Ljubljani je ohranil g M. Čontala.
= Poročila sta 6e včeraj ob 19 v cerkvi Sv. Frančiška v Šiški g. Pirih Milko, uradnik OUZD in glavni tajnik ZZD ter gdč. Brodnik Vera, tajnica mestne JRZ. Priči sta bila: Smersu Rudolf, pravni referent OUZD in Križman Andrei, administrativni tajnik ZZD. Novoporočencema želimo na efeupni žviljenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova!	_
ojiiikjcu
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
—	Ivanka prof. Robidova poučuje stenografijo
posamezno in v skupinah. Začetek tečajev t. okt. Prijave in pojasnila: Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
—	Slomškov dan na slovenskih šolah. Kralj, banska uprava objavlja naslednje: Minister pro-svete je odredil, da se letos in vsako prihodnje leto proslavi na vseh šolah 24. septembra — dan smrti škofa dr. Antona Martina Slomška, velikega narodnega buditelja in prosvetitelja. Vse šole imajo ta dan šolsko službo božjo in nato svečanost v šoli. Dan je brez pouka.
_ Triletni izpiti in konkurzni izpit. Gospodje,
ki se jih ti izpiti tičejo, se opozarjajo, da se bodo vršjli že letos po določbah členov 15 do 35 zakonika ljubljanske škofije s to edino izjemo, da se razdelitev predmetov na posamezna leta ne bo ravnala po čl. 17, ampak po dosedanji določbi. Za prošnje k pripustitvi k izpitom veljata člena 26. in 30. K triletnim iepitom morajo priti vsi dotirni gospodje ob 9 v Alojzijevišče, ker se bodo vršili pred komisijo.
—	Vpisovanje na ljubljansko univerzo. Rekto-rat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani opozarja vse gg. slušatelje, naj ne odlašajo z vpišem na univerzo do zadnjega roka. V takem primeru nastane namreč ob koncu vpisovanja izreden naval, ki je neprijeten za gg. slušatelje in onemogoča pravilno poslovanje univerzitetnih uradov, Potrebne infor-
macije o vpisu se dobe na dekanatih poedinih fakultet in v seznamu predavanj.
—	Naknadno vpisovanje v Robidov enoletni trgovski tečaj, s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15, se vrši še vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni ravnateljstva. Najnižja šolnina, ker se zavod nahaja v lastnem poslopju. Učni uspehi prvovrstni.
—	Katoliške abiturijentke, ki se nameravajo vpisati na univerzo, vabimo, da vstopijo v akademsko društvo »Savicoc. Med vpisovanjem na univerzo od '25. septembra do 5. oktobra dobite vsa potrebna pojasnila o vpisu v društveni sobi (Pavlova soba), Frančiškanska pasaža, III. nadstr., od 8 do 12.
—	Stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno. Tečaj priporočumo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju. Šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. ...
—	Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Unioa.
Večerni trgovski tečaj
namenjen osebam, ki ne morejo obiskovati rednih dnevnih trgovskih in drugih sličnih strokovnih šol.
Predmeti: Knjigovodstvo,
trgovsko in obrtno račuastvo, trgovinstvo s pravom, korespondenca, nemščina,
slovenska stenografija,
strojepisje,
knjigovodske in plsarnSško vaje.
Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov.
Večerni tečaj se prične dne 8. oktobra t. 1.
Vpisovanje se vrši vsak dan dopoldne,
popoldne in zvečer do 8. ure. Šolnina je zmerna in vsakomur dostopna! Podrobna pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo trgovskega učilišča
CHRISTOFOV UČNI ZAVOD
Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). Največji trgovski učni zavod te vrste!
—	Zagrebške Slovence opozarjamo, da mladi slovenski umetniki Kluba Neodvisnih razstavljajo v Zagrebu v Umetniškem paviljonu na Kralja Petra trgu svoje 6like. Razstava je sicer namenjena hrvatskemu občinstvu, toda prav tako tudi Slovencem, ki žive med Hrvati v, njihovi prestolnici, da se seznanijo s slovensko mlado umetnostjo. Prepričani smo, da bo vsak Slovenec rad stopil v hram umetnosti obiskat to slovensko razstavo, kjer bo lahko v slikah, barvah in likih občutil slovenskega človeka in dušo naših lepih slovenskih krajev.
—	Zahvala. Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se najlepše zahvaljuje g. generalnemu direktorju rudnika »The Central European Mineš Limited« v Mežici, ki je
štiridesetletni ca maturantov
klas. gimnazije in realke v Ljubljani
nem
ponovno pokazal svojo veliko naklonjenost s tem, da mu je poklonil svinčeno pločevino, katero je zavod nujno potreboval za zaščito pred rentgenskimi žarki.	r ■
—	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem uč-zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, nudi
potrebno izobrazbo vsem onim. ki so čez dan zaposleni in s epouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Prijave za vpis v Večerni trgovski tečaj, jezikoslovne tečaje in za pouk posameznih trgovskih predmetov se sprejemajo dnevno v pisarni zavodu.
—	V soboško gimnazijo 6e je vpisalo letos 723 dijakov in dijakinj. Zavod je torej večji kot v Kočevju, Novem msetu, Ptuju ali Kranju.
ZUNDAPP azuZEK
J^LJ/ETNI	LJUBLDANA j.
MOTO C f K LI v TAVČARJEVA 11v
— Licitacija za drž. tekstilno šolo v Kranju.
Tehnični oddelek banske uprave je razpisal prvo licitacijo za težaška, zidarska, betonska, železo-betonska, tesarska, krovska in kleparska dela, potrebna za zgraditev državne tekstilne šole v Kranju. Zgraditev šole bo veljala okrog 5 milijonov din. Licitacija bo 8. oktobra na tehničnem oddelku banske uprave. Ponudniki bodo morali vstaviti v preračune svoje cene, nakar bo dobil delo najugodnejši ponudnik.
V ponedeljek, dne 9. septembra 1940 so se zbrali k spominski sv. maši na Rožniku maturanti letnika 1900. Sveto daritev je opravil sošolec bivši frančiškanski provincial p. dr. Gvido Rant za vse umrle in še živeče sošolce in profesorje. Od 72 gimnazijskih maturantov jih živi še 47 in se je od teh udeležilo te slovesnosti 25 sošolcev. Vsi ostali so opravičili svojo odsotnost zaradi obstoječih razmer, ker večina teh živi v inozemstvu. Profesorji so se že vsi preselili v večnost. Po kratkem zajtrku so šli v hotel »Bellevue«, kjer je le prehitro minil čas ob spominih na nekdanja prijetna tovariška šolska leta. Po sklepu, da se odslej sestanejo vsaj v Ljubljani bivajoči sošolci vsako leto, so se razšli zadovoljni in z najboljšimi
občutku ^ ^ desno sede: Kajdiž Valentin, župnik v Sori; Zaje Franc, župnik v Cerinošnjicah; Keršič Peter, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani; p. dr. Rant Gvido, bivši frančiškanski provincial v Ljubljani; dr. Cerne Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani; dr. Šarnbon Vinko, profesor klasične gimnazije v Ljubljani; dr. Steska
Strojepisna šola
Dnevni in večerni tečaji
Dnevi in ure pouka se določijo po želji vsakega obiskovalca.
Največja s t r o j e p i s n i c a 50 pisalnih strojevl
Desetprstni sistem. — Vaje v diktatu, v kopiranju in razmnoževanju.
Tečaji se prično 1. oktobra t. L
Posebni tečaji;
1.	Stenotipistovski tečaj.
2.	Stenograiski tečaji.
3.	Jezikovni tečaji.
4.	Posebni tečaji za posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, računstvo, korespondenca itd.).
Izbira predmetov poljubna.
Podrobna pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo trgovskega učilišča
CHRISTOFOV UČHI ZAVOD
Ljubljana, Domobranska cesta 15
Šolnina je zmerna in vsakomur dostopnal
Henrik, honorarni univerzitetni predavatelj v Ljubljani; Zajec Albin, višji računski inšpektor v po-koju v Ljubljani — v drugi vrsti stoje: inž, Juvan Oskar, tehnični višji svetnik v Ljubljani; Znidaršič Anton, župnik v Žalni; Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Kette Oton, ban. trg. inšpektor v Ljubljani; Zadnik Avgust, inšpektor državnih železnic v pokoju v Ljubljani; inž. Puppis Emil, gozdarski nadsvetnik v pokoju v Slov. Gradcu; Borštner Vinko, banski svetnik v pokoju v Ljubljani; Hočevar Josip, višji računski inšpektor v pokoju v Kamniku — v zadnji vrsti stoje: Klopčič Ludvik, vladni svetnik v pokoju v Ljubljani; dr. Schvveiger Avgust, zobozdravnik v Kočevju; dr. Capuder Kari, gimnazij ski ravnatelj v Ljubljani; Mrak Ivan, inšpektor državnih železnic v pokoju v Ljubljani; inž. Pe-tročnik Ivo, pooblaščeni civilni geometer v Ljubljani; Podbevšek Jernej, župnik v Škofji Loki, dr. Rutar Ignacij, direktor poštne hranilnice v pokoju v Ljubljani; Urbane Josip, trgovec v Ljubljani in dr. Buh losip, zdravnik na Vrhniki.
Din 65.000.000'—
dobitkov bode izplačanih pri 41. kolu drž, razredne loterije
Nabavite si tudi Vi srečke v Glavni kolekturi tfrZ. razredne loterije
Menjalnici Fr. Ramovš
LJubljana - Miklošičeva c. 17
Tel. 41-20 Strogo solidna postrežba!
Sanatorii za živine bolezni
Zagreb, Zcleneal br. 37 Tel. >3-8«, S6-H fief-zdravnlk: Dr. Gjuro VRANEŠIC.
približala prav vsem slovenskim in hrvatskim osnovno- in srednješolskim katehetom. Obenem pa je ta skupni zbornik slovenskih in hrvatskih predavan! lep dokument vztrajnega vzajemnega dela, ki vsa leta druži slovenske in hrvatske katehete.
—	Trgovska šola v Soboti je bila odprta v nedeljo s prisrčno domačo slovesnostjo. Govorniki so poudarjali pomen dvorazredne trgovske šole za Prekmurje in veliko požrtvovalnost prekmurskega trgovstva ki je zgradilo Trgovski dom za vzgojo trgovskega naraščaja.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje protr boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Ogenj v Turnišfu. Pri MakOvčevih v Tur-nišču v Prekmurju so na skednju zakurili kotel, v čigar bližini so bile konoplje, ki so se od vročine vnele. Ogenj je objel tudi seno nad skednjem. Požar so opazili mimoidoči otroci in sosedje, tako da je bila pomoč takoj na mestu in so ogenj kmalu pogasili. Škode je nekaj tisočakov.
—	Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg. po min. »oo. pol. la n. idr. S br. 15.483, 25. V. 85.
—	Vlomilec za zapahi. Pred soboškim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let Jožef Purger iz Lokavcev. V Segovcih je služil za hlapca in je vlomil pri svojem gospodarju ter mu odnesel 1500 din gotovine in še druge vrednosti. Nekje je izmaknil tudi kolo in zagrešil še druge nerodnosti, dokler ni končno prišel v roke pravici.
Zdravilno delovanie Rogaške mineralne vode:
Pri splošni nervozi ugodno pomirjuje Rogaška voda Tempel, pomešana s sadnim sokom
— Nov prosvetni hram ob vzhodni meji. V Tur-nišču v Prekmurju bo to nedeljo blagslovljcn in odprt krasen prosvetni dem. Blagoslovljen bo -dopoldne po službi božji, otvoritev pa bo popoldne Z epo domačo prireditvijo, na kateri pa bo popoldne z lepo domačo prireditvijo, na kateri bodo na vzpo-redu pevske točke, nagovor in vprizoritev Finžgar-jeve drame »Naša kri«. Vrlim stražarjem ob vzhodni meji čestitke k lepemu prazniku!
I
— O letošnjem katehetskem kongresu, ki se je
vršil od 5. do 7. julija v Sarajevu in je vzbudil mnogo pozornosti, je izšlo te dni tiskano poročilo. Založila ga je Akademija »Regina apostolorum« (uprava: Sarajevo, Koroščeva ul. 15, cena 12 din), uredil pa prof. dr. A Livajušič. Za naslovno sliko pokrovitelja kongresa, sarajevskega nadškofa dr. I. Ša-riča, prinaša poročilo uvodni govor pokrovitelja, slike predsedstva in udeležencev, nato pa v celoti vsa predavanja razen enega, ki ga uredništvo še ni prejelo. Med njimi 60 natisnjena vsa tri slovenska predavanja in sicer prof. J. Bogovič-evo »Vzgojna dinamika«, prof, dr, St. Canjkarjevo »Sveto oismo in versko-pravna vzgoja mladine in predavanje prof. dr. M. Dokler-ja o »Liturgični vzgoji pri verskem pouku v srednji šoli«. Za predavanji slede resolucije in točno besedilo brzojavk, ki jih je kongres poslal na pristojna me6ta. Številni slovenski udeleženci tega kongresa, še bolj pa tisti, ki v počitnicah niso mogli v lepo bosansko prestolnico, bodo gotovo z veseljem pozdravili to akcijo sarajew'.te Akademije, da aktualno vsebino kongresa in njegove smernice
lil
I® -
NliSi®
Ako želite imeti hitro pripravljen zajtrk, skuhajte lik i no kavino mešanico.
—	Tatvine v tovarni »Inteks« v Kranju. Letos 20. februarja so v tovarni »Inteks« v Kranju odkrili veliko tatvino raznega tekstilnega blata v vrednosti okoli 10.000 din. Iz maščevanja, ker je bil odpuščen, je neki delavec organiziral nočne tatvine, ko so počasi odnašali razno blago iz tovarne. Tone je bil od 1. 1930 v tovarni nočni čuvaj, a naposled je bil odpuščen. Pridobil je za svoje tatinske načrte Štefana in Nandeta. Mirno so odnašali razno blago iz tovarne. Pred malini kazenskim senatom so vsi trije tatvino skesano priznali in so bili obsojeni: Tone in Štefan vsak na 3 mesece, Nande na 4 mesece strogega zapora.
—	Italijanske in nemške, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, levo, med 8.—14. uro.
Št. Vid nad Ljubljano
Dekliški krožek priredi v nedeljo, dne 29, t. m. v Ljudskem domu ob pol osmih zvečer Mlakarjevo igro »Roksana«. Vljudno vabimo!
Cenitev
posestev
in kakršnekoli škode na rastlinah, posevkih i. t. d. vrši sodno zapriseženi cenitelj in kmet. izvedenec
poobl. agr. ing. Prežel j, Ljubljana, Wolfova ulica 3 Telefon 34-73
Sv. Lovrenc na Dravskem
Groze polno noč nam je v torek naredila Poljskava. ki se je nagloma razdivjala v strašno povodenj. Čez Župečjo vas jc mimo pokopališča, pošte in šole pridrla voda celo do cerkvenega obzidja, kar se je v zadnjih 40 letih šele enkrat zgodilo.
Šestnajst vagonov čebel, ki so bilo pri nas na ajdovi paši, so te dni z naše postaje poslali domov, večinoma na Kranjsko. Zadnja paša po inesordečem vresju mora ostati domačim čebelam.
Iz bolnišnico so sc vrnili pred kratkim: žena cestarja Kozoderca, šolar 4. razr. Jožko Korošec in '20 letni Franc Pišek iz Apač, ki si je bil zastrupil nogo.
Prvi primer davice se je pojavil v našem kraju. On nje je zbolel Štefan Predikaka, 2-letni sin kmeta p. d. Petka v Sv. Lovrencu.
Včerajšnjo soboto smo pokopali 46 letnega Janeza Pepelnika iz Zupečje vasi. Bil je vzoren oče svoje družine.
Naši v Belgradu. Dobili smo poročilo, da je nevarno zbolel od tifusa g. misijonar Andrej Tum-pej, brat tukajšnjega župana. Kot župnika na Cukfirici ga nadomestuje lazarist g. Bele, doma iz Župečje vasi.
Strojna zadruga, ki je obstojala 30 let, se je razšla. Pri mlatilnicl se d ras bencinski pogon ni več rentiral. To je nov razlog za našo vedno ponavljano prošnjo, naj vendar banovinska oblast tudi nam poskrbi za elektriko.
»Farno kolesarsko tekmo« imajo danes teden po večernicah fantje naše fare. Za lep prehodni pokal bodo tekmovali na 25 km dolgi krožni progi Sv. Lovrenc (pošta) —Hajdina—šikolska cesta —Cirkovče—Sv. Lovrenc.
Pesem klopotcev. ki jih ni nikjer toliko kot v naši štajerski deželi, se zopet veselo oglaša z naših brajd ter z bližnjih haloških gričev. Z grozdjem bo pa letos bolj slabo!
Pri glavobolu
BAVER
Ogl. reg. pod S. B 1310 od 15. XII. 1038
Novo bogoslovje v Ljubljani lepo napreduje
Velika kolobarna stavba novega bogoslovja v Ljubljani.
Ljubljana, 21. septembra.
Na velikem zemljišču, na katerem je svoj čas bilo pokopališče pri sv. Krištofu, so že pred leti začeli graditi veliko in mogočno poslopje za novo semenišče ljubljanske škofije. Ker je stavbišče nekoliko vstran od sedaj najbolj prometnih cest, kakor Dunajske in Vilharjeve ceste, pešci prav za prav niti zapaziti ne morejo, kako graditev napreduje. In vendar je v dveh letih, odkar gradijo mogočno poslopje, zrasla stavba od tal do vrha.
Novo poslopje bodočega semenišča in bogoslovne fakultete eradi gradbeno podjetje Mavrič Anton iz Ljubljane. Načrte pa je izdelal mojster prof. Plečnik, ki je zamislil za bogoslovje prav zanimivo obliko. Vse poslopje ima obliko velikega kolobarja, ki meri v premeru 100 m in ki ga po sredi v smeri od vzhoda proti zahodu veže še velik trakt, postavljen na okroglem dvorišču. S tem je okroglo dvorišče razdeljeno v dve polkrožni dvorišči. V avgustu 1938 so začeli graditi notranji dvoriščni trakt, ki so ga tudi še to leto v glavnem
Stavka stavbinskega delavstva
Ljubljana, 21. sept.
Komaj smo zvedeli, da stavkajo stavbni delavci v Mariboru, že se je stavkovna akcija začela tudi v Ljubljani. Vemo, da zasluži stavbno delavstvo v sedanji draginji povišanje mezd, vendar je značilno, kako se delavstvo skuša boriti za svoje pravice. Že stavka v Mariboru se je začela na protizakonit način in isto velja za stavko v Ljubljani, ki se je začela v soboto ob pol 10 dopoldne. Človek se ne more ubraniti vtisa, da se delavci dajo zapeljati agitatorjem, ki jim ni za koristi delavstva ampak za vse kaj drugega. To najlepše dokazuje, kako se je stavka v Ljubljani začela.
V petek dopoldne je Zveza stavbnih delavcev v Ljubljani 'postavila zahteve za zvišanje mezd in je dala kratek rok do sobote ob 9 dopoldne. Navada je taka, da posreduje za tem oblast in skuša najti rešitev, ki zadovolji vsaj kolikor toliko obe strani. Organizatorji stavke pa sploh niso hoteli poskrbeti za možnost pogajanj, ampak so raje kar v naprej dali tiskati lepake, ki pozivajo delavce na stavko. Lepaki so bili natiskani že v petek; isti dan, ko so se komaj odločili, kaj bodo zahtevali. Letak sam tudi značilno kaže, da je organizatorjem več za to, da razburjajo delavstvo. Poleg zabavljanja čez draginjo in pozivanja na samopomoč je omembe vredna le zahteva po povišanju mezd, ki se glasi: Zidarjem in tesarjem naj se mezde za vse kategorije in razrede povišajo za 20%. Delavcem naj se povišajo za 30%, vajencem in mladoletnim delavcem pa 35%.
Kdor stvarno gleda in pozna dosedanje uspešno nastopanje oblasti, kadar je šlo v podobnih vprašanjih za delavske interese, ta bo vedel, da je ubrana pot popolnoma napačna, vedel bo tudi, da razglasitev stavke nima samo namena koristiti delavstvu. Nasprotno, po nepotrebnem v stavko nagnano delavstvo bo samo trpelo največjo škodo, saj so prav v zadnjem mesecu, ko bi delavstvo z delom na stavbah lahko še zaslužilo nekaj več, preden bi nastopili hudi zimski meseci. To čuti delavstvo samo, ki je na mnogih stavbah le nerado šlo od dela, ponekod pa niti ne. V glavnem delo na stavbah v Ljubljani počiva in je s tem prizadetih okrog 600 delavcev. Ni nam treba posebej poudarjati, da bo oblast že svoje storila, da bo zavarovala resnične interese delavstva.
dokončali. V juliju lanskega leta pa so začeli zidati zunanjo kolobarno stavbo. Sedaj sta oba dela zgradbe v surovem popolnoma že dograjena, kolobarna stavba pa ]e v glavnem od zunaj in znotraj tudi že ometana in so vstavljena tudi že okna in deloma vrata. Za sedaj niso še zgradili vse kolo-barne stavbe, stoji le 2 tretjini kroga. Severna tretjina kolobarne stavbe, ki naj bi oklepala severno pol k rožno dvorišče, bo zgrajena kasneje.
Kolobarna stavba je vsa podkletena in ima poleg pritličja še tri nadstropja. V tej kolobarni stavbi bo dovolj sob za bogoslovce. Zanimivo je, da sobe ne bodo kurjene s centralno kurjavo, ampak z navadnimi pečmi. Ni treba posebej poudarjati, da bo vsa oprema izredno sodobna in lična. Kolobarno poslopje ima na vseh etažah na notranji strani, ki gleda torej proti okroglemu dvorišču, hodnik, med tem ko gledajo sobe v vseh smereh proti Ljubljani. Srednji dvoriščni trakt sega v isto višino kakor kolobarni trakt in je širok 15 m„ med tem ko je kolobarna zgradba ši-
roka le 9 m. Na vrhu srednjega trakta bo velika in lična kapela, ki bo segala skozi dve etaži, na strehi pa bo nad njo ličen majhen zvonik. Pod kapelo bo velika slavnostna dvorana in več drugih pritiklin. Severni del kolobarnega poslopja, ki še ni dograjen, je namenjen v glavnem za učilnice bogoslovne fakultete, za knjižnico, konferenčne sobe in za stanovanja profesorjev. Za sestre, ki bodo vodile gospodinjstvo, in za 6lužinčad pa bo zgrajena posebna hiša.
Kolobarno poslopje je v glavnem že toliko dograjeno, da bi bile stanovanjske sobe čez dober mesec lahko že pripravljene za selitev. Ker je pa ugodnejše, če se stavba temeljito presuši, se bodo bogoslovci prvič vselili v novo bogoslovje z začetkom leta 1941-42. Ker tedaj še ne bo učilnic, bodo čez dan obiskovali prostore bogoslovne fakultete v Ljubljani. Do prihodnje jeseni bo mogoče tudi popolnoma dograditi in uredili tudi srednji trakt, ki za sedaj še ni ometen, tako da bo tudi kapela popolnoma urejena.
LJUBLJANA

1 F. 0. Ljuhljana-mesto. Vsem rednim članom, članom starešinam in podpornim članom ter mladcem naznanjamo, da bo redni občni zbor našega odseka v torek, 24. t. m., ob 20 v društveni sobi Gospodarske zveze. Vabljeni so tudi novi člani in vsi prijatelji odseka.
1 Drž. srednja glasbena šola v Ljubljani. Ravnateljstvo srednje glasbene šole sporoča, da bodo naknadni sprejemni izpiti v ponedeljek 23. septembra t. 1. ob 16. Obenem opozarja gojence, ki so opravili sprejemni izpit, a se niso še vpisali, da to store takoj, ker se na poznejše vpise ne bo mogoče ozirati. Razdelitev ur za vse gojence bo v torek 24. septembra ob 16. uri v Hubadovi dvorani. V sredo 25. septembra začenja reden pouk.
Med. univ.
DR. RUDOLF DEL COTT
specialist za rentgenologijo
je otvoril privatno prakso za rentgensko diagnostiko v sanatoriju »Emona«, Ljubljana, Komenskega ulica 4, telefon 36-23. - Ordinira od 14 do 16, izven tega časa po dogovoru.
1 Drž. glasbena akademija v Ljubljani. Novi slušatelji se morajo prijaviti k sprejemnemu izpitu do 25. sept. Sprejemni izpiti bodo od 25. do 30. septembra. Vpisovanje za slušatelje, ki so bili vpisani v šolskem letu 1939-40 bo od 1. do 15. oktobra v pisarni glasbene akademije, Gosposka ulica 8/1.
1 Križanska moška in mladeniška kongregacija priredi zadnjo nedeljo tega meseca, t. j. 29. sept. poldnevni izlet k cerkvici sv. Marjete nad Medvodami. Na ta izlet, ki bo seveda samo ob ugodnem vremenu, že danes opozarjamo vse družbine člane, njih družine in prijatelje.
1 Fantovski odsek Trnovo vabi vse redne člane, starešine in podporne člane, da se udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo, 22. t. m. ob 10 dopoldne v društveni dvorani. Iskreno vabljeni tudi drugi katoliški fantje iz Trnovega.
Pogled » strehe n« mali ivonik nad kapelo novega bogoslovja in na streho. Na desni v ozadju
kolobarno poslopje bogoslovja.
1 Zveza akademsko izobraženih žena vabi vse tiste, ki bi se hoteli učiti tujih jezikov, naj se oglasijo v tajništvu v ponedeljek, sredo in petek v društveni sobi (Novinarski dom, Gosposka 12) od 18 do 19. Tečaji se bodo pričeli s 1. oktobrom. Poučevala 6e bo nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina in ruščina v večemih tečajih. Zveza organizira tudi popoldanske tečaje za Ijudskošoltke otroke. — Odbor.
Dr. Zdenka Tomlnšek
Ciril Metodova ul. 16/1. zopet redno ordinira
1 Francoske tečaje spet začenja za odrasle s 1. oktobrom 1940 Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Vpis od 26. IX. naprej pri služitelju zgoraj omenenega učiteljišča g. J. Miklavčiču. Mesečna ukovina je 20 din. Za to ukovino se lahko obiskujejo vsi tečaji. Tečaji trajajo 7 mesecev. Nadaljnji podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži moškega učiteljišča Obisk tečajev priporočamo in se interesenti vabijo na pravočasni vpis.
1 Dunajska cesta zaprta. Zaradi gradnje kanala na Tyrševi cesti bo ta cesta v odseku od Vodovodne ceste do Posavskega ulice od ponedeljka dalje za vozni promet zaprta. Zasilni promet bo ta čas tekel po Vodovodni cesti in Posavskega ulici.
1 Dograditev zatvornice na Ljubljanici ob stari cukrarni. Terenska in tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice je razpisala prvo licitacijo za dovršitev gradbenih del na stalni zatvornici na Ljubljanici ob stari cukrarni. Licitacija bo pri terenski in tehnični sekciji že 5. oktobra. Dovršitev gradbenih del je preračunana na 1,112.900 din. To gradbeno delo je hkrati zadnje večje delo, ki je še potrebno, da bo dokončno že pred svetovno vojno začeta regulacija Ljubljanice skozi mesto zaključena.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Cene septembra lani in letos. Včerajšnji živilski trg je bil živahen in razgiban. Poslovni promet je bil kljub visoki številki v mesecu dober in
povoljen Mestna občina je v splošno zadovoljnost začela prodajati krompir po 1.50 din kg. Na prodajalne je bil velik naval gospodinj. Cene nekaterim živilom so ostale neizpremcniene, drugim so se dvignile. Med je dražji danes že za 4 din pri kg Cvetlični med je po 30 din kg, poprej po 20 dm. Zanimivo je, kako se je podražila moka od lanskega septembra naprej. Lani je bila moka št. 0 po 3.20 do 3.50 din kg, letos septembra po 7 do 8 din kg. Moka št. 2 lam 3 do 3.50. letos 5.50 do 6 din kg. Moka št. 4 lani 2.80 do 3.05 din, letos 4 50 do 4.75 din kg. Moka št. 6 lani 2.60 do 2.90, letos 4 do 4.25 din kg. Ajdova moka prve vrste lani 5.60, letos 6.50 din kg, II. vrste lani 5 din, letos 6 din kg. Ržena moka lani 3.20 do 3.40 din, letos 5.50 do 6 din kg.
1 Združenje gostilniških podjetij v Lfu-''ani opozarja vse učne gospodarje, ki imajo gostinske ali kuharske vajence ali vajenke in jih še dosedaj r.iso vpisali v šolo, da iste takoj vpišejo v gostinsko 6trok. nadaljevalno šolo na Privozu it. U.
1 Izlet ljubiteljev cvetic v nasade dr. Brodarja v Ormožu bo šele v nedeljo. 6. oktobra z železnico. Priglase za kosilo sporoče udeleženci takoj J. Vavpotiču, tobačna tovarna, Ljubljana. — Vrtnarski odsek podružnice SVD, Ljubljana.
1 Vodstvo po razstavi Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu bo imel danes v nedeljo, dne 22. t. m. ob 11 slikarjev tovariš akademski slikar Rajko Siapernik. Opozarjamo čitatelje, da ne zamude te prilike!
1 Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani bo najbrž potrebovala začasno praktičnega strokovnjaka za delavniški pouk v praktični elektrotehniki. Reflektanti s primerno šolsko izobrazbo ter s prakso v instalacijah in v popravilu elektromotorjev naj se osebno zglase v direkcijski pisarni — Aškerčeva cesta 9, I nadstropje — med dopoldanskimi uradnimi urami do 27. septembra 1940.
Gledališče
Nedelja, 22. septembra: »Romeo in Julija«. Izven.
Ponedeljek, 23 septembra: »Pohujšanje v Dolini Sentflorjanski«. Red Prcmiereki.
Torek 24. septembra: »Pohujšanje v Dolini Sentflorjanski«. Red Torek
Sredi, 25 septembra: »Pohujšanje v Dolini Sentflorjanski«. Red Sreda.
Radio Liubiiana
Nedelja, 22. sept.: 9 Jutranji pozdrav —• 8.15 Radijski jazz — 9 Napovedi in poročila — 9.15 Prenos cerkv glasbo iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (prior Val. Učak) — 10 Tijardovič: Mala Flora m y, opereta (plošče) — 11 Salonski kvintet — 1145 Sestre Finkove pojo, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 12.13 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radijsk. orkestra — 17 Kmet. ura: Kmetijski tisk (Lud. puš) — 17.30 Koncert Delavskega pev. društva, 18.15 Iz operet (plošče) — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Nac. ura — 19 40 Objave — 20 Slov. vokalni kvintet (ob tO obletnici obstoja), uvodna beseda (Rado Miklič) — 21 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi in poročila, 22.15 Gosli in kitara (Slavko Marin in St. Prek).
Ponedeljek, 23. sept.: 1 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vaški umetniki (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 1\02 Radij, salon, orkester (vodi V. Novšak) — 14 Poročila — 18 Bolezni črevesja (ga. dr. Božena Zajec-Lavričeva) — 18.20 Orkestralni koncert (plošče) — 18.40 Delo naše po-
staje v prihodnjem letu (prof. Fr. Koblar) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Delo in življenje Štefana Bobčeva (V. Bučar) — 20 Lahko solistič. točke (plošče) — 20.30 Večer operne glasbe. .Sodeluje ga. Marija Golobič in Radij, orkester. Dirigent M. šijancc — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Veseli trio.
Drugi programi
Nedelja, 22. septembra: Belgrad: 21 Prenos iz Skoplja (koncert). — Zagreb: }9.30_ »Manon Le-scaut« — prenos z Italije. — Budimpešta: 19.25 Klavirski koncert. — Rim-Turin-Florenca: 20.20 »Manon Lescaut«. — Sottens: 20.55 Koncert velikega orkestra. — Praga: 20 25 Odlomki iz Smetanove »Ma vlast«. — Brno: 20 Češka Slasba. — Moravska Ostrava: 20 Lahka glasba. — Toulouse: 19 Koncert orkestra. — Andora: 20 Jazz gl. — Tallin: 18.05 Stara in nova glasba.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščni. — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Dr. Ciber Franc
zopet redno ordinira Lekarne
Nočno 'službo imajo lekarne: v nedeljo: dr.
Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 76 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta — v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelen-burgova 7.
Poizvedovanja
Izgubila se je slika »Bled«, ročno delo, na poti Konjice—Celje—Ljubljana. Najditelj se prosi, da jo vrne na naslov: Kmetijska družba, Konjice.
Pcgled v notranjost še nedograjene velike kapele, ki bo imela ob stranskih stenah galerijo.
Stavbinskemu delavstvu v premislek
Oklic Strokovne zveze gradbenega delavstva ZZD v Ljubljani vsemu stavbinskemu delavstvu
Stavbinei!
Brez vsake napovedi, brez zadostitve zakonskim predpisom, brez znanja in sodelovanja strokovnih organizacij se je začela v soboto stavka gradbenega delavstva. Kakšen bo rezultat te stavke, lahko vsak pameten človek že naprej vidi. Vsak zidar ve, ako zidamo hišo brez temeljev, da se bo ta hiša brezpogojno podrla. Tako je tudi ta stavka obsojena na neuspeh.
Mi vsi predobro vemo, v kakšnih razmerah živi danes naš stavbiaec kakor delavstvo sploh. Predobro vemo, da so se medlem cene življenjskim potrebščinam tako dvignile, da današnja minimalna mezda absolutno ne ustreza več. Kdor koli takšno stanje zagovarja je protidelavski, je proti naroden, je protikrščanski in je protidržaven.
Zato ima naše delavstvo jasne in določene zahteve. Strokovna zveza gradbenega delavstva je na svoji seji z dne 19. t. m. sklenila, da posreduje pri g. banu, da za svojo banovino in za gradbeno delavstvo določi minimalno mezdo za delavce na 6 din na uro in za zidarje 9 din. Naslednji dan smo poslali g. banu naše utemeljene zahteve in smo prepričani, da bomo imeli popojn uspeh. G. ban bo za Slovenijo določil nove minimalne mezde in s tem odpadejo vse prejšnje določbe.
Čemu naj potem stavkamo? Vsak trezen in razsoden mož naj dobro premisli, kaj dela. Vsakdo naj se dobro zaveda, kaj pomeni sedaj v teh časih zgubiti samo nekaj delavnih dni. Posledice te izgube bo nosil vso zimo. In kaj hočemo s to stavko doseči? Ali smo sploh komu stavili svoje zahteve? Ali smo imeli kakšna pogajanja? Ali smo stavili kakšne konkretne predloge? Ne! Stavka se je začela brez vsakega načrta, brez vsakega vodstva, brez ljudi, ki bi lahko biti za svoja dejanja odgovorni. Za delavstvo je takšno početje otroško in nesmiselno, za tiste pa, ki so to stavko
organizirali, je to zločinsko delovanje. Oni so vedoma in hote pahnili v nesrečo nekaj tisoč delavcev, da pridobijo na članstvu, na članarini ter da vsejejo v delavske vrste razdor in nevoljo. Hočejo doseči, da jih bo delavstvo imelo za trpine in mučenike.
Vsakdo, kdor dobi te vrste v roke, naj trezno in razsodno prebere. Naj čita tako. kot bi nc vedel, kdo da jih jo napisal, ker samo na ta način bo lahko prav razsodil. Tu naj ga nc vodijo nobene mržnje in antipatije. Dejanja naj govore. IVečita naj jih zvočor. ko ležo k počitku, naj jih prečita šo enkrat ponoči in zopet zjutraj, pa bo videl, ali smo jih pisali iz mržnje do delavstva v zvozi s kapitalisti, ali nas je pri tem vodila skrb do našega bednega ljudstva.
S strahom glodamo v bližajočo se zimo in zato nam ni vseeno, kako naše delavstvo živi. Naša sveta dolžnost je, da zagotovimo stavbincem vs»j košček toplega kruha. Zato nam ni vseeno, ko vidimo, kako tisoči delavcev drvijo v pogubo. Mi smo tako veliki in tako znafajni. da vzamemo borbo na svoja ramena. Mi hočemo zmagati; todq prav zato hočemo vzeti v roke zakon, to jo orožje, katero nas bo prav gotovo pripeljalo do zaželje-nih uspehov. Nič demagogije, nič slepouiišljenja, nič kričanja, nič ribarjenja v kalnem, nič vara-nja, mi hočemo jasen načrt, jasen program, zadostiti zakonskim predpisom in se potem spustiti v borbo močni in složni.
Zato, dragi stavbinei, vrnite "e na delo in prepustite svojo usodo v roke strokovnih organizacij. Tako kakor smo vas znali ščititi pri junijski stavki, tako vas bomo ščitili tudi sedaj, in hodite prepričani, da bo uspeh gotov. Vse drugo pa vas pripelje v nesrečo in premnoge v zapor.
Strokovna zveza gradbenega delavstva ZZD v Ljubljani.
EZJ^BZUZUmi™
Martin Medvešček — 70 letnik
Maribor, 22. septembra.
V krogu svojih najbližjih je te dni obhajal 70 letnico svojega rojstva stari vodja mariborskega katoliškega delavstva gosp. Martin Medvešček, ki je. v Mariboru še sedaj znan kot odločen borec za delavske pravice in narodno čast Slovencev.
Naš jubilant se je rodil dne 19. sept. 1870 v Pokleku pri Rajhen-burgu. Po dovršeni ljudski šoli se je v Krškem izučil kovaštva. Kot pomočnik je služboval v Rušah in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Leta 1891. se je preselil v Maribor, odkoder je moral k vojakom, katere je služil tri leta v Dalmaciji. Ko se je vrnil v Maribor je bil sprejet v delavnice takratne Južne železnice, kjer je služil do svoje upokojitve. Kjer koli je g. Medvešček služboval, povsod je vplival na svoje tovariše, da so postali člani katoliških in narodnih društev, ki so našega jubilanta štela med svoje najagilnejše delavce. Leta 1895 se je g. Martin poročil z Marijo Bukšekovo iz Kostrivnice. V srečnem zakonu se jima je rodilo 7 otrok, katere je vse lepo vzgojil.
G. Medvešček ve mnogo pripovedovati o velikih narodnih borbah v preteklih desetletjih, v katerih ie sodeloval z našimi najodličnejšimi voditelji: Fr. Korošcem, dr. Matkom in dr. Ant. Korošcem, katerega je naš jubilant spremljal na neštete zbore in shode. Bil je odbornik mnogih naših društev in storil mnogo uslug politični organizaciji, ki ga je na svoji listi večkrat kandidirala. Povsod, kjer je deloval je vse svoje sile žrtvoval za stvar, ki jo je zastopal. Zlasti se mu imajo mnogo zahvaliti delavci iz delavnic državnih železnic, katerih deputacije ie večkrat vodil k raznim ministrom in drugim vodilnim osebam. Neutruden je bil g. Medvešček zlasti v borbi za narodnostne pravice Slovencev. Za veliko narodnostno delo je i bil tudi odlikovan s srebrno in zlato kolajno za državljanske zasluge.
Vrlemu možu, ki si ie tudi za naš list pridobil mnogo zaslug, k lepemu jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi ga Bog ohranil do skrajnih mej človeškega življenja.
Maribor bo letos imel dovolj kruha
Maribor, 21. septembra.
Od merodajne strani smo izvedeli, da je banovina že disponirala s pšenico, ki jo je dobila od Prizada ter ie od tega nakazala za Maribor zaenkrat 200 vagonov, obenem pa je odobreno, da dobi Maribor še nadaljnjih 100 vagonov. Ta količina se bo shranila in mlela v mariborskih mlinih ter bo na razpolago za mestno in okoliško prebivalstvo. Banovina je pokazala veliko razumevanje za potrebe Maribora ter je hitro odpo-mogla grozečemu pomanjkanju moke. Maribor porabi letno okrog 500 vagonov pšenice in kaže, da je vsa ta količina zagotovljena.
Poskušene demonstracije v Mariboru
Maribor, 21. septembra.
V zvezi s splošno stavko stavbinskega delavstva v Mariboru so nekateri napovedovali splošno stavko tekstilnih delavcev in pa stavko krojaških ter slikarskih pomočnikov. Toda tekstilno delavstvo in slikarski pomočniki se niso pridružili. Poskus splošne stavke v Mariboru tedaj ni uspel.
Danes okrog 11. so se pojavile na ulicah skupine, ki so šle skozi Gosposko ulico na Glavni trg, kjer pa jih je policija s pomočjo manjšega oddelka orožnikov hitro razgnala. Tudi drugod v mestu so bili taki poskusi že v kali zadušeni. V nekaterih tekstilnih tovarnah je tudi prišlo do poskusa demonstrantov, da bi pridobili na svojo stran delavstvo. Posebno v Hutterjevi tovarni so se nekateri trudili, toda brez uspeha. Pravih de-montrantov je bilo v celem kakih 200, vtis, da je demonstrantov veliko več, pa so delali številni radovedneži, ki so se nagrnili od vseh strani skupaj, posebno v Gosposki ulici, kjer je prišlo na cesto osobje iz trgovin ter gledalo dogodke. Med demonstranti pa smo opazili znatno število takih, ki so že leta in leta brez posla, dasi bi ga lahko dobili, najbolj vneto pa so se udejstvovali nekateri znani akademiki iz Ljubljane, ki so menda nalašč zato prispeli v Maribor. Kakor je iz vsega tega razvidno, je imel ta poskus današnje demonstracije čisto drugačen namen. Med stavkujočimi stavbinei ni bilo nobenega navdušenja za demonstracije, saj so to večinoma podeželski ljudje, ki prihajajo v mesto na delo. Ker je danes sobota, so večinoma raje odšli domov. Tisti pa, ki so ostali v mestu, so demonstrante le od daleč gledali. Tudi se med stavbinei pojavlja vse močneiši pokret, da se vrnejo na delo, zlasti ko so izvedeli, da so podjetniki pripravljeni upoštevati njihove zahteve. Kaže pa, da vodstvu stavke ni na tem, da bi delavstvo že začelo z delom. Vsekakor je položaj delavstva v Mariboru pri sedanji vsak dan naraščajoči draginji zelo težak ter so upravičene težnje delavstva, toda pri tem ne smemo pozabiti, da se da to urediti brez tistih sitih rogoviležev, ki v ozadju hujskajo,
•
m Za veliko medklubsko motociklistično in avtomobilsko dirko v nedeljo, dne 22. t. m. ob 14.30 na dirkališču Tezno, se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. Pričakovati je s strani občinstva velika udeležba, rad« tega prosimo, da si občinstvu že v predprodaji nabavi vstopnice pri »Putniku«. Avtobusi na razpolago od 13 naprej.
m Pekovski mojstri v Mariboru in okolici so
imeli v petek popoldne v Gambrinovi dvorani zborovanje, ki ga je vodil ob polnoštevilni udeležbi predsednik njihovega združenja Koren. Obravnaval .ie v svojem poročilu novo uredbo o kruhu, o prodaji in delu v pekarnah. Nočno delo je prepovedano. Prodaja kruha in peciva po preprodajalcih se bo ukinila. Gostilničarji ne bodo smeli prodajati gostom svežega kruha. Kruh. ki ga prinesejo v peko zasebniki, se bo izdajal šele po 18. uri.
m K prevozu industrialca Antona Tavčarja na kliniko v Gradec nam pošilja rodbina z ozirom na izjavo mariborske bolnišnice, objavljeno v »Slovencu« naslednje pojasnilo: Anton Tavčar, ki je bil žrtev avtomobilske nesreče, sploh ni bil oddan v zdravljenje v mariborsko bolnišnico, temveč je ostal v domači oskrbi ter ga je zdravil univ. prof. dr. Spisič iz Zagreba. Ker zaradi poškodbe tilnika zdravljenje v domači oskrbi ni bilo možno, smo ga na nasvet, univ. prof dr. Spisiča poslali na orto-pedično kliniko v Gradec. Prof. dr. Spisič je izrecno nasvetoval Gradec, ker se je bilo bati, da bi poškodovani 150 kin dolgega prevoza na naših slabih cestah do Zagreba ali Ljubljane ne prene
sel, medlem ko je do Gradca asfaltirana cesta ter znaša daljava samo 60 km, in ker je zagrebška klinika po izjavi prof. dr. Spisiča prenapolnjena. V mariborsko bolnišnico poškodovanega niso oddali, ker nima posebnega ortopedičnega oddelka niti strokovnjaka-ortopeda, da bi lahko take slučaje I prevzela v uspešno zdravljenje.	J
m Vse za šolo v Cirilovil	j
m Dekliški krožek frančiščanske župnije ima redni sestanek danes ob pol 11 v Domu na Slomškovem trgu. Udeležba za vse članice obvezna.
m Izvoz konj v Nemčijo je spet oživel. Sedaj gre tedensko preko Alaribora iz naše države povprečno po 50 konj v več transportih čez rn^jo.
m Umrla je Ob bregu 16 53 letna zasebnjCa gospa Angela Snirekar. Naj počiva v miru!
m Zdravniško društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 20. t. m. znanstveno ekskurzijo v zdravilišče v Rogaški Slatini. Odhod z avtobusom ob 13 izpred hotela Orel. Prijave ie poslati do torka, 24. t. m. tejniktf dl»j4t'>Jl' tl)f.-^ertlu, splošna bol-"'šnica.	. ■
m Fantovski odsek Maribor H. P^M^nj' "s®"
stanek bo v ponedeljek ob osmih' Zvečer^lSeitaj-nih prostorih. Člani in prijatelji vabljeni.
m Visoka bogoslovna šola začne šolsko leto dne 1. oktobra. Gg. bogoslovci naj se zglase ta dan do 19. ure zvečer v bogoslovju.
m Dekliški krožek Maribor I. ima v ponedeljek ob sedmih zvečer v običajnih prostorih svoj redni letni občni zbor. Odbornice in članice vabljene!
m Gospodarsko društvo na Brezju pri Po-
brežju priredi danes v dvorani g. Lešnika na Brezju razstavo sadja, zelenjave in malih živali. Razstava je odprta ves dan. Vstopnine ni.
m Zahvala. Delavstvo Mariborske tekstilne tvornice izreka zahvalo svojemu šetu g. Franjii' Mauthnerju za povišanje mezd in brezplačno razdelitev življenjskih potrebščin vsem delavcem.
m Danes športna nedelja. Že dolgo nismo imeli v Mariboru tako zanimivih športnih dogodkov, kakor bodo danes. Višek bodo vsekakor velike mo-tociklistične in avtomobilske dirke na Teznem, ki se bodo začele ob 14.30. Pri njih bodo sodelovali sami znani dirkači iz vse države. — Druga zanimiva prireditev pa bo nastop nogometne enajsto-, rice SK Bratstva z Jesenic, ki bo igrala ob 15.15 na igrišču SK Železničarja proti ISSK Mariboru, To bo prvenstvena tekma, ki bo velike važnosti za nadaljnji razvoj slovenskega nogometnega prvenstva. Bratstvo je sedaj v odlični kondiciji ter ogroža prav resno celo prvo mesto SK Ljubljane. Jako zanimivo pa bo jutri na Pohorju, kjer bo priredil SK Maraton kar dve tekmi — tradicionalni Pohorski tek ter krožno kolesarsko dirko od
Nova tovsrna postaja
pri Sv. Lovrencu na Drav. polju
Sv. Lovrenc na Dr. polju, 21. sept. Kot je »Slovenec« že kratko poročal, bo danes izpolnjena dolgoletna želja našega kraja in vsega okoliša. Prometu bo namreč izročena nova tovorna nakladalna postaja na našem kolodvoru, ki je bil do sedaj uradno samo »izogibališče«, čeravno so to naše štajerske Otoče zaradi bližnje božjepolne Ptujske gore.
Vse srednje Dravsko polje, cele zahodne Haloze in spodnja Dravinjska dolina od Makol do Ptujske gore se veselijo tega dneva. Saj bo za vse te kraje velikanskega gospodarskega pomena; razumemo to tem bolj, če pomislimo, da sta jim do zdaj bili najbližji nakladalni postaji v Pragerskem iu v Ptuju. Ni bila malenkostna izguba na času in stroških, tako daleč spravljati vozove vina, lesa, krompirji in'rži, prav tako je bilo to odročno za trgovce, za poverjenike mohorskih knjig itd.
• Zalo snio res globoko hvaležni vsem onim, ki a#;ilanT ponifctgaii do te nove gospodarske pridobitve. V prvi vrsti je to naš občinski odbor z g. županom Tunipejem in tajnikom Peršuhom na čelu. Sam Bog ve, koliko je bilo pisanja in potov in prošenj, da je vse uspelo. Javno se moramo zahvaliti županovemu bratu g. lazaristu p. Andreju v Belgradu za vsa posredovanja, našemu voditelju gosp. dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in poslancu Marku Kranjcu. Tudi velja naša zahvala bivšemu in sedanjemu postajenačelniku Makoterju in Nečemerju ter šefu sekcije inž. Urbančiču, ki je vodil vsa gradbena dela.
Stroški za novo moderno skladišče, dve novi kretnici, nasip, dovozno cesto in drugo znašajo čez 300 tisoč dinarjev. K tej vsoti je prispevala občina Majšperg dva tisoč, lastnica sosednjega zemljišča, ljubljanska Ljudska posojilnica, deset tisoč (po posredovanju in naklonjenosti upravitelja njenih posestev g. Černivca), veleposestvo na Ravnem polju (g. Muzek) tudi deset tisoč, domača lovrenška občina 40 tisoč, vse drugo pa država.
Jutrišnje otvoritvene slavnosti se udeleži sam okrajni načelnik g. dr. Farčnik, da poudari pomen dogodka za ptujski okraj. Blagoslovitev poslopja bo izvršil domači župnik g. F. Spindler, prometu pa bosta novo postajo izročila zastopnik železniškega direktorja g. Franc IIojs in zastopnik sekcije inž. Urbančič. Slavnosti se udeleži tudi naš posla-
Pohorskega doma po novi pohorski celti do Ruške koče in od tani nazaj po turistični poti po vrhu Pohorja do Pohorskega doma.
Zlata poroka pri Klavsovih v Mkih Laščah
nec g. Kranjc, občinski odbor in župani okoliških občin.	.»
Ko torej danes veseli sporočamo o uresničenju te naše dolgoletne želje, ki je nov jasen dokaz, kdo res dela za pravi ljudski blagor, prosimo ob tej priložnosti še četvero reči: 1. posebna mol za skladiščnika Je nujno potrebna, ker dva kretničar-ja bi sama ne niogla zmagovati toliko novega dela;
2.	cesto postaja—Zupečja vas—Ptujska gora naj okrajni cestni odbor čimprei temeljito popravi, drugače bo zaradi ogromno povečanega tovornega prometa postala znana kot ona Maribor—Franm;
3.	občinska cesta. So. Lovrenc—postaja naj se spremeni v cesto 1. reda in 4. nujno je takoj potrebna dobra mostna tehtnica pri skladišču, pri čemer naj občino podprejo okoliške občine.
To so torej naše prošnje ob važnem dnevu, ko se izroča prometu nova tovorno nakladp'na postaja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Celje
c Dekliški krožek ima v sredo, 25. septembra ob pol 8 zvečer v Domu svoj redni letni občjii zbor. Udeležba za vse članice obvezna.
c Redni letni občni zbor FO Celje I. bo v sredo, 25. septembra ob 8 zvečer v Domu, Udeležba obvezna za vse redne člane in člane-stare-šine, vabljeni pa tudi podporni člani in prijatelji!
ZUHDAPP
MOTORNA KOLESA MODELI QD 125«. 600...
RADIO APARATI PISALNI STROJI
"'RADIO T0P1AK-CEUE
, '„;...;!.PREŠERNOVA 5/1 . :',Vy..
c Društvo organistov za mariborsko škofijo
ima svoje redno letno zborovanje v sredo, dne 25. septembra ob pol 10 dopoldne v Zadružni banki v Mariboru. Vabimo vse k polnoštevilni udeležbi!
Ugledna in krščanska hiša pri Klavsovih v Adamovem pri Velikih Laščah ie te dni obhajala veliko družinsko slovesnost: zlalo poroko. Oče Anton Klavs (rojen 13. junija 1866) in njegova dobra in zvesta spremljevalka v življenju Frančiška, rojena Štrukelj, sta se poročila 8. septembra leta 1890. Tega dne sta čez 50 let obhajala svojo zlato poroko, ki pa je bila v Ljubljani na Rakov-
niku, ker večina izmed šestorice živečih otrok prebiva v Ljubljani. Doma gospodari zdaj naj starejši sin Janez. Ena izmed hčera je usmiljenka
V Klavsovo hišo prihajajo sami katoliški časopisi poleg Slovenca vedno tudi Domoljub, Bogoliub in drugi nabožni listi. Naj Bog še dolgo ohrani oba slavljenca ter daj njima in otrokom vso obilico svojega blagoslova!
Zopet ordinira
DR. IVAN P0DPEČAN
Mariborska cesta 15 a.
c V Salezijanskem mladinskem domu v Gaber-jih uprizore danes lepo igro iz srednjega veka »Kralj podzemlja«. Igra je prepletena z zanimivi in napetimi prizori. Nova točka programa bo ku-plet »Kitajski cesar in kita«. Vabljeni.
Primarij dr. Jože Flafs
v Celju do preklica ne ordinira
c Mezdno gibanje rudarjev v Pečovniku končano. Rudarji v Pečovniku so dosegli 18% povišanje vseh temeljnih in akordnih mezd. Ker je podjetje že v mesecu avgustu samo priznalo družinske draginjske doklade za 50%, znaša skupno povišanje 23%. Od lani so rudarji dosegli 44% skupnega poviška.
c Lepe plaSče, pletenine kupite v trgovini Vračko Gusti, Celje.
c Vodja ekspoziture Delavske zbornice gosp. Arnšek Jože je zopet nastopil svojo službo.
c Nogometna podzveza v Celju, v kateri je včlanjenih 10 klubov, je razposlala posebno okrožnico na vse pridobitne kroge, da podpro nabiralno akcijo, ki se bo porabila za vse klube.
Ptuj
Dijaka ali dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov se poizve v podružnici »Slovenca« Ptuj.
Danes vsi v Dornovo, kjer prirejata tamkajšnji Fantovski odsek in Dekliški krožek svoj mladinski dan, ki je edina večja letošnja tovrstna prireditev. Predpoldne je sv. maša v grajski kapeli, nato zborovanje vseh mludcev ptujskega Fantovskega okrožja. Popoldne ob 14 večernice, nato pa veliki javni telovadni nastop s pestrim sporedom. Vsi prijatelji naše katoliške slov mladine vljudno vabljeni na to prekrusno prireditev! Danes naj velja parola: Popoldne vsi v Dornovo!
SK Drava prireja dane« popoldne ob pol 16 zabavno nogometno »Old bov« tekmo med »debelimi in suhimi« na svojem igrišču v Ljudskem vrtu. Pri tej priliki bo smeha na »kla-ftre«, zato vsi v Ljudski vrt!
V nedeljo, 6. oktobra bo ob priliki proslave 70-letniee ptujske gasilske čete v Ptuju velik gusilski dan s pestrim celodnevnim sporedom, na katerega že sedaj opozarjamo. Podrobnejše bomo še poročali.
Mestna policija je izvršila v četrtek kontrolo pekovskih obratovalnic z ozirom na težo kruha. Pri vseh pekih je bila ugotovljena normalna teža kruha. Omenimo naj, da je ptujska policija izvršila kontrolo pred časom tudi pri mesarjih in trgovcih, kakor tudi že pri pekih in ugotovila nekaj nerednosti. Vsi, katerim je bilo dokazano, da so prišli v navzkriž z uredijo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, so bili občutno kaznovani.
Izšla je nova številka ilustrirane družinske revije »žike«
Mirko Kragelj ie prispeval erotično »Jesensko pesem« gejše O-Sen Rudolf Kresal začenja daljšo povest dekleta iz rudarskih revirjev »Prepovedana mladost«, Albin Zalaznik pa zopet zabava čitatelje z »Dvema zgodovinskima anekdotama«. Anton Ingolič je v tej številki zaključil svojo mladinsko igro »Sirote«, ki so vzbudile mnogo zanimanja 6 strani mladinskih odrov Martin Bcnčina nadaljuje s svojimi izvajanji o likovni umetnosti; članku je priloženih nekaj prav posrečenih reprodukcij umetniških slik, med njimi »Družina« Jurija Šubica. France Novšak prispeva »Pravljico o milijonarju«, Viktor Pirnat pa šegavega »Prismuškcga učfnika in njegov šolo«, ki mu sled« Turgenjevljcv »Bedak«. Dr. Mrmolja Zdenko razpravlja »O naši prehrani«, primarij dr Dragaš poučuje mlade mamice in jim odgovarja na razna vprašanja, v »Gospdinjskem kotičku« pa najdete nekaj preizkušenih receptov o uporabi Zikinih ovsenih Kosmičev. Družinski IM »Zika«, ki ga prejemajo vsi ljubitelji Vikinih proizvodov, stalno prinaša tudi poučne članke o Ziki, Zikini kavini mešanici, Zikinem otroškem zdrobu in o 2ikimh ovsenih kosmičih. Kdor se za te prvovrstne domače proizvode in za list »Zika« »ranima, raj pošlje svoj nsslovi Pražami Žiki, Ljubljana-Vič. Dobival ga bo brezplačno.

Za belimi zidovi
Zadnja, tik pred zlomom Francije natisnjena knjiga pariškega ruskega tromesečniku »Sovremenija zapiski« prinaša ta'e odlomek izvirnega pisma, ki je jako poučen za razmere pod sovjetskim režimom.
... Prav za prav sem inozemka, • četudi sem vedno živela na Ruskem. Sicer pa se nikoli nisem smatrala za tujko, temveč vedno samo za Rusinjo. Naposled sem zašla v zagato. Leta 1936 sem izgubila službo. Ne smem povedati, kje sem delala. Omenim samo, da sem večkrat bila nagrajena kot »odličnjaki-njac in deležna priznanja. Zdaj pa so mi re kli, da- ne smem delati, ker nisem sovjetska državljanka. V roku treh dni sem morala zapustiti ozemlje SSSR. Kaj sem hotela? Vše sem pustila in odrinila v Moskvo. Prišla sem do Mih. Iv. Kalinina (predsednika Sovjetske Zveze) in dobila dovoljenje za bivanje pod pogojem, da bom vložila prošnjo za državljanstvo. Storila sem to novembra meseca 1937 in se je vlekla moja zadeva do marca meseca (938. Stalno so mi obljubovali, da bo prošnja kmalu rešena. A zahtevali so vedno nove listine, kolke, življenjepis, osebna potrdila znancev o moji politični zanesljivosti in slično. Ostala sem medtem seveda brez zaslužka in strehe: ker so me izgnnli, nisem imela nobene osebne pravice več. Tako sem se potikala okoli dve leti. Ko sem naposled postala sovjetska državljanka, ko mi rekli: zdaj si boste lahko poiskali delo. Prejela sem tudi stanovanjsko nakazilo, za katero sem prosila v Moskvi. Čeprav ni tako lahko dobiti stanovanje (ljudje čakajo na stanovanje po dve leti ali še več), sem bila vendar vesela stanovanjske pravice in predvsem dovoljenja za delo. A moje veselje je bilo kratko. Tri dni pozneje so že prišli pome v hišo, kjer sem dobila začasno zavetišče. Nestrpno so zvonili in me takoj odpeljali z avtomobilom. Rekli so, da moram za eno, dve urici k zasliševanju zaradi ugotovitve osebnih podatkov v zvezi s podelitvijo državljanstva. A namesto tega sem nepričakovano dospela v kletne zapore komisarijata za notranje zadeve. Tam so me klicali k preiskavi devet noči zaporedoma. Očitali so mi inozemske zveze, vohunstvo in veleizdajo. Presenetili so me predvsem z izjavo, da me je razkrinkal moj lastni sin, ki da sem ga jaz pred petimi leti poslala kot vohuna v inozemstvo. Zdaj pa se je vrnil in vse izdal. Prejel je 20 let ječo. Tudi mene bo zadela ista usoda, če bom tajila. Če pa bom priznala in imenovala svoje pomagače, bodo kazen nekoliko omilili...
Seveda sem ogorčeno- zatrjevala svojo in sinovo nedolžnost. Pa so mi dejali: »Ostali boste v zaporih, dokler ne boste priznali.« Vodili so me po vseh pisarnah in pravili uradnikom: »Oglejte si vohunko!« Večkrat so me postavili v kot z obrazom proti zidu, rekoč: »Tu boste ždeli, dokler ne boste priznali!« Starši me niso kaznovali na ta način, dokler sem bila malo dekletce. Zdaj pa me je doletela ta kazen na stara leta.
Vsako noč sem morala k zasliševanju. Preiskovalni sodniki so bili vedno drugi, obtožba pa je obstala ista. Spustili so me na stol pred mizo, na kateri sta bila pripravljena svinčnik in pola papirja. Sedela sem, poslušala. Nisem zinila aH zapisala niti besede. Razen vohunstva so mi zdaj očitali versko prepričanje in redno obiskovanje cerkve. Tega tudi nisem tajila. Pa mi pravijo: »Če nam boste imenoma navedli profesorje, znanstvenike, učitelje, agro nome in druge moške izobražence, ki ste jih videli v cerkvi, potem vam bomo znižali kazen.« Odgovarjala sem, da v cerkev hodim samo molit, ne pa ogledovat, kdo je tam navzoč. Nato so mi jiokazali bojda lastnoročno pismeno priznanje pokopališkega duhovnika, pri katerem sem bila naročila zadušnico za svojimi sorodniki, češ da je deloval proti Sovjetom, jaz pa da sem mu pomagala, ker sem prepisovala njegove letake. Rekli so mi, da je župnik obsojen na ustrelitev. V dokaz so prinesli debel uradni spis in mi pokazali duhovnikovo sliko. Ker nikoli nisem prepisovala proti-sovjetskih propagandnih letakov, je bilo vse skupaj seveda suma laž.
Zrave,n so dejali: »Ker ste priznali, da molite, vas lahko smatramo za sovražnico revolucije, ker ni nobenega Boga. Bog vam ni pomagal, ker ste le dospeli v ječo.« Odgovorila sem: »Morebiti pa mi bo pomagal iz ječe.«
Devet dni pozneje sem zamenjala dosedanjo klet s preiskovalnim zaporom. Potem sem prav na veliko noč z drugimi vred odkorakala v etapno ječo.
V tesnem preiskovalnem zaporu nas je bilo 24 jetnikov. Ko so mi odprli vrata, nisem vedela. kam bi spustila nogo: tako so se gnetli ljudje notri. Takoj so me obkolili in vprašali, česa sem obdolžena. Ko sem povedala, so odgovorili: »Tukaj smo vsi sami vohuni.« Bile so same izobraženke, večinoma nekdanje inozemske državljanke. Srečala sem dve znanki. Ena je bila Nemka, ki ni prosila za sovjetsko državljanstvo. Druga, rojena Rusinja, je služila kot okrajni agronom. Zaprli so jo z vsem uradništvom vred zaradi »oviranja agrarne politike«.
Na veliko soboto zvečer je prišel jetnicar s polo in med drugimi poklical tudi moje ime. Vsi poklicani smo bili ponovno preiskani. Potem so nas odgnali v temnico, kjer se je bil obesil pred kratkim neki jetnik. Strah ms je bilo in smo morali stati na nogah od 10 zvečer do štirih zjutraj. Vsi smo molili in mislili na sorodnike ali znance, ki so zdaj bili pri velikonočni maši. Ne vem. čemu smo morali v temnico.
Zgodaj nas je odpeljal tovorni avto v etapno ječo. Do 7 je stal na cesti pred vrati. Vsi smo bili veseli luči in zraka. V leči je namreč noč in dan eorela elektrika. Zamrežena dvojna okna so bila še zabita z deskami. Nekoč ie ugasnila elektrika in nas je prevzela groza. Vedeli smo. da zapuščajo ječo na ustrelitev obsojeni. To sr> praviloma vrši v popolni temi. Sicer je trajala samo 20 minut, a ne morem popisati tega straha. Čuli smo, kako brni motor tovornega voza.
To pot smo ostali na nogab do sedme. Po ponovni preiskali so nas razvrstili po zaporih. Prišla sem na štev. 4. Pravi pekel, 120 žensk! Krik, gueča, smrad. Neka znana nuna me je potisnila v kot. Tam so prav tiho brali velikonočno mašo. Vsi so plakuli, ko so zapeli »llri-stos voskrese!« A vroča molitev nam je dobro storila, še nepravosjavni so nam voščili praznike in se z nami poljubovali. Vsi so se gnetli v tem kotu in vsaka je molila po svoje.
Imele smo grozen zrak. Tla so bila vroča, ker je bila spodaj kuhinja Trhle deske so propuščale dim. Od kraja me je hudo lx>leln glava. Potem sem se navadila stalne napol omamljenosti. Okna sd sicer bila brez šip.
čaja.) Vstajale smo tako zgodaj, ker je bila ječa prenatrpanu. Kosila, sprehodi in hoju v stranišče so zavzemali ves dan: posamezne skupine so sledile druga drugo. Zasliševanje pa se je vršilo samo od desete ponoči do treh zjutraj. Marsikatera se ni vrnila v zvezi z zasliševanjem po več dni v našo sobo.
Največ neprilik je povzročala krvava driska. Za večkratno opravljanje telesne potrebe (ki je sicer dovoljena saino enkrat na dan), je bilo potrebno posebno zdravnik »vo dovoljenje. Težko ga je bilo dobiti To je povzročalo pri zasliševanju še hujše muke. Ol>olele so stokale, prosile, preklinjale in se zvijale na tleli pred vrati. A vse je bilo zaman. Paznik ni odpiral in je samo neznansko klel.
Za zdravnika smo imele medicinca petega letnika. Nadele smo mu priimek »foxtrotar« ker je samo vstopil, pogledal, se zasukal na
Krompir — vsa kdanji kruh
saino z dvojno mrežo zavarovana. A vendar smo imele premalo zraka in so bile omedle-vice na dnevnem redu.
Golazen je bila neštevilna. Nekoč sem nabrala v teku dveh ur v vrč z vodo 120 stenic in 250 prašičkov.
Imele smo trinadstropna ležišča: na tleh in deskah, ki so segale skoraj do stropa. Vsaka je imela do pol metra prostora. Spale smo vedno sključene: noge so se upirale v sosedino glavo. Če se je katera obračula v spanju, so se vse zganile z njo vred, tako je bilo tesno. Spale smo slečene in polite z vodo: to je edino sredstvo zoper stenice. Zato smo bile vedno mokre in imele pripravljeno vodo v vrčih. Ležale smo na golih deskah. Marsikatera je bila prišla v ječo popolnoma nepričakovano, kakor je bilo tudi z menoj. Neko zdravnico so pripeljali naravnost iz bolnišnice, kjer je sprejemala nove bolnice. Vse smo bile brez prtljage. odej in rjuh.
V enem kotu našega zapora so skupaj zdele »hujskanja« obdolžene kmetice. Upirale so se agrarni reformi in kolhozom. Nobena od njih ni znala niti besedice po rusko. Ne vem. iz katerega okraja so prišle A korakale so peš v najhujši zimi 90 km daleč Imele so zmrznjene gnojne roke in noge. Bile so garjeve in ušive. Grozen prizor!
Drugo skupino so tvorile »soproge«, t. j. žene zaprtih ali v kazenska taborišča poslanih mož. žena je po zakonu kriva, če ni moža naznanila vohunstva ali protisov jetskega delovanja. Otroci v tem primeru romajo v poboljševalni«) in ne smejo ostati v rojstnem kraju Pošiljajo jih neznano kara. Neka Romunka je nu primer prišla poizvedovat, kje je zaprt njen mož, s triletnim dečkom v naročju Zaprli so še njo in ji strgali otroka iz rok. Dve uri je zaman ihtela in zahtevala dete nazaj. Potem je napovedala lakoto: ničesar ni jedla in je rekla, da lx> umrla, če ne lio zvedela o sinu. Stradala je osem dni Potem je le dobila listič: dete se nahaja v sirotišnici v tem in tem mestu pod to in to številko...
»Soproge« po navadi ne pridejo pred sodnika. Ko se jih nabere do sto skupaj, romajo v pregnanstvo. Včasih pn povedo ženi. da zdaj lahko gre. ker je njen mož že ustreljen. Grozno je gledati, kako se jočejo te žene, če odhajajo iz ječe.
Tretjo skupino so tvorile pri nas kakor povsod verskega delovanja obdolžene nune in »volili nke«
Dan v ječi se pričenja ob štirih zjutraj Vse moramo vstati, zmašiii v cule naše cunje in se usesti na cule, da bi lahko prišle noter one. ki so na vrsti pri ra/našanju kruha, sladkorja, kropa. (Ta se pije namesto nekdanjega
peti in ni vedel, kaj bi počel. Med nami so bile tri dobre zdravnice in več izprašanih usmiljenk, a kaj so hotele in kako nuj bi pomagale?
še nekaj o zasliševanju. Neka Poljakinja ie morala stati noč in dan neprestano več dni. Naposled je imela kakor jjoleno debelo nogo. na kateri so ji f>očile žile privodnice Če se je zgrudila, sta jo spet postavila dva paznika na noge: morala je naprej stati. Priznala je vse, kar so od nje zahtevali. Obtožena je bila vohunstva in dosj>ela je v ječo naravnost od katoliške maše z ostalimi verniki in duhovnikom vred. Neka Rusinja je bila prodajalka. Zahtevali so od nje imena stalnih kupcev, ki jih ni poznala. Torgsin (trgovski sindikat), ki je prodajal brez izkaznic in za drago ceno živila, je bil takrat razglašen za »gnezdo fašistov«. Veliko uslužbencev je bilo zaprtih. Po tpt4nevnem zasliševanju so jo k nam prinesli V omcklievici. Ko se je pozneje zavedela, je bila vedno bolj zmedena in dospela je končno v norišnico.
Doživela sem nezaslišane reči. Marsikdo pri vas mi ne bo niti verjel. A v ječi je bilo vse to na dnevnem redu. Neka nuna je bila na jorimer pri zasliševanju »na vročem«. Ni smela odložiti kožuha, zimskih škornjev iz klo-btičevine in debele volnene rute in ni dobila vode, da bi pila. Rekli so ji, ko je prosila za ftožirek vode, naj vse prizna. Potem je vse podpisala, da bi se napila. Neka druga nuna nj več mogla trpeti in se je obesila.
Povem še, zakaj so nas zaprli. Neka 63-letna Angležinja je dobila 10 let kazenskega taborišča zaradi »prepovedanih zvez z Anglijo«, ker je bila J>rofesoricn v Zavodu za tuje jezike: naročala je iz Anglije za pouk potrebne kn jige Neka 16 letna Nemka z Volge, nepismeno kmetsko dekle je bila obtožena »zvez z Nemčijo«. Ko se je vrnila od preisk j-valnega sodnika, nas je vprašala, kaj je to »zveza«? Ničesar ni ra/umela. Služila je pri okrajni menzi in zatrjevala, da je bila vedno poštena. Ta »zveza« jo je stala tO let pregnan stva. še eno dekle, raznašalka pri nekem uradu, jc bila 6 mesecev zaprta in je prejela jiet lht taborišča. Postala je kriva, ker jc razna-šala v svojem uradu dnevno pošto in je bilo nn številki nekega dnevnika zapisano: »Doli s Stalinom in sovjetsko vlado!« čeprav ni bilo dokazano, da je to naj)i«ala ona. Imeli smo pri na* «e eno gos|iodično, tehniško uradnico Pri »oktobrskem prazniku«, proslavi obletnice revolucije, zvečer med neko družabno isrro, ie omenila Trockega Takoj »o jo zaprli Bila je 10 mesecev v za|>oru. Obsodili pa so jo nn 5 let pregnanstva in še na dve leti izgube osebnih
V rano jutro .. •
V rano jutro grem, a kam, ne vem. Urez besede, blaieua vsa grem tez poljane v rajski sadovnjak svojih lepih, mladih sanj. Stopam rahlo: v moji duši je praznik, reka šepete z menoj molitve, veter dviga iz rož oblake kadila in trava, vsa rosna pred mano se je sklonila
v sveti ljubezni tiste daritve.
Nebo se je v rdeto haljo zavilo
kot da je mavrici vso lut izpilo,
v zvoke tudovite pesmi
donete izpod neba
zapel je zvonček za obhajilo.
Sklonili so se gozdovi zelenih vej,
zadrgetale so ravni brez mej
sredi skrivnostnih boijih dlani,
ki jim med nebom in zemljo ni konca.
Sešek Ljudmila.
pravic (vštevši stanovanje, za|w>slenost itd.). Nekoč so k nam pripeljuli starko » kmetov. Pred dolgimi leti je bivala na ozemlju nekdanje Poljske. Obdolžili so je »agitacije«. Zatrjevala je, da ni kriva in ne ve, kaj sc pravi »agitacija«. Njen sin je bil tudi zaprt. Doma je ostala samo žena in dva majhna otroku. Drugič so porinili k nam noter ju t starih ženie-staroobrednic z 6S, "0 in 75 leti. Vse so bile sključene, same kosti in ko/a. Pomagati smo jim morale na ležišče, ker -e niso bile v stanju povzpeti na diske. Obdolžene so bile »propagande zu Kristusa«. Občudovanja vredna je bila njih vztrajnost in vernost Vse sn pretrpele molče in so samo tiho molile l.na od njih je prekorakala 90 k in do zii|>ora Ko smo prinesli vodo za umivanje smo videli du je pokrita s podplutinumi. S|>otomu so jo pretepali, ker je zaostajala
Tako zvana »trojka«, izredno sodišče, je sklepalo o naši usodi. Vsako noč je podpisala 500 do 600 obsodb. Vse smo praviloma prejemale jx> 10 let ka/ni. Odlok je vnajire.j pre-tipkan nn stroju Sodnik samo dodaja ime in še jMikoljenje, če je kdo i/ nekdanjega plemstva. Obsodbe prečita vedno 20 do 30 obsojenkam naenkrat gospodična v »k iilturno-vzgoj-nega referata kazenske oblasti«. Njeno kulturno delovanje je bilo kmalu opravl|eno Ustavila se je jired odprtimi vrati in v vsaki obsodbi je stalo: »državljanki ta in ta brez stalnega posla«. Jaz sem medtem služila 30 let. Tudi pretežna večina obsojenk je izvirala iz krogov sovjetskega uradništvo. A to ni prihajalo v poštev.
Pripomniti je še. da smo imeli v naši etapni ječi do 500 otrok. jxi večini dečkov in razmeroma malo deklic. Ne vem, ali je to bila deca zaprtih staršev ali so to bili »bezpri-zorni«. Med njimi je bilo dosti pravih divjakov. Nekoč so uprizorili 11 po r Ponoči smo za-čnle strašno razgrajanje, udarce in kričanje — ura! Vse smo planile iz spanca To ie trajalo kako uro. Potem so pazniki odpeli naša vrata in nas nagnali ven. Ko smo se postavile v vrste na hodniku, smo prejele novo |Kivel.je: »Oči v tla! Ne gledali naokrog!« A seveda smo gledale in videle, da so otroci razbili vsa štiri okna v svojem zaporu. Zaprti so bili v dveh sobah, ki ju je delila skupna peč Bili so na toplem ker niso imeli skoraj nobene obleke. Imeli so smno srajce ali telovadne hlačke in so bili skoraj vsi bosi. Čim se jQ [>o navadnem obhodu okoli ene ponoči odstranila straža, so začeli otroci od obeh strani razdirati peč. Z opeko so razbili okovje in deske na oknih, pričeli obmetavati paznike in vpiti: »Ura! Kruha daj! Načelnika -em1 V taborišče hočemo!« Ker se niso dali ukrotiti, je velel načelnik ječe, da jih iz požarnih cevi fmlivajo z vodo Potem so se vdali Pazniki so jih zvezali v pare Do 20 kolovodij s-c, od|ie-ljali v temnico in baje kinahi ustrelili. A ostali so le p rej fl i obleko večji delež kruha in kmalu odšli v pobol jševnlnico. I o se je zgodilo natančno t. ma ja. torej na dan na jvečjega sovjetskega praznika po oktobrski proslavi revolucije.
Marsikaj bi še lahko navedla, a veliko moram zamolčati. da ne bi k'mu škodovala. Če|irav se mi zdaj dobro godi, me je sram svojega blagostanja, ker me boli srce, če se spomnim ruskih mučencev.
Res. nisem zaslužila, da mi je naklonil Bog toliko srečo!
Videla sem tudi svojega sina. Zdrav je, služi, me ima rad, n vse kar s<> mi. o njem jiovedali, je bila sama laž. S tem so me samo hoteli trpinčiti. Moj sin nikoli ni mislil na povratek jx>d Sovjete. Predvsem pa mi je rekel, da veruje v Boga in veruje v lejio l>o-dočnost, ki jo bo dočakala Iluzija. (N.N.)
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolesa, otroftki vozički, Šivalni stroji, prevozni tri« ciklji, pneumatika
Tribuna f. D. L. Ljubljana, Karlovškn c.4
»Kaj pa vendar počenjaš!« vzklikne žena možu. »Saj obuvaš nočno čepico namesto nogavice!«
»Jaz že vem, kaj delam! Noga mi je zaspala.«
Topola ob Muri
Ob Muri
Pri gornji Radgoni se zelenkastorjavovodna Muza neposredno približa Slovenskim goricam in prijazno iepeče s svojimi valovi tik pod grajskim hribom, ki kot skrajni odrastek velerazglednih vinorodnih Polic loči ApaJito kotlino od Murskega polja. Most črez reko veže dve državi; tod je tud prehod dveh različnih svetov; gorice prehajajo v nižino, v ravnino, v polje Na nizkih gričkih vabijo bele cerkvice z visokimi zvoniki, na sončnh goricah amejoč« se vinogradi z visokimi topoli, z viničari-jami in gosposkimi hišami, v ravnini čedne vasice z vabljivimi sadovnjaki, s prijaznim, inteligentnim in zgovornim ljudstvom. Mura, hči gomještajerskh gora, postaja tu že počasnejša, na videz lena, a v resnici ima še vedno mnogo življenjske sile v sebi. Po livadah, logih in lokah je razpredla celo mrežo stranskih strug in rokavov, pa tudi v svoji glavni strugi je silna in močna. V mehki breg se zajeda, v njem koplje, ruši in podira, odnaša travnike, njive, hiše. Pirovci in Pipovci so že v 16. stoletju postali njena žrtev; sedaj se Melč tresejo pred njo. Pred stoletji je bila za Štajerce nevarnejša ko danes; tedaj namreč, ko so Madžar« z umetn;mi nasipi in okopi, z umetnim zasipavanjem njenih rokavov na njenem levem, tedaj ogrskem bregu, skušali usmeriti njen tok na štajerska, slovenska tla. Ko so po dolgotrajnih borbah, v katerih so grmeli celo topovi in je tekla tudi kri, določili mejo, ki naj bi bila neodvisna od rečne struge, so stopili v cerkveni zvonik trga Veržeja in določli ravno črto, ki veže stolp e gradom v Gornji Radgoni, za mejo. Od tedaj so stali ogrski mejniki deloma tudi na desnem bregu Mure. Kolibe ali »koši«, iz šibja pleteni in z ilovico ometani, so služili kot 6tražn<ce in tudi kot skrivališča ogrskih tihotapcev. Sedaj so že izginili, a ljudje se še spominjajo na nje pri Hrast ju ali pri Moti in tista gostilna pri Slatini Raduncih, ki stoji blizu novega mostu čez Muro, se še danes imenuje »V košu«, ker je nastala iz madžarske obmejne kolibe. In tako ee tudi slatina, k« tik blizu nje izvira, imenuje Pe-tanjska po občini Petanjcih, ki leži že v Prekmurju na levem bregu Mure, a sega oziroma je segala nekoč do tega mostu.
Sredi obmurskih lok, bujnih po rastlinstvu in živalstvu, po glasnem ter ubranem ptičjem petju, prihajajo Petanjske slatine na dan. Na priprostem pokopališču v Petanjcih, ki leži sredi polja, počiva ustanovitelj Petanjske slatine, prof. I. Vogler. Tak
sloves si je znala Petanjska slatina pridobiti, da je našla pot celo na papeški dvor. Na je bila pred vojno posebno razširjena na Ogrskem, je naravno. Pa tudi danes gre vsak teden najmanj vagon Petanjske slatine na Ogrsko kljub carinskim oviram. Petanjska ni samo osvežujoča namizna voda, ona je zaslovela po vsej pravici kot zdravilna pitna voda in je kot zdravilna priznana od uradnih zdravstvenih oblasti v naši državi, kakor tudi v inozemstvu. Zdravi bolezni na želodcu, ledvicah, mehurju, gasi žejo in hladi nevarni ogenj vinske kapljice; a njeno zdravilno moč je ovekovečil šolski upravitelj Bizjak Joško v Celju v tem-le lapidarnem stavku: »Izvolite vzeti na znanje, da mi je Vaša mineralna voda povrnila zdravje!«
Za lokami, v kojih sredini ima Petanjska sjja" tina svoj vtr in dpm, šumi Mura; mlini na ladjah vr» tijo 6voja kolesa brez prestanka; ob bregovih široke reke krožijo čaplje in druge povodne ptice ter prežijo na svoj plen. Onstran Mure pa se vije bela cesta okrog Pelanjce skozi širno krušno Prekmurje v Mursko Soboto, nekdanjo slovensko Olšnico.
In Radenska slatina, Slatina Radencil Petanjska in Radenska 6ta si sosedi, le s to razliko, da je ra-deniska Bublja, prvotni vir Radenske, tekom dobrega polstoletja vzrastla in se razliva v naš jugoslovanski Nanheim. v komfortno urejeno in opremljeno zdravilišče in kopališče, katerega vsaj pri nas doma ni treba nikomur še posebej priporočati. Tu so v murskih livadah zakopani zlati zakladi lekovitih snovi, ki pomagajo bolniku k novemu zdravju in 6rečmemu življenju, samo da se v njihovo lekarno zateče še pravočasno.
Nad obema, nad Petanjsko slatino in nad Slatino Radenci, kraljuje na najmarkantnejšem vinorodnem hribčku sevemovzhodnih Slov, goric Kapela, romarska cerkev Marije Magdalene, ozira se na zapad do Pohorja, gleda v sosednjo Nemčijo, a črez Muro gre njen pogled preko obširnega Prekmurja globoko v Madžarsko tja do Blatnega jezera. Baš pri Slatini Radencih in pri Petanjcih je do Zadnjega časa le brod posredoval veliki promet, ki naravno obstoja med Prekmurjem in Murskim poljem. Svojevrstni mlini v Muri so dvigali patriarhalnost in originalnost tega rečnega prometa. Novi most črez Muro, ki bo otvorjen to nedeljo, 22. t. m., bo prinesel v ritem te lepe pokrajine, novo utripanje, novo življenje.	D. Fr. Mišič.
Zaklad
Ni biia navada plemenitega gospoda Vissentinija, da bi imel z bližnjimi sočutje, zlasti ne z ubogimi in potrebnimi, in še posebno sedaj, ko je tudi on spadal v ta razred in je malo posedoval, da bi lahko kazal svoje velikodušno čustvo; vendar, ko je zvedel, da umira nekdanji služabnik njegove družine, je sklenil, da ga obišče. In mislil je celo na to, da bi mu kaj nesel.
»Kaj bi napravilo meni veselje, če bi bil v njegovem položaju?« se je vprašal, in primerjajoč svoj položaj, v katerem je bil, z onim umirajočega, je mislil na steklenico vina.
Stari pa, četudi umirajoč, si ni delal iluzij in tem manj, ker vina ni pil. In četudi mu je mučna žeja prilepljala jezik na nebo, ter mu razpokala usthice, je steklenico, ki jo sklonjeni, plemeniti darovalec držal nad njigovim licem, odklonil.
»Vode, vode,« je hropel.
Oospod Vissenti je pogledal naokrog: ob ležišču je bil vrč, a prazen; pokrivale so ga žejne muhe. Vzel ga je in pri najbližji sosedi prosil malo vode, očitajoč ji,' v kakšni zapuščenosti je stari.	. ...... .
»In oni, zakaj se niso prej pobrigali?« — je rekla najstarejša žena, dajoč mu vodo, ki je je v vasi tisto poletje zelo primanjkovalo.
»Zvedel sem šele danes,« je dostojanstveno, a ostro odgovoril; »takoj sem prišel in mu prinesel vina in ne vode.«	, . .
»Jaz pa mu strežem že mesec dni in nikomur nisem povedala, kaj mi moja revščina dovoli, da
mu dam.«	..........,
Malo zato, da bi nekoliko dražil to zeno. kateri je nemara manjkalo vse, razen jezika, je gospod Vissenti začel umirajočemu streči.
Navsezadnje je bil on tisti, ki je vzel stvar vedno resno; bil je mehak, mrzel, sofističen, poln
dostojanstva, kot so bili nekoliko vsi v tisti nerodovitni vasi in suhi ravnini. Tradicija je pravila, da se oče gospoda Vissentinija ni niti enkrat šalil v življenju, in ko je po smrti šel v pekel in ga je vrag s svojimi vilami premetaval, je užaljeno, a dostojanstveno rekel:
»O, počasi, počasi.«
Umirajoči pa je svojega starega gospodarja dobro poznal in tudi gospoda Vissentinija in ni bil ganjen. Vedel je, da gospod Vissenti nekaj hoče, drugače se ne bi bil ponižal, da bi bil prišel »beraču« streč; ker je potreboval njegovo nujno piomoč, je njegovo dobro razpoloženje tudi instruk-tivno izkoriščal.
Resnici na ljubo, v kratkem je občutil takšno korist, da se je začel zavedati in vznemirjati.
Spal je na slamnjači in ta, kot njegovo telo, vse je bolj smrdelo, kot če bi bil že osem dni mrtev. Torej, gospod Vissenti, ki je bil, četudi čezmerno debel, še čvrst mož, ga je tolažil, slekel, očistil in preoblekel, in nazadnje ga je še prenesel na drugo slamnjačo, po kateri je razgrnil rjuho in položil blazino. Počedil je tudi vse okoli ter pregnal strašne muhe, ki so posedale po bolniku kot vampirji. Dvigal ga je tudi za vsako potrebo in predvsem mu je . dajal piti.
»Vode, vode!« Starec ni prosil drugega, ni potreboval drugega; in blodeč, je vedno govoril o vodnjaku na gori, o studencu z mrzlo vodo, okoli katerega je brodaril, ne da bi se mu posrečilo ovlažiti v njem ustnice.
Težka, topla voda, ki mu jo je gospod Vissenti ponujal, je le večala kislo vročico njegovega nebesa. Želel je umreti bolj zaradi te neusmiljene žeje, kot pa zaradi čudne bolečine, ki mu je težila ote-čeni trebuh.
Medtem se je v vasi raznesla vfst, da gospod
Vissenti streže starčku in nekoliko zaradi lepega zgleda, nekoliko iz iadovednosti, je stopil kakšen predrzneš k njemu in mu prinesel kaj ubogajme.
Ti obiski so gospoda Vissentija dražili in mu zbudili zavist.
Nekega večera je prišel tudi eden njegovih sorodnikov; v okrvavljeni ruti je prinesel vrv, to je »kito«, spleteno iz črev od jančka. Bil je pijan in ni vedel, kaj dela; gospod Vissenti se je pri tem zelo razhudil.
»Odidi,« mu je rekel, ter odrinil neprimerni dar in z njim opotekajočega se darovalca. »Ali ne vidiš, da potrebuje poslednjega olja in ne tvoje smrdljive vrvi? Obesi se na njo, če ne veš, kaj bi z njo počel!«
»O, Vissenti!« je zaklical smrtno užaljeni mož.
Ti bi bolje storil, da bi se obesil, kot da tu zasramuješ spomin svojega očeta!«
Gospod Vissenti je od jeze prebledel, a se je zbral in postal zopet dostojanstven. »Kaj hočeš s temi besedami reči?« »Da vedo vsi v vasi, zakaj si tukaj. In to ve tudi on, on, on, tisti tam. On ve, da mu ti ne strežeš iz usmiljenja, temveč zato, da mu izvabiš skrivnost... skrivnost o vrču z denarjem, ki ga je tvoj oče zakopal v njegovi navzočnosti... denar, ki ga oče ni hotel pustiti tebi, ker te je sovražil in prav je imel---- prav je imel!«
Gospod Vissenti se je rogal, a v notranjosti se je od jeze tresel.
»Zakaj ni smel moj oče pustiti denarja meni? Mogoče, ker je sumil o svojem sinu isto, kar sumiš ti o svojem, da ni tvoj?«
»Pojdi, pojdi!« je pijanec vztrajal. »Prav je storil tvoj oče, da te je sovražil, kajti ti si ga mučil, ker ti si bil zloben norec; in prav je storil, da je vse pojedel, še preden je umrl, in da ti je pustil samo iluzijo o vrču, in iluzijo, da ta neumnež ni izkoristil iz gole tenkovestnosti, da ni grešil...
Vidiš, zakaj umrje z ušmi, kot boš umrl ti.«
»Prav mu je,« je rekel gospod Vissenti in se smejal, smejal.
A ko je sorodnik s svojim omotom, ki je bil ves pokrit od muh, odšel, je piostal v obraz ves črn, kot omot.
»Ste slišali?« je vprašal starčka, prizdignivši ruto, s katero je podil muhe z obraza, in ko ni prejel odgovora, ko je zrl v obraz z zaprtimi očmi in z belimi ustnicami, kot v mrliča, je nadaljeval:
»Vsi vedo torej, vidite. Moj oče me je sovražil, da, a ni ga vzroka da bi me vi sovražili. Kaj sem vam storil? Lahko bi vas bil zasledoval, vas prisilil, da govorite, a sem vas pustil v miru, in tudi,« je dostavil s tišjim glasom, kot bi sebi govoril, »nisem imel potrebe in bil sem ponosen. A sedaj se staram, sedaj mi preti revščina... in vsi me zaničujejo, ker sem revež, vsi me sovražijo, kot me je sovražil on. Bo to mogoče moja domišljija, a je tako.«
»Dajfe mi piti,« je stari vzdihoval ,in ko se je napil, se je silil, da bi govoril.
»Pojdite, gospod Vissenti. Tu izgubljate čas in jaz sem vas po nepotrebnem zadržal. Vrča ni in vaš oče je prodal svojo zemljo in svoje hiše iz ljubezni do bližnjega, da je plačal dolgove in slu-žabništvo in da je pustil vas revnega, da, a spo-
štovanega. Pojdite, pojdite,« — ni nehal ponavljati in se je vrgel na ležišče. Napadlo ga ie vznemirjenje, ki ga ni več pustilo, dokler ni gospod Vissenti obljubil, da gre.
In ko je bil doma, je tudi gospoda Vissentija zgrabilo nervozno vznemirjenje, tako, kot starega. Zdelo se mu je celo, da se ie navzel njegove bolezni, v postelji se je obračal in zopet obračal; postelja je bila trda, kot vreča, nabasana s slamo; in grenka žeja mu je zastrupljala usta.
Skušal je piti, a pljunil je toplo vodo, polno mehurčkov; nato se je začel neumno smejati, kot jx> prepiru s pijanim sorodnikom.
»In ti, ko si dal tistemu nesrečniku piti ta strup, si mislil, da delaš delo usmiljenja?« je rekel z dvignjenim glasom, posnemajoč način govorjenja njegovega sorodnika. — »Idi, idi v pekel!«
Oblekel se je in odšel. Sijala je luna in noč je bila svetla, kot lep, svetel dan. Hodil je in hodil ter prišel na cesto v neki dolinici, kjer je bil edini svež kraj v vsej okolici in kamor so hodili vaščani k malemu izvirku po vodo.
Mlin ob Muri
Tisto zemljišče je bilo nekoč njegova lastnina, in on je mislil, da je oče ravno tam zakopal zaklad.
Hodi in hodi in sreča bosega dečka, nosečega dva mala vrčka polna vode, ki se v luninem svitu blešči.
»Ali mi daš piti?« vpraša, in tiha kretnja, s katero mu deček ponudi enega izmed vrčev, ga preseneti in omehča.
Voda je bila sveža; pil je in mislil na starega, ki od žeje umira.
»Ali mi posodiš ta vrč?« vpraša in deček napravi skoraj posmehljivo kretnjo.
»Kar vzemite tako, jaz ne prodajam vode.«
šla sta skupaj po cesti do skednja, kjer je gospod Vissenti vstopil, pustivši vrata odprta.
Ob luninem svitu je videl, da se je starec zopet vznemirjal in zvijal od bolečine.
»Vode ... Vode ...«
Takoj ga je dvignil in mu dal iz vrča piti. Tn vrček se je ob ustih umirajočega tresel, ko da bi se tresel sam od sebe: zaradi skrivnostnega dejan-nja, ki se je vršilo v tistem trenutku; iz radosti, ker je stari čutil, da mu končno streže pravo usmiljenje. Gospod Vissenti je čutil, da je našel očetov zaklad — in da mu bo njegovo delo usmilienja podelilo očetu večni pokoj. Grazzia Deledda.
[(^TEHNIKA
Nadomestila za bencin
Evropa zaostaja v pogledu motorizacije daleč za Ameriko. Glavni vzrok temu dejstvu je v primeru z Ameriko visoka cena bencina. Rezultat tega pa je ne samo, da se industrija motornih vozil ni mogla niti od daleč v toliki meri razviti kakor v Ameriki, ampak tudi, do se v gradnjo motornih vozil stavljajo čisto drugi problemi.
Kljub vsem oviram pa se je motorizaeija v evropskih deželah posebno v zadnjih letih vedno bolj uveljavila. Zato smo bili ob izbruhu sedanje vojne letalsko bolj prizadeti, ko je zmanjkalo bencina. Pod težo razmer so začeli strokovnjaki iskati vsa mogoča nadomestila. Čeprav so nekatera od teh sredstev dosegla v obratu prav dobre uspehe, moramo reči, da je bilo do sedaj vse komaj nadomestilo za bencin, nadomestilo, ki v naših razmerah pomeni sicer velik prihranek v izdatkih, čeprav kar se tiče udobne vožnje, ne doseza pogona z bencinom.
Za nadomestilo bencina nam služijo lahko trdna, tekoča ali plinasta pogonska sredstva. Ponekod uvajajo z uspehom tudi vozila na električni jiogon.
Kot trdna pogonska sredstva uporabljamo dandanes les in lesno oglje. V posebnih pečeh, ki so ograjene na vozila, izgoreva oglje, odnosno les ob pomanjkljivem dovajanju zraka v ogljikov oksid. Ta plin nam primerno prečiščen izgoreva v motorju vozila na podoben način kot bencinske pare. Prednosti takega pogona obstojajo predvsem v velikem prihranku v denarju v primeri z bencinskim pogonom Naprava sama, v kateri se proizvaja plin, je zelo preprosto zgrajena, tako da so si mnogi lastniki vozil zgradili take naprave sami. To je bil tudi vzrok, da so bili mnogi nad pogonom z generatorskim plinom razočarani, posebno, ker se neredko vzame za predelavo star voz, ki je še za bencinski pogon slab. Kakor vsaka še tako preprosta podrobnost, mora biti tudi generator (peč za proizvajanje plina) do kraja preizkušen, če naj nam jamči za zanesljivo delovanje. Stroške, ki so s takimi poizkusi v zvezi, pa zmorejo samo velike tvrdke, medtem ko tako preizkušanje ne lastnem vozilu preveč stane. Izkušnja je jx>kazala, la dajejo na hitro in brez potrebnega poznanja stvari zgrajeni generatorji plin, ki sicer mogoče lepo izgoreva v motorju ki pa ima take sestavine, da se motor na mestih, kjer drsijo kovinski deli drug ob drugem, hitro izrabi. Skrajšana življenjska doba motorja, ki je jx>-sledica take predelave pa pomeni veliko dražji obrat, kakor če bi kupili dražji, pa dobro preizkušen plinski generator.
Nedostatek plinskih generatorjev je njego-govo oskrbovanje in njegova teža, Zanesljiv pogon na generatorski plin danes ni več problem, skrbeti je treba, da so čistilci in generator vedno dobro očiščeni Težn generatorja znaša okoli 300 kg. Razumljivo je, da takega generatorja ne moremo zgraditi no lahek tovorni ali pa osebni avto. V tem pogledu je bilo že mnogo poskusov, ki naj bi omenjeni nedostatek odpravili, še najbolj preprosto so ta problem rešili Švicarji, ki so zgradili za osebne avtomobile posebne priklopne vozove na dveh kolesih, na katerih je nameščen generator za oglje, odnosno za les.
Kot negativno stran pogona z lesom moramo omeniti še to. dn moč motorja deloma pade pri generatorskem pogonu. Ta nedostatek se da do neke mere j>opraviti na ta način, da zmanjšamo komj>resijski prostor v valjih motorja.
Ker jp nadomestilno gorivo za bencin odvisno od cene vožnje, je generatorski pogon
za nas v današnjih razmerah' zelo pripraven. Drugod delajo uspešne poskuse tudi z aceti-lenom, t. j. s plinom, ki se dobiva iz karbida. Sam acetilen sicer za hiter pogon ni, ker hitro eksplodira, če ga količkaj stiskamo, tako da nastajajo pri hitrih obratih motorja neprijetni samovžigi. Lahko pa ta nedostatek obidemo z dodajanjem bencina pri pogonu z acetilenom (dve tretjini acetilena in eno tretjino bencina) ali z dodajanjem alkohola ali pa z vbrizgavanjem vode v acetilen.
Ali naj že vendar enkrat izrečemo, na čem trpi toliko ljudi, tudi lakih, ki se štejejo k najboljšim med nami? Ni trebal Izgovoril je že tisto veliko besedo papež Pij XII. v nagovoru 4. IX. t. 1.
Ali niste brali: »Naj si je človek v še tako veliki zmoti, dejansko ne želi ničesar z večjim hrepenenjem kakor resnico— »Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo katerekoli najdete.< se glasi Kristusov opomin z ozirom na te ljudi. Na razpotjih so pač ljudje, ki iščejo resnico. Ne morejo najti tiste brvi, ki vodi med nebom in zemljo, čutijo prepad med Bogom in seboj.
Mnogim izobraženim in neizobraženim, sicer dobrim ljudem, je izginila zavest o božjem usmiljenju in so lako zdvojili nad svojo vero. Bog pa je dobrotljiv oče, ki je po svoji naravi nagnjen k usmiljenju, kjerkoli vidi le nekoliko dobre volje. Nikar si o Bogu ne delajmo podob in predstav, ki bi si jih ne upali prenesti niti na svojega zemeljskega očeta. Ne mislimo, da smo s tem Bogu storili kdo ve kakšno čast, če si ga predstavljamo kot neprizanesljivega, neusmiljenega in venomer očilajočega mogotca. Bog nikogar ne muči.
V naš brezsrčni čas moramo zopet glasno zaklicali veselo vest o božjem usmiljenju. »Moje zaupanje« — je zapisala ena izmed novih svetniških oseb (Sv. Terezija D. J.) — »izvira v božji usmiljeni ljubezni, da celo v božji pravičnosti. Saj je za naše grehe trpel in umrl.< Večno ljubezen je izkazal Kristus večno nevrednemu človeku. Če pa komu ta stavek prebridko zveni, recimo tako: vsak zasluži ljubezen, razun tega, ki misli, da jo zasluži. Bog ni trinoški vladar in sodnik; on hoče, da se grešnik izpreobrne in zopet živi.
»Pojdite med odrasle« — je dejal papež v že omenjenem nagovoru — »ki so bili vzgojeni v Bogu tujem ozračju, ki pa danes zavestno ali podzavestno Čutijo klic nesmrtne duše, ki ne more biti zadovoljna z zgolj člo-večanskim napredkom, marveč se hoče napiti ob studencu neminljive resnice.« Kakšna moč Kristusovega duha. in zgleda je v tej vzvišeni papeževi besedi in osebnosti. Pojdimo ea njimi
Kurenčhuva Nestta ma tud beseda
Sej mende bote ja puznai ena gvišna Jerca, ke ma tam nek bliz Uudenka ena bajta? Na plač tkula ub tržneh dneh večkat jajčka piedaja. Medve se že pu/.nave udkar stare babence peklaja. Jest večkat kupem kašne jajčke ud ne, ke m jib da zmeri mal cnej, koker druge baBence. Učaseh m pa še ker-ga navrže. Neki jih z mojmu možam kar duma pojeva, ke ma kajzeršmoren tku rad, de b u punuči iz pojstle skoču in ga začeu natepavat, če b ga puklicala. Jest ga pa tud še precej ubrajtam. Kajzeršmoren je res ena dobra jed. Pa tud spi se lohka pu nem, če se ga glih preveč na naje. Scer pa glih useh jajčk na pujeva duma, kulker jih ud Jerce kupem. Veste, duma mam tud tri kokle, ke sem jih soj čas ud moje mlekarce kupila. Tem koklam jih tud neki prepustim, de m piške zvaleja. Ena m jih je du zdej zvalila kar osem, kmal na tu m jih je pa ta druga kar celeh šternajst, tista ta treka m jih je pa nazadne sam deset Al ni tu praktičen gespu-dinstu? Kene, zdej, ke mama že tulk eneh brezmesneh dni na teden, pa midva z mojmu možam lepu piške ubcrava. Pu pravic vam
Euvem, de nama du zdej ni biu še prou nu-ene sile. Sej piška mava tku uba velik rajš, koker pa mesu ud kašne stare krave al pa še clu bika. Jest sama na vem, zakua s tud drug Ide na ta viža na pumagaja iz te šlama-stike? Lde prou brez putrebe zdej zadne čase konc jemleja. Sej b s glih tku lohka s piškam pumagal, koker s midva z mojmu možam. rrtaučkuga Gustlna nej nekar več na puslu-šaja, ke nam je zadenč neki ud eneh muh prpoudvoii. Gustl je pa ena prsmoda. Nej ga pesteja, de se bo sam z muham trahteru, mi se boma pa lepu s piškam. Men verjemite, de na bo prou nubenmu žou. še hvaležen m bote za ta puduk. Sej me puznate, de jest nekol nubenmu nč slnbga na želim. Gustl kar ke u en dan čveka, zatu sa pa negau nasveti tud ud muh.
Noja. ampak jest sem vam tu ud jajčku, pisk in zdej nazadne tud še ud muh, kar sam tku memgrede puvedala. Jest mam dons čist ene druge misel u glau. Jest sem vara prou-zaprou tla puvedat ud tiste Jerce iz Rudenka. Ta me je prusila zadenč enkat, ke sem glih spt eneh dvejset jajčku ud ne kepila, de b šia z no ke h Batat ene čeule kupet Rekla m je, da se ona na čeule prou nč na spuzna, ke hod punavad zmeri bosa ukul.
Sevede, jest ji nisem mogla udreft, pu-seben še zatu ne, ke m je ona še clu dva jajčka navrgla. Sej veste, de roka roko umije. Tku dober ženic člouk more ustrečt, če b ji tud na tou. Dondons se jajčka na šenkujeja kar ke u en dan.
Jest sem bla prec prpraulena. Tiste jajčke, ke sem jih kepila ud ne in ga tiste dva, ke m jih je šenkala, sem kar hiter u soj cekar stresla. Ona je pa sojč tku že use predala. Kar mahelne sva ja čez tiste tri mUstove. Noja, glih lagat pa tud na smem. Medve nisva šle kar čez tiste tri mustove, tu na morem rečt. Sam čez ta desenga sva šle, ke nama ie biu še ta narbliži. Ke sva pršle čez must, sva ja pa zavile mem flečkajnarske cerkve gor pu Prešernu ulc preko glaun pošt. Čez ene par minut sva pa že stale u štacun pr Batat in začele zbirat za Jerca čeule. Kulk časa sva se zamudle not o štacun, pa na morem puvedat, ke nisem mela ure pr seb. Prou doug vem de ni biu, pa sva s že zbrale prou čedne čevelčke za devetinšterdeset dinarčku. Kar ušeč sa nama ble. Sevede. kulk časa jih bo lohka nusila, pa nisva mogle zvedet. Kašne garancije pa tud nisva dubile. Sam tu nama je rekla pruda.jalka, de bo Jerca lohka prec druge dubila, keder bo te strgala. Sej jih mama še zadost, je rekla, pa stupila ke pu ena škatla.
Ke sa nama enkat te čeule u ena škatla zapokal in sva jih pr kas pušten plačale, sva šle pa naprej pu Šelenburgu ulc ke preke Zvejzd. Kumi pa prideva ke du Zvejzde, pa že zagledave enga mužakarja, ke je ene rjuhe pred štacuna na ene železne štange ubešu. Glih ta deseta rjuha je ubešvou, ke sva pršle du nega. Devet jih je mou pa že lepu pu vrst ubešeneh.
Jerca se je strašen začudila, ke je tu vidla. Kar u glava ji ni šlu, de je tle u Iblan, ke je vender deželen stolen mest, na ta narbl pru-meten ulc duvolen rjuhe ubešat. »Periu se ube-ša ja na kasnem duriš al pa na gmajn,« je rekla. »Pr nas na kmeteh nubenmu na duvolja, de b kar pred hiša ub cest, periu ubešu. Na duriš ai pa na vrte ga že žilier ubeša, tam pa ne, ke hod j a Ide mem.«
plal
1 bla
Jest sem ji tla glih puvedat, de tu nisa rjuhe in de jih tud na uboša zatu, de b se sušile, ampak te plahte maja zatu, do u aus-luge sonce na sije, de se tist blagu, ke ga maja u ausluge, na pufrderba al pa obšlesa. Tekat pa kar naenkat tku zaruputa, de sva se ube prstrašle. Tist mužakar, ke je stavu na lojter in tiste plahte ubešu, se pa prekucne z lojtra ured pu tleh, koker je doug in šrok. K sreč se mu mende ni nč hudga zgudel, ke se je prec pubrau, prslonu lojtre spet nazaj na tista štanga in s začeu ubleka pucat. Noj pol je pa zlezu spet nazaj na lojtra in še ta deseta plahta gor ubesu.
Jerca m kar ni tla verjet, de b ble te lahte zavle sonca. Rekla je, de še neker u an ni vidla takeh plaht zavle sonca ubešeneh. »Tu je ja naroden, ke more lojtra ke pa sem ulačt in najna lezt,< je rekla. »Druge štacune .maja ja tu na vinta narejen, de se plahta kar sama ud vi je in tku ubes, de sonce na more škoda delat.«
»Veš Jerca, tiste plahte, koker ti prauš, sa še pu ta starem. Zdej take plahte nisa več muderne. Tam na špunskem morja met use štacune tku naštiraane plahte pred štacunam, koker sa tle pred ta štacuna Puglcj, na Batatu ta nou palač, sa tud tku naredel, de na boja mogle tiste plahte pustran dol viset. Tu je holt neki pusebenga, kar se pr nas du zdej še ni videl. Jest scer na vem, zakua je tu dober, ke se na zastopera na take reči. Tist inženiri, ke sa na tu pršli. boja pa že vedel, zakua sa tk u plahte naštimal «
Ke sem šla jest Jerca še mal spremt, se pa cela pot nisva druzga puguvarjale. koker ud sameh rjuh in pa plaht Ke sva pršle not dol du Zidanga musta, sva se pa pusluvile. Se-
vede, jest sem mogla jit hiter dam, de sem kusiu skuhala, če ni kusiu že prpraulen na miz, začne mož tku gudrnat in renčat, koker kašen medved. Sej na bujiin se ga jest prou nč, ampak naroden je pa le, če je špeter u hiš. Jest sem tku nervozna, de na morem nu-benga špetera prenašat. Še če se kašen drug Ide špeteraja med saba, se kar tresem. Pu-glejte! Sej še ni done tega, ke sta se začela dva časupisa med sabaVkregat, kua je lil prou, al »preračun« al »proračun«, sem bla jest tisa iz sebe. Jest na vem, za kua b se kregala, ke prouzaprou nima nubeden pron. Edin prou b biu, če b pisal »predračun«. Kene, keder če mest kašna hiša zidat ali pa kašne barake kam drgam prestaut, pugerva ud mojstra, de mu pred račun puveja, kulk bo ta špns kuštou. Ud kerga mojstra dtibeja pred niži račun, tist dubi pa del. Asten, kar pr predračunam ustanma, pa bo prou. Jest scer nisem jezikuslouka, ampak za jezikuslovje mam en puseben talent. Ke sem u ta drug klas hudila u šnla, me je enkat učitelca prašala, če vem, kusu se prati »kojn« pu nemšk. »Da« Pferd,« sem ji jest udguvarila. »Bravo!« me je puhvalila. »Asten, zdej m pa še puvej. kuku se prati »kubila« pu nemšk?« »Die Pferdela,« sem se jest kar prec udrezala. Veste, de sa se m začele te prsmode na ves glas režat. Ampak jest sem jim kar hiter ježek zavezala. »Kau se m bote tlela režal? Jest že vem, kua guvarim,« sem jih za-frkelna. »Moj stric, ke dober vem, de je biu tud moškega spola, koker kojn, sma mil rekel Gabrijel, moja teta, ke je bla ženskega spola, koker kubila, sma ji rekel pa Gibrijela.« Koker sem jest tku jasen dukazala, de mam prou. sa pa prec kar use utihelne. Še gespudična učitelca ni nubene besede več črhelna. Tku ja je biu pa sram, de je kar tisa rdeča ratala, koker kuhan rak. Kojn je »Pferd«, kubila pa »Pferdela«, pa je fertik.	K. N.
Križanka
		M	1	2	3 |	4	5	6	7 |		8	y	9 a |	9b		9c	10	10 a	1
	Si	n					12	13		14			15		16				■
	17						18						19					■	
	jl|3	20			21								22				23 j	24	■
		m	25	26				27	28	29			30	31			32 j		1
	■	33	34				35			36		37		38		39	1		a
m	40		41					42			43			44	45			■	
	m	46			47	47 b	48		49	50			51	52		53	54	55	a
		m		56						57							58		
		59		60			61	62		63			64					a	
a	65				66	67						68	69				70	■	
	m	71				72	73		74	75	76			77	78	79		80	a
		II	I81						82						83		84		
	n	85	86					87			"88 ■ .	89	90		91				a
m	92							93										■	
Vodoravno: 1. Ime enega izmed treh vrelcev Rogaške Slatine. 6. Del žitnega stebla. 9. Dalmatinsko mesto, ki je jx> svetovni vojni pripadlo Italiji. 10. Stvar, ki jo dam ali vzamem zastonj. 11. Sklep, načrt nekaj izvršiti. 12. Mencingerjevo literarno delo. 15. Južni sadež. 17. Napaka, nehote storjena nepravilnost. 18. Škatljica z magnetno iglo. 19. Prav tako. 20. Staroslovanski soglasnik. 21. Poslednja volja. 22. Celoletni poljski pridelek, rodnost zemlje. 25. Tuja beseda, ki pomeni višji, nad drugim. 27. Eden izmed izjx>dletelih »diktatorjev«. 31. Čebelna celica. 32. Veznik. 34. Pravilno, od mnogih ploskev omejeno telo; vrsta steklenih izdelkov. 30. Športen zimski površnik. 39. Vzklik. 40. Pri-trdilnica. 41. Lepo tropsko drevo. 42. Nahod; splošna označba za vnetje kake sluznice. 44. Hiša, zavetje; ljubljanska knjižna založba. 46. Pravna pogodba. 48. Skandinavski les, posebno prikladen za smuči. 51. Osebni zaimek. 53. Vrsta dalmatinskega vina. 56. Vrsta pražene žitne kave. 57. Naravna ali umetna duplina. 58. Človek, ki ga nikjer ne manjka. 59. Morsko dnevno gibanje. 63. Števnik, dvojica. 64. Rumen sadež, tudi kraj pri Novem mestu. 65. Užiten gozdni sadež. 67. Pravljični večni Žid, Pilatov vratar, ki je preganjal Kristusa in se mora za kazen do sodnjega dne potikati po svetu. 69. S težavo in silo poditi. 71. Enoglasno cerkveno petje; cerkvena melodija. 73. Stara utežna enota. 76. Slovita pariška univerza. 81. Slavni francoski junak, paladin iz časov Karla Velikega. 82. V polarnih deželah prebivajoč narod. 83. Ne leva, temveč... 85. Italijanski

operni skladatelj (Lucia di Lamermoor). 88. Poslanec, glasnik vere, Jezusov učenec. 92. Hrib pri Ljubljani. 93. Napolitanski narodni ples.
Na v p i č n o : 1. Mesto v Siriji, pod Libanonom. 2. Zavitek, zvezanost. 3. Žival, ki ni ne ptič, ne miš. 4. Stopica v metriki. 5. Bivanje na prostem, ljudsko zborovanje. 7. Indijanska lovska priprava. 8. Rastlinska jed. 9. Vedeti, razumeti. 9 a. Svetopisemska oseba. 9 b Kar lahko storiš ..., ne odlašaj na jutri,
Gorski kraj in planota nad Borovnico pri Ljubljani. 10. Del struge. 10 b. Kratica domače poročevalske agencije. 11. Eksotična žival. 13. Zelo hud veter. 14. Priprava za popravljanje ladij (plavajoči ali stoječi ...) 16. Svetopisemska oseba. 23. Znameniti pravoslavni samostan ob Ohridskem jezeru 24. Ženski glas. 26. Svetopisemska oseba moškega spola. 28. Skrajšano žensko krstno ime. 29. Majhen nasad. 30. Najrazumnejše bitje. 33. Sončna svetloba, nasprotje od noči. 35. Hrvaški graščak iz dobe kmečkih ujjorov, zatiralec kmetov. 37. Konjska žima na vratu. 38. Vzklik ganotja. 41. Severno mejno mesto, 4Ž. Močna, zelo odebeljena palica. 43. Kratka slov sivena črtica; kot slika stiliziran rastlinski orna-ment. 45. Vrsta dohodka iz naloženega kapitala, 47. Skrajšano žensko ime. 47 b. Suha trava, seno 49. Politična osebnost iz bivše republikanske Nem čije; voditelj centrumaške stranke. 50. Veriga, že lezna vez. 52. Mesto in pristanišče ob severni španski obali, znano iz krvavih bojev iz državljan ske vojne. 53. Nemški filozof. 54. Majhna lesena stavba. 55. Angleži pravijo, da dela zanje. 59. Union sko črno pivo v steklenicah. 60. Stopnja plemiškega dostojanstva. 61. Začetni črki imena in priimka ogrskega velikaša, ki je bil smrtni sovražnik Celj skih grofov. 62. Kratica akademskega študijskega naslova. 66. Hud dež, ploha. 68. Polmer včrtanega kroga. 69. Majhno drevo. 70. Veznik. 72. Železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom. 73. Notranjska reka ponikalnica. 74. Skupina, grupa vo jakov. 75. Član svetopisemskega naroda, ki je imel glavno mesto Ninive. 77. Tuj izraz, ki pomeni dvot no, dvakrat. 78. Predlog. 79. Druga beseda za nov. ponoven. 80. Prva številka. 84. Druga beseda za strast. 85. Predlog. 86. Pijača Starih Slovanov. 87. Kratica pri naslavljanju. 89. Kratica pred naslovom. 90. Ot. 91. Kratica »tega leta«.
Zlogovnlca
rup,
©al cM
Sestavi is zlogov:
a, ca, hi, ind, mi, ni, o, pag, re. r< si, ta, tar, ta
besede sledečega pomena: vrsta oblika zdravila — član divjega azijskega naroda — igra na karte —
prebivalec južnoazijske dežele — hrvaški graščak iz kmečkih puntov — stara atenska pravna ustanova — mesto na Dolenjskem Prve črke dobljenih bsed povedo slovenskega (lesnika, zadnje črke pa cerkveno opravilo.
Rešitev nedeljske zlogovnice
Silos — Etika — Polom — Tetiva — Emir — Menihi — Bakelit — Elita — Rubin Prve črke dado September, zadnje trke Sa-maritan.
Estonščina
»Jeziki so premoženje«, je dejal nekdo od družbe, ko smo po kosilu začeli p«ti turško kavo.
»Časih so pa mrtvo premoženje,« je odvrnil neki gospod Giliar. »Jaz, na primer, sem 60 nekoč ko sem bil še mlad, za žive in mrtve učil eston-ščinc in nisem imel kasneje nikdar prilike, da bi se bil okoristil z njo.«
»Počemu pa se potem niste rajSi učili kakega vetovnega jezika?« je hotel vedeti naš gostitelj.
»Da vam to pojasnim,« je dejal gospod G'liar, »je pa treba, da vam povem lično zgodbo. Takrat sem bil še neznaten trgovski sotrudnik, ko sem nepričakovano podedoval precejšnje premoženje. Neki stric, ki je bil umrl v Revalu, mi je zapustil V6e svoje imetje. In tako sem se odpravil na svoje prvo večje potovanje in sem se odpeljal na Eston«(o. Seveda nisem niti oddaleč mislil, da bi bil ondi ostal, marveč sem sklenil, da si s podedovanim premoženjem v domovini ured:m svojo trgovino. Pri-šedš« v Reval, sem se naselil v stričevo stanovlnjo, saj moj stric ni bil oženjen. A že koj drugi dan po svojem prihodu sem srečal svojo usodo. Prišel sem bil vprav od notarja in sem videl nebesa pred seboj — in še nekaj: rokavico, ki je osamljena ležala na cesti! Malo bolj naprej pa je hitelo žensko bitje s prekrasnimi nogami dalje. Pobral sem rokavico, 6le,kel sem ea gospodično in ji izročil najdbo. Prijazno se je nasmehila in rekla nekaj, česar pa nisem razumel V tem hipu, ko sem zagledal njen ljubki obrazek, sem se zavedal, da bo odslej hudo z menoj.
»Ali govorite po naše?« sem jo zaprosil. Gospodična je odmajala z glavo in je spet nekaj nerazumljivega spregovorila. V tem mestu pa živijo razen Estoncev, tudi še Nemci, Rusi in Švedi. Jaz pa sem razen materinščine znal le še francoščino lomiti.
»Ali govorite francosko?« 6em vendarle še bolj milo zaprosil, a lepotica je spet z obžalovanjem odkimala. Zadel me je prijazen in topel pogled, potem sem strmel zn njo^ z bridkostjo v srcu. Mahoma me je prvikrat prešinilo čuvstvo velike ljubezni, ki vse premaga. Sledil sem gospodično, dokler ni izginila v lepi vili. Zapisal sem si cesto in hišno številko, v meni pa je dozorel sklep: ta ali pa nobena Popoldne sem poizvedel v«e potrebno. Lastnik tiste vile se je pisal za Uprijunija in ie imel veliko modno tvrdko za gospode. Imel je hčer z imenom Ana, ki ji je bilo osemnajst let in ki še ni bila poročena. Drugo jutro sem si dal po nekem tolmaču napisati v estenščini pismo s približno tole vsebino: »Oboževana! Pogled v Vaše lepe oči je bil že dovolj, da sem 6e naučil občutiti ljubezen. Cenjena Ana, bodite vendar moja žena! Čez štiri tedne pridem, da Vas zasnubim. — Tisti gospod z r.kavico včeraj.« To oismo 6em s krasnimi vrtnicami vred po-slal v vilo.
»Zakaj pa niste kar sami šli tja?« je vprašal eden od gospodov.
Ker nisem znal niti besedice Cstonšči.ne,« je odvrnil gospod Giliar in nadaljeval: »Sklenil sem bil, da se bom v teh štirih tednih naučil tega ie-zika. 2ame se je začela resnično bridka doVa. Vedeti morate, da spada estenščina, --oleg f>:nščine, Japonščine in madžarščine, k družini uralaltajskih jezikov, ki niso niti malo v sorodu z evropejskimi in klasičnimi jeziki. Zatorej učenje teh jezikov ni kar tako za človeka naših krajev. Gulil sem se ko nor. Od sedmih zjutraj do desetih dopoldne sem se učil besed, od pol enajstih do ene pa slovnice. Popoldne sem od dveh do štirih bral rstonsko čtivo, od štirih do šestih pa sem estonsko pisal! Ob sedmih zvečer je prišel k meni učitelj, ki se je učil z menoj do enajstih ponoči. Že-čez teden dni, me ie začel lomiti krč, da sem se ob vsaki priliki jcfcul in sem svoiega učitelja ven vrgel. Ko sem si živčno opomogel, sem dobil nekeda diiaka, ki me je nadalje uvajal v skrivnosti jezika. Ta je bil zoper suhoparno učenje in je vsak dan pojjil pet do šest litrov vina na moj račun. A zato je bil pa ves dan pri meni in fKJgovarjala sva se v estonščini. Saj mi je bilo mnogo lažje, da sem se na ta način učil. Vendar 6em navzlic temu jako shujšal, ponoči r.isem mogel nič več soati in videl sem večkrat bele postave, ki jih sploh ni bilo. Saj ne vem, kaj me je bilo takrat bolj zdelalo, ali hrepenenje po svoji obo-ževanki ali pa učenje tega nesrečnega jezika. Vsak dan sem Ani poslal šopek krasnih cvetic.
Z nekaterim! krizami so minili ti štirje tedni in prav dobro sem uspel. Že sem znal precej dobro po estonsko kramljati. In prišel je dan. ko sem spet stal pred ono vilo. Služkinji sem izročil svojo poset-nico in čez nekaj minut nato sem bil že pri gospodu Uprijaniiu. Z izbranimi besedami sem mu začel predavati, kar 6em 6e b<l na pnmet naučil. Ko sem ob koncu svojih besed omenil, da sem premožen, mi je gospodar mahoma prestrigel besede:
»Zakaj pa tega niste koj povedali?« je vzk!;knil v moje naivečje presenečenje s češkim poudarkom. »Mi smo češka družina in pri nas se le češfao govori. Če bo moji hčerki Ani prav, se lahko vzameta. A prej se morate seveda naučiti češčine!«
»Prav!« sem vzkliknil »Jutri se spet ogla^m —« pa sem bil zur.aj. Po cesti sem taho hitro tekel, da 60 se mi ljudje strahoma izogibali. Še isti večer sem vstopil v vl?f<. ki me je odpelial v domovino,« je nehal gospod Giliar pripovedovati.
»Pa gospodična?« je nekdo vprašal.
»Zaradi zdravja sem se ji moral odreči,« je dejal gospod Giliar z vzdihem, »zakaj, če bi se bil po tem nasilnem tečaju z estonščino začel učiti še češč;nc, bi bil brez dvoma znorel.«	(R. Urban.)
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Srpan — 4. Stan — 8. Ozek
—	12. Lom 13. Ba (Barij) — 15. Poni — 16. Kina
—	17. Zalog — 20. Srb — 21. Zlin — 22. Od — 23. Ujeda - 26. Ceniti — 28. Drož — 30. Pri — 32. Bata — 33. Sad — 34. Lug — 35. Nova — 36. Red
—	37. Ara — 38. Pika — 39. Okarina — 40. Že — 42. Rja — 43. P. s. (pripisano) — 45. Aj — 46. Plut 49. En — 50. Osa — 51. Gruž — 53. Aleja — 54. Cop
—	56. Alt —57. Krila — 58. Petek — 59. Ujec — 60. Gad — 62. Aden — 63. Set — 64. Skeč — 65. Kanadec — 66. Trs — 68. Granat — 69. ln — 70. Slap — 71. Kre — 72. Počivati — 73. Odmor.
Navpično: 1. Slon — 2. Rog — 3. Pm — 4. S. P. Z. (Slovenska plavalna zveza) — 5. Tolovaj
—	6. Aniža — 7. Nin — 8. Okoren — 9. Zid — 10. En
—	11. Kaja — 13. Briga — 14. Ab — 18. Aca — 19. Led — 20. Stuka — 23. Ubožec — 24. Eta — 25. Dar — 27. Ilija (Gregorič) — 28. Dno — 29. Roka — 30. Prileten — 31. Ida — 38. Prstan — 41. F.noika — 43. Priden — 44. Sulec — 46. Ples — 47. Ujec — 48. Tak — 50. Olga — 51. Gradič — 52. Ža — 53. Aparat — 55. Peča — 59. Uka — 61. Da 64. Srem — 66. Tla — 07. Spi — 68. Grd — 70. sv. (sveti) — 71. Ko.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljit dnevnik »SLOVENEC«!
M£A*DI SLOVENEC
Pamet je boljša kot žamet
Bil je vroč poletni dan. V neki krčmi ob deželni cesti so sedeli trije rokodelski pomočniki: kovač, čevljar in mizar. V žepu so jim žvenketali srebrni kovanci — zaslužek celega tedna.
Čevljar, ki je sedel pri mizi tako, da je bil z obrazom obrnjen proti oknu. je zdajci zagledal drobnega človečka, ki je počasi koracžl po cesti. V eni roki je imel culo, v drugi pa popotno palico, ki jo je veselo vrtel po praku, čeprav je šepal na eno nogo. Čevljar je na prvi pogled ugtfnil, pa je prišlec jx> poklicu krojač.
Krojaček je plašno odprl duri. pokukal v krčmo in se pohlevno stisnil k mizi v kot. Iz cule je privlekel kos kruha, krčmarja pa je prosil za kozarec vode.
Mizar je prekanjeno pomežiknil svojima dvema tovarišema, češ: tegale si pa moramo malo privoščiti! In je zaklical:
»Hej. hej, tovariš krojač, zakaj sediš tam v kotu in prodajaš dolgčas. Pojdi sem in pij z nami!«
Krojaček si tega ni pustil dvakrat reči. kajti v žepu ni imel niti beliča. Zadovoljno je prisedel in veselo trčil z novimi znanci. Ko so tako nekaj časa kramljali in pili, je mizar spet zvito pomežiknil kovaču in čevljarju ter dejal:
»Tovariši, to je vse lepo, ampak povejte, kdo bo pa račun plačal?«
»Jaz gntovo ne!« se je oglasil krojaček in jih prestrašeno pogledal. »Saj ste me povabili k mizi.«
»Motiš se, bralec,« ga je zavrnil čevljar. »Poklicali smo te res, nihče pa ni rekel, da plačamo mi.«
»Res je to,« je prikimal mizar. »Niti z eno besedo nisem omenil, da plačamo mi.«
Bled kakor zid je ubogi krojaček sedel na svojem stolu in ni mogel spraviti iz sebe glasu. Dobro je vedel, da iz njegovega žepa ne bi padla prebita para, čeprav hi ga postavili na glavo.
»No, no,« ga je začel miriti mizar, »saj ni tako hudo, bratec. Bomo pa stvar drugače uredili. Veste kaj? Stavimo se uganke in kdor jih bo rešil največ, temu ne bo treba plačati ničesar.« In je spet prekanjeno jjomežiknil čevljarju in kovaču.
»Velja!« sta zaklicala ta dva in segli so si v roke.. Krojaček seveda tudi, kaj je hotel drugega?
»Torej tovariš krojač,« je začel mizar, »dobro poslušaj in pametno odgovarjaj! Ko sem davi stopil iz hiše in na vogalu zavil na levo, kaj je bilo tedaj na moji desnici?«
Krojaček se je veselo zasmejal:
»Ali ne pozeaš nobene težje uganke? Ta je prav lahka. Na desnici si imel pet prstov.«
Mizar je debelo pogledal in obmolknil. Moral je priznati, da mu boljšega odgovora pač nihče ne bi mogel dati.
»Moja je pa težja,« je začel čevljar. »Zadnjič je neki mož s tremi nogami jahal nekoga, ki je imel prav toliko nog — pa se oba skupaj nista premaknila z mesta.«
»Hoja hej,« se je poredno zasmejal krojaček, »ali je imel tvoj mojster revmatizem, da je z berglo sedel na čevljarskem stolu, ali pa je imel v roki palico za tvojo grbo,«
Na ta krojačev odgovor je onemel tudi čevljar.
»Pa povej, kaj je to.« se je nazadnje oglasil kovač. »Nima niti kaplje krvi. pa je vendar večkrat čisto rdeča; nič ni kriva, pa jo vendarle večkrat tolčejo; ne zna teči, pa predirja več kilometrov na dan.«
»Zmerom lažje,« se je namuzal krojaček. »To je konjska podkev.«
»Srečo imaš,« je priznal čevljar. »Rešil si vse tri uganke. Zdaj je vrsta na tebi, da nam staviš svoje uganke. Če jih rešimo, plačamo polovico računa mi, polovico pa ti.«
»Dobro,« je prikimal krojaček. »Torej zapik! Povejte, kaj je to: Prvo veva midva s čevljarjem, vidva mizar in kovač pa ne. Drugo vemo vsi, tretje pa vem samo jaz.«
Kovač, čevljar in mizar so si dolgo belili glave, pa niso mogli iztuhtati ničesar.
»Meni se ne ljubi več čakati.« je dejal krojaček in jih zvito pogledal. »Kar sami rešujte brez mene!«
Pograbil je culo in palico in jo mahnil proti vratom.
»Stoj!« je zaklical kovač. »Še prej nam moraš povedati rešitev!«
»Saj res.« se je krojaček ustavil na pragu. Roslušajte! Prvo veva samo midva s čevljarjem — namreč to, da šepam, ker me je čevljar videl
Kdor drugim jamo koplje
i.
Tinček in Tonček, dva paglavca mala, psa sta ujela, ga trdno zvezala; Tinček ga vleče, pes milo ječi, Tonček ga zadaj z rokami tišči.
Tja h kopališču sta revčka prignala, v vodo pahnila sta ga in kričala: »Črn si kot dimnikar, brž se umij, mrzle vode se do grla napi j!«
3.
Tinček na vrvi po bregu ga žene, pes čofota — ni rešitve nobene? Glej v kamenitem obzidju stopnico! Pes brž iztegne slabotno nožieo...
v skoku požene na kopno — hop! že se, kožo si mokro prav krepko otrese. Voda prši naokrog kot ciklon*) — Tinček in Tonček sta mokra kot on.
I *) Ciklon = vihar, močan zračni vrtinec.
MLADA NJIVA
Večerna molitev
Utihnil je večerni zvon, povsod je mir, le mir, Nad spečim poljem skoz vsemir se ziblje zvezd milijon.
Žare, blede, v brezkraj hite, neskončnih časov spev pojoč. V molitvi mi drhti srce v to čudno lepo noč.
Peter Leveč, dijak.
Majda in sestrica
Ko je naloge vse Majda spisala in vse kar treba se je naučila, je od sestrice pleničke oprala, v kuhinji vse prav lep6 uredila.
Potlej pa Cilko v naročje je vzela, setrico svojo preljubljeno malo, njčkala jo je in pesmi ji pela, dokler se ni ji močnd zadremalo.
In ko še mlekca je piti ji dala, v posteljo mehko jo je položila. Cilka je sladko, prav sladko zaspala, Majda pa prosta kot ptiček je bila...
Jožef Mihelič, Dobrova pri Kropi.
skozi okno. Drugo vemo mi vsi — namreč to, da ste me hoteli opetnajstiti za račun. Tretjo pa vem sam ojaz — namreč to, da imam v hlačah luknjo.«
To rekoč, je prebrisani krojaček vljudno snel klobuček, se priklonil, pokazal svojim znancem luknjo na zadnji plati hlač — in hitro smuknil na cesto.
A da
Vije se tenčica bela čez planine, čez ravan, svetlosinja zadehtela ajda je v jesenski dan.
Z vetrom nežno se preveva. Rožni kralj gre prek dobrav; tisoč belih prekipeva rok v poslednji mu pozdrav.
Peter Leveč, dijak.
Dijaška
Sinje gore v snegu spet, ajdin cvet, dol sanjav,
vrisk pastirjev iz daljav; veje rdijo od sadu. — Dan slovesa, si že tn?
Peter Leveč, dijak.
I
Prebrisani ded
Moj ded je bil gozdar v neki vasici na deželi. Kadar so ga ob nedeljah prišli obiskat nenapovedani gosti in se je babica bala, da zajčje pečenke za vse goste ne bi bilo dovolj, ji je ded pomagal iz zadrege na kaj prebrisan način. Nekaj minut pred jedjo je začel gostom pripovedovati tole zgodbo:
»Zadnjič sem šel po opravkih v sosedno vas. Pozno je že bilo in f>ostal sem lačen. Zavil sem v gostilno k »Zlatemu jelenu« in povprašal krčmarja, ali bi mogel dobiti še kaj dobrega za pod zob.
Krčmar je malo pomislil, potem pa je odgovoril:	,
,Nekaj zajčje pečenke še lahko dobite.
Tristo zelenih! sera si mislil, od kod pa ima zajčjo pečenko? A ker lovišče v sosedni vasi ne spada več v moj delokrog, sem si na tihem rekel: To ni moja stvar! — in naročil sem zajčjo pečenko.
Dolgo je trajalo, preden je krčmar prinesel skledo z zajčjo pečenko na mizo. Teknila mi je na vso moč, ker sem bil lačen kot volk. Že sem oglodal skoraj vse kosti, ko sem se spomnil svojega psa. Položil sem skledo s kostmi in ostanki mesa na tla in zaklical psu:
,Aj, a j, liubček, ali bi tudi ti rad zajčjo pečenko jedel? No, kako pravi olikan pes?'
Lahko si mislite, kako sem se prestrašil, ko je moj pes na vprašanje molčal, iz ostankov pečenke pa mi je tožeče zadonelo nasproti: Hov, hov, hov! — Čez nekaj dni sem šele zvedel, da so prav tistega dne krčmarje-vega psa ustrelili, ker ga je povozil neroden kolesar...«
Ko je moj ded to zgodbo končal, je njegova žena hitro prinesla zajčjo pečenko na mizo. In naj je bilo okoli mize še toliko gostov — zmeraj je ostala skoraj vsa zajčja pečenka na mizi...
Sreča ie opoteča
Nekega dne se je štorklja sprehajala ob majhnem ribniku. Bila je na vso moč lačna. Premišljevala je, kako bi si napolnila lačni želodček.
Zdajci je zagledala lepo jeguljo, ki je plavala po bistri vodi. V istem trenutku je zagledala tudi debelo ribo in nekaj korakov od nje veliko žabo, ki je skočila na list od lokvanja in zakvakala svojo pesem.
»Imenitno!« je zamodrovala štorklja. »Danes imam pa srečo. Kar trije slastni prigrizki se mi obetajo. Samo tega ne vem, ali naj bi prej požrla jeguljo ali ribo ali žabo.«
Dvignila je eno nogo, sklonila glavo in začela premišljevati.
Medtem pa, ko je štorklja premišljevala, so vse tri živalce opazile svojo sovražnico in
Orjemot
se spustile v beg. Žaba je skočila nazaj t vodo, riba je odplavala kot strela po ribniku dalje, jegulja pa se je skrila pod veilik kamen.
Ko se je štorklja odločila, k6fa bi najprej pojedla, je na svojo žalost opazila, da ji je plen ušel. Na vso moč se je razjezila, a bilo je že prepozno.
In tako štorklja še danes stoji na eni nogi in čaka, kdaj jo bc spet doletela takšna sreča, da bo imela na razpolago kar tri slastne prigrizke.
Očetova posledna volja
i.
Janezkov in Jožkov oče je prišel iz vojne domov. Že večkrat prej je prišel na dopust in zmerom je zavladalo veselje v hiši. Zdaj pa ie bila povsod črna žalost. Mati si je naskrivaj brisala oči in hodila k očetovi postelji, on pa je ležal smrtno bled in je le v presledkih govoril. Jožek in Janezek sta slutila, da se njegovo življenje nagiba h koncu.
Nekega jutra je mati oba dečka zgodaj zbudila in ju odvedla k očetovi postelji. Postalo jima je tesno pri srcu, ko sta videla mater vso objokano. Ob očetovi postelji se je vsa družina vrgla na kolena, oče pa je s trepetajočim glasom spregovoril:
»Moja poslednja volja je, da postane gospodar mojega posestva najstarejši sin Janezek. Toda posestvo naj se mu izroči samo tedaj, če bo priden in pošten. Jožek naj se izuči kakšne obrti, :zplača naj se mu primerna dota. Dobri si bodite med seboj in imeli boste vsega dovolj...«
Očetov glas je utihnil. Mati je med jokom prižgala svečo in že so mislili, da je oče izdihnil. Pa se je izmučeno telo še enkrat narahlo dvignilo in njegove ustnice so zašepetale poslednje besede:
»Ljubite zemljo... za katero... sem se jaz boril do smrti... Zanjo sem trpel... iz ljubezni do te zemlje umiram mlad... Žrtvujte se še vi za njo... in jo ohranite svobodno svojim potomcem ...«
Dečka sta zajokala na glas.
2.
Pri Mihčlovih — tako se je klicala domačija, Kjer sta bila doma Janezek in Jožek — je teklo vse po starem tiru. Mati je bila dobra gospodinja in je vzorno skrbela za dom. Močna opora ji je bil pri delu najstarejši sin Janez. Vsako delo mu je šlo izpod rok, kakor le malokateremu in kmalu niso več potrebovali hlapca pri hiši. Mati kar ni mogla prehvaliti svojega nadebudnega sina. Vpra-
šala ga je zdaj to zdaj ono in kmalu se je pri hiši delalo tako, kakor je ukazoval Janez. Mnogo manj pripraven za delo je bil Jožek. Bil je počasnih misli in neokreten, povrhu pa še trmast. Mati skoraj ni imela zanj prijazne besede. Tudi Janez je kar očitno kazal prezir do mlajšega brata, ki se mu je moral v vsem pokoriti. Jožku je bilo večkrat hudo, ker so povsod dali prednost njegovemu bratu, toda molče je prenašal vse ponižanje. V mislih je na vso moč blagroval svojega brata in ga smatral za mnogo višjega od sebe.
Mati ni vedela, kaj bi dala izučiti svojega drugega sina. Zdelo se ji je, da bo za vsako delo nesposoben in da zanj ne bo primernega zaslužka. Morda bi bil Jožek postal navaden delavec, če se ne bi nekega dne oglasil pri Mihelovih gospod župnik. Mati je na vso moč hvalila Janeza in se bridko pritoževala čez Jožka. Jožek se je medtem jx>nižno stiskal v kot in z očmi iskal prijazne besede od hišnega gosta. In res je gospod župnik poklical Jožka k sebi in ga prijazno vprašal:
»Jožek, mater hudo skrbi, kaj bo s tvojo bodočnostjo. Veš kaj, pojdi se učit k mojemu bratu v trgovino! Ne bo se ti godilo slabo; moj brat je dober človek in značajen mož, obenem pa tudi podjeten in skrben. Posnemal ga boš in postal sam ugleden mož.«
Jožku so se zaiskrile oči. O, kako rad bi tudi on pri ljudeh nekaj veljal! Mati bi ga potem gotovo tako rada imela kot Janeza. Ves vesel je stisnil župniku roko in rekel:
»Najraje bi takoj odšel...«
3.
Leta so tekla. Jožek se je pridno učil trgovine in se izučil za pomočnika. Mnogo hudega je moral v učni dobi prestati, predvsem zaradi svoje trme. Njegov mojster ie bil z njim dober, toda vedel je, da se mora Jožek predrugačiti, če hoče postati dober trgovec. Največ skrbi mu je delala Jožkova trma, toda nazadnje se mu je le posrečilo, da jo je ukrotil. Jožek pa je imel tudi eno lepo lastnost: vztrajnost. Prav ta mu je pomagala do
uspeha. Pri mojstru se je naučil tudi varčnosti in si je že kot učenec nekaj prihranil.
Jožek je ostal kar pri starem mojstru za pomočnika. Ker je bil pošten, mu je trgovec vse zaupal in ga postavil za svojega prvega pomočnika. Za zvestobo je dobival tudi zelo lepo plačo, katero je skrbno hranil, da bi lahko kdaj postal samostojen trgovec.
Ničesar ne bi kalilo Jožkove sreče, če ne bi dobival od svoje matere tako žalostna pisma. Mati mu je pogosto potožila, kako grdo ravna z njo njegov brat Janez, ki je postal na vso moč oblasten in ošaben. Mati ni imela pri hiši nobene besede več. Če je hotela posvariti samovoljnega sina, je bil takoj ogenj v strehi. Nehvaležni sin je zaničeval svojo mater in odločno zahteval, naj mu izroči posestvo. Mati pa se je pogosto spominjala očetove poslednje volje in zavedala se je, da ne bi smela Janezu izročiti posestva. Nazadnje pa se je le vdala. Upala je, da se bo potem sin spremenil. Pridržala si je iz previdnosti precej zem>je in se nato umaknila sinu izpred oči. Zatekla se je k mlajšemu sinu, ki se je medtem že osamosvojil in odprl svojo trgovino. Pri njem je živela do smrti, dobro preskrbljena z vsem. Dobro bi se ji godilo, če ne bi zmerom žalovala zaradi svojega starejšega sina. Ko ji je Jožek ob smrtni uri držal svečo in križ, mu je zapustila zemljo, ki si jo je bila obdržala, v last.
4.
Janez je na vso moč sovražil Jožeta. Očital mu je, da ni spoštoval očetove oporoke in jezil se je na mater, da ni izročila svojega deleža njemu.
Jožek je na vse to potrpežljivo molčal. Ostal je skromen in pošten, čeprav je bil zmerom bogatejši. Res ni prav nič potreboval zemlje, toda vedet je, da zemlja v bratovih rokah ni več varna, ker je Janez kar na debelo razmetaval premoženje svojih staršev. Jože je mnogo trpel zaradi tega; bolj se je bal za domačijo, kakor se je veselil svojega bogastva.
Nekega dne se je Jože odpeljal domov. Brat Janez ga je neprijazno sprejel. Jože pa je vedel,
s čim ga bo pridobil. Pomolil mu je pred oči kup bankovcev. Brat jih je hotel hlastno pograbiti. Toda Jože je bankovce spretno odmaknil in jih spravil nazaj v žep, rekoč:
»Izročil ti jih bom, samo poslušaj me!« Janez je namršil obrvi. Ujezilo ga je, da mu brat ukazuje, toda premagal se je iz pohlepa po denarju. Jožetov glas je bil trd in neizprosen:
»Večkrat si mi očital, da nisem izpolnjeval očetove poslednje volje. Če hočeš dobiti te bankovce, ponovi očetove zadnje besede!«
Brat je vztrepetal od jeze. Ze je planil pokonci, da bi udaril svojega brata, toda ta se je že odmaknil proti vratom in odločno rekel:
»Hotel sem ti dobro, želel sem ti pomagati, toda, če nočeš...«
Janezu je omahnila roka. Zakril si je oči in v spominu se mu je prikazal očetov umirajoči obraz. Dolgo se je bojeval sam s seboj, potem pa je kot v snu ponovil očetove zadnje besede:
»Ljubite zemljo, za katero sem se jaz boril do smrti! Za njo sem trpel, iz ljubezni do te zemlje umiram še mlad. Žrtvujte se še vi zanjo in jo ohranite svojim potomcem ...«
Ko je končal, so se v njegovih očeh zaiskrile solze. Solze kesanja in tihe žalosti. Padel je na kolena in zajokal kot otrok:
»Jože, zame ni več rešitve. Zapravil sem ded-ščino svojega očeta, nisem spoštoval njegove poslednje volje. Nehvaležen sin sem bil. Oče se je gotovo v grobu obrnil... Mati pa je umrla od žalosti nad menoj.«
Brat je stopil k njemu in mu pomagal na noge. Potem mu je molče stisnil v roko denar. Dolgo sta slonela drug ob drugem, nazadnje pa je Jože rekel:
»S tem denarjem si boš za prvo silo pomagal. Zemlja, ki jo je mati izročila meni, pripada poslej tebi. Vzemi jo in bodi ji dober skrbnik!«
Skozi okno je posijalo spomladansko sonce. Janezu se je zdelo, da se je odprlo nebo in da se je dvoje rok iztegnilo v blagoslov. Oče in mati sta pogledala nanj iz samih nebes in se mu v tihi sreči nasmehnila...
Bluza iz stare jopice in ostanka blaga
Kemija v gospodinjstvu in živlieniu
Ko je prah za strašilo in živijo čevlji svoje življenje.
Sleherna gospodinja je kemičarka, dasi se tega ne zaveda. Če kuha ali pomiva posodo, če snaži kljuke ali daje sodo v vodo: zmeraj je zamotana v kemične procese. Kemija se spremeni v dobrotijivo, pravljično vilo, če ji znaš streči. Ona je nevidna čarodejka v gospodinjstvu, ki s svojo čarobno palico nareja čudeže. Brez kemije ni elegance, brez kemije ni domačnosti, brez kemije ni snage. Marsikak prostaški prijem, ki ga sitni hišni gospodar z vzvišeno kretnjo »vzame na znanje«, je obdan s čarom kemičnih skrivnosti.
Da navedemo le en zgled: ali poznate razliko med mehko in trdo vodo? Sleherna gospodinja ima to znanje v mezincu, vendar ne pozna vsaka gospodinja kemičnih lastnosti obeh »voda«. Mehka voda, če hočemo filozofsko povedati, je voda »sama po sebi«. To je voda, ki še ni po »pridruženih« rudninah »zvodenela«. To je nedotaknjena, deviška voda. Ko voda starta iz oblakov na pot svojega običajnega krogoteka, je čista in nedolžna ko novorojenček. Duša deževnice je neomadeževana in se še slepi: zatorej pada zdaj pa zdaj v obliki snežink izpod neba. Šele med svojim pozem-skim romanjem skozi ilovnate in drugačne plasti se združi s temnimi elementi. Marsikak stu-denček bi lahko zažul>orel lepo pesemco o tem! Deževnica se ne more nič več iznebiti sopotnikov, ki jih je spotoma spoznala. Tako je ko s človekom: ko mora romati skozi življenje, izgubi svojo prvotno otroškost. Nabira si izkušnje in doživetja, ki se nočejo razpuhteti. Pomešajo se z njegovo bitjo in izoblikujejo njegov značaj. Kakor nastane iz mehke vode trda voda, tako večkrat nastane iz mehkega človeka trd človek. Tudi njemu se pridružijo
grenke »rudninske soli« življenja.., *
Deževnica, ki se včasih spremeni v studenec, ne more zabraniti, da se ne bi posebne snovi raztajale. v njej. Rudninske soli so neznansko žejne: vodo posrkajo vase. dokler se od same blaženosti ne razcedijo. Precej »po-apnena« teče voda iz vodovodne cevi. Z drugimi besedami: mehka voda ie postala trda. Destilirana ali prečiščena voda nemara viha nos in se tolče po prsih, češ kako da je kemično čista! Vendar se ji ni treba prav nič bahati: zakaj, trda voda koristi človeškemu zdravju, ker je — kako zagonetno! — popolnoma »poapnena«.
Samo za pranje ni uporabna Čim trda voda zavoha milo, »začne z zobmi škrtati«. Zmeraj se utegneš pj-epričati z, malenkostnim poskusom, kako rla je ta glasovna šaloigra resnična: če žliieš v trdo vodo malo miliiire. se tvorijo aj) nen o* trtftfi ti H5 Ifostn iči. Voda' samo'škrta; nič se ne peni in tudi ne pere ne. Z »žajfo je ža.jfa!« Apno se upre in uniči milo. Če pa izliješ milnico v mehko vodo, tedaj se milo silno navduši in postane voda tako vzhičena, da se kar peni. Zatorej uporabljamo v gospodinjstvu sodo, da omehča trdo vodo. Sicer bi pri sto litrih pralne vode izgubili sto do sto petdeset gramov čistega mila.
Kar se tiče kuhe, pa mehka voda ne more biti trdi vodi »na uslugo«. Trda voda je zaradi svojega apna življenjski eliksir. »Voda, ostani trda!« mora biti geslo vseh preizkušenih kuharjev. Žal, pa ima apno to slabo lastnost, da ostane v loncih kot kamen. Kakor kak brezvestni podnajemnik se dviga iz vode in tvori v posodi grd siv rob. Da se to zabrani, pa je naloga kemije, ki mora skušati, da doseže, da uporno apno pridrži v vodi, Zato je iznašla čarobne tablete, ki jih skrivši vržeš v vodo. Zaradi tablet ostane apno v vodi in ne more zbežati iz nje. Kar je malta za hišo, to je
apno za gradnjo naših kosti.
*
Toda kemija nima samo pri vodi take važne, in odločilne besede. Preoblečena v čistilo, straši v slehernem kotu. Pri tem mislim na vsakovrstno lesketanje v stanovanjih nekaterih gospodinj. Te so si zabičale v glavo, da se mora vse svetiti, karkoli dobijo v roko, in to so: čevlji, medene kljuke, okna, zrcala, zapahi, posoda in pomivalna priprava. Skoraj vse ženske so obsedene s sanjami o »najvišjem lesketanju«. V čast si štejejo, da morejo kar na parkete položiti jedačo, ne da bi niti prašek zašel v juho. Moški bi si morali prav za prav rokavice natakniti, kadar primejo za kako očiščeno kljuko. »Se sveti ko luč,« to je njihovo strokovno gospodinjsko izražanje. Bržkone je že Eva v raju brisala prah po drevesih. Kadar začne gospodinja snažiti in čistiti, ostaneje slepe kljuke spet gledajoče. Prah gre v pravem pomenu besede skozi cunje. Nežno drgnjenje zbudi svetlobno dušo predmetov. Bakreni kotli zažarijo v bengalični razsvetljavi. Cinaste sklede se zasvetijo ko v Tisoč in eni noči. Medeni svečniki denejo sijaju »krono« na glavo. Gorje ga, če bi pozemski dihljaj kakega moža zatemnil preobčutljivo dušo blesteče se kljuke! Takoj bi ga njegova žena
»nabuknila«...	■ .. ... . v, „. ...
To povzroča kemija, ki je iznašla čistilne pripomočke. Različne kemikalije, mile in jedke, dišeče in smrdljive uporabljamo, da odstranimo umazanijo. Te kemikalije vsebujejo snovi, ki se uspešno spravijo nad maščobe in raztajnjo tanke plasti kisika. Tako utegne biti kemično odstranjena tudi rja, ki je kot »patino« postala slavna. Rjn ima svoje posebnosti: čim doseže neko starost, snada v salon. I o se zlasti dognja pri spomenikih in starih umetninah. Marsikateri zakonski mož bi bil vesel, če bi tudi pnrketska tla in kljuke spadale v oddelek o zaščiti spomenikov.
Ali pn veste, dn imamo tudi mero za merjenje lesketania? To je majhna naprava s celico za dušo in žarnico, Sijajna iznajdba! Zal, pa ne moremo s tem aparatom meriti leske-tunja, ki izhaja iz duše kakega človeka, in tudi ne tiste tihe lučke, ki lebdi nad nekaterimi stvarmi, Dobri zakonski mo/je se bodo nemara dali zave«ti. r!a bodo podarili svoji ženi mero za lesket za božič. Vendar tega nikar ne storite, suj bi bilo to tako zoprno, ka-
Kmcčka hiša t Prlekiji
kršni so ljudje, ki se hočejo zmeraj svetiti. »Sveti se zmerno« — to bodi geslo sleherne gospodinje!
Tudi težavna umetnost snaženja čevljev je v zvezi s kemičnimi stvurmi. Nek ateri čevlji se svetijo čez vse usnje, če jih je božala krtača. Tako svetli postanejo, da bi jih biio moči imeti za brivsko ogledalo. Na svetu so pravi čarodeji snaženja čevljev in ti znajo različne muhe raznih vrst usnja kar na pamet. Kot bi
ljenju kot pri snaženju čevljev. Življenje postane samo neprijetno, če ga tako zamažemo,
da ne more gledati skozi luknjice.
*
Kaj se pravi klasično čevlje snažiti? Vprašal sem strokovnjaka za to in ta mi je kot mojster pametnega in praktičnega življenja povedal tole navodilo na uho: Vzemi mazilo za čevlje — samo malo! — razmaži ga prav tanko po vsem usnju in krtači z majhnim pri-

OgL reg. S. Br. 7006/38
Darmol, sredstvo za odvajanje se česfo potvarja, Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
V omari imamo staro, domu spleteno jopico (žemper). Nič več ni moderna in je nu komolcih raztrgana. S pomočjo ostanka svetlega blaga si utegnemo nurediti lično, moderno bluzo. Najprej si napravimo po pričujočih, zmanjšanih risbah iz papirja kroje v naravni velikosti. Številke povedo mero v centimetrih. Potem odstranimo rokavu žempra, odpremo šive in od-paramo zgornji del do začetka rokavoviti odprtin Tu naberemo pentlje nu pletilke. Primerjamo pentlje s krojem, in če je potrebno, spremenimo tako, da se ujeiun » pletivom. Sprednji del pletemo v dveh polovicah. V prvi vrsti plc-temo prvo in poslednjo pentljo sleherne polovice s svetlo volno in razširimo v vsaki vrsti svetle dele za eno pentljo, /a vsako barvno progo potrebujemo poseben klobčič in križamo niti pri spreminjanju barv. Na zadnjem delu, ki ga v eno pletemo, začnemo v začetku in nn koncu in tudi v sredi )>rve vrste s svetlimi progami. Juko lep je luknjičast vzorec. Pletemo

mignil, dosežejo tisti očarljivi lesket, ki je skrivnost vseh pristnih kavaiirjev. lo je višek lesketanja, ki sanjajo o njem v«i oboževalci čevljev. Ne le »obleka naredi človeka,« marveč tudi čevlji ga naredijo, če se čevlji nočejo svetiti, ne smemo čevljem zameriti, pa tudi ne usnju. Večina snažilcev čevljev je prešinjena z napačno utvaro, češ da je treba za lesket posebno dosti maže. A to je tako kakor pri nekaterih bolnikih, ki bi najrajši j>ogoltnili vso domačo lekarno, da bi se iznebili majhne bolečine. To je napak! V življenju je treba jemati vse po malem: zdravila, radosti in maže za čevlje. Človek ne sme vzeti ničesar preveč, sicer doseže nasprotni učinek — tako v živ-
tiskom in z veliko, naglici?. .-i Pri tem je treba pomisliti, da imajo tudi čevlji svoje lustno življenje: ti so hrapave vrste, oni pn so krotki in orehki.. šele polagoma, ko je bil kak čevelj že desetkrat osnažen, se tvori ona ko dih tanka voščena plast, ki se jio njej čevlji tako neznansko svetijo.
Tudi to imamo od kemije. Kemija je iznašla neštete prijiomočke, da bi nam bilo življenje bolj udobno in okusno. V vseh pušicali in škatlicah so njeni dobrodelni palčki skriti. Da ji pa ne utripa le praktična žila, marveč ima tudi »svetsko« domišljijo, pa so dokaz različne dišave, ki včasih zadehtijo kakor daljni spomini na mladost in pomlad ...
Vo!n@no kri!©
(Širina bokov 96 cm, dolžina krila 70—75 cm.)
Potrebujemo 9 štren volne. Krilo sestoji iz štirih pol, in sicer iz dveh stranskih, ene zadnje in ene sprednje jx>le. Krilo pletemo na dve igli. Vzorec je kockast: 6 pentelj desno, 6 pentelj levo. Na 7. vrsti vzorec izmenjamo, tako da nastane kocka.
Za stransko polo nasnujemo 118 pentelj, kar da približno 45 cm širine. Napletemo dve
jiopolnoma enaki poli. Sprednja in zadnja pola sta enaki. Za te dve Doli nasnujemo 70 pentelj, kar da 25 cm širine. Da se ne mučimo s štetjem l>enlel.j, si naredimo kroj iz ovojnega papirja po sledeči meri: Stranska pola: širina j|»daj 45 cm; širina zgoraj v pasu 30 cm. Polo posnamemo na zgoraj na obeh straneh enako. Sprednja, oziroma zadnja pola: širina spodaj 25 cm, zgoraj 16 cm. — Na stranski poli naredimo (v sredini pole) kožico, ki naj bo zgoraj globoka 8cui ter 18 cm dolga. Medtem ko pletemo, po-
lagamo pletenine na kroj in vidimo, kje in kako je treba snemati, da se pola proti vrhu lepo zožuje.
Med pletenjem delamo na robu pole znake z belo nitjo, da pri naslednji poli vemo, kje smo snemali. To pri kockastem vzorcu ni težko, ker kocke lahko preštejemo — Ko so pole na-pletene, jih polikamo, in sicer tako, da položimo obe stranski poli drugo vrh druge z »licem« naznotraj ter jih lepo naravnamo ter ob straneh sešijemo z velikimi vlx>di, da se I>ole med likanjem ne premikajo. Tako tudi obe poli: zadnjo in sprednjo. Zdaj naravnamo
pole po kroju, jih ob robu pripnemo z bucikami, potem jih polikamo z vlažno krpo, toda ne do »suhega«, ker bi se blago svetilo.
Polikane pole položimo na mizo, da se polagoma osušijo. Pole lahko sešijemo s šivalnim strojem. Pri šivanju pa moramo šiv nekoliko nategniti, da se nit ne trga. V pasu prišijemo ozek trakee, ki nadomešča pas. Rnz-jiorek naredimo na levi strani sprednje pole. llazporek podložimo s primerno jx)dlogo ter prišijemo gumbe na pritisk.
O jabolkih
Letos je malo sadja in drago je. Draginjo občutijo naše gosj»odinje še jx>sebno bridko pri — jabolkih. Jal»olka rastejo sicer v naši državi, pa bodo kmalu tako draga, kakor pomaranče, ki jih uvažamo iz — Španije. Ker se bodo jabolka na zimo še jKKlražila, ne kaže, da bi jih lupili, kadar jih potrebujemo za čežano, za zvitek in za druga jedila in prikuhe, in ne kaže, da bi olupke zavrgli. Olupke posušimo in shranimo za čaj.
Jabolčna čežana
Olupljena jabolka pristavimo z mrzlo vodo v nizki kožici, da hitro zavro. Vode le toliko, da se jubolka lej>o dušijo. V drugi posodi pripravimo nekoliko kropa. V krop denemo olupke in peške ter jih prekuhamo. Čim dalje vre, tem bolje je! S tem izcedkom zalijemo čežano in jo še nekoliko [Kikuhamo. Ako se nekoliko »pripali«, je okus šc boljši Preden damo jed na mizo, jo nekoliko o«ladkamo.
vrste tjagrede: 3 pentlje desno, prvo pentljo jirevlečemo čez 2. in 3. p., ovijemo itd. \ rste nazajgrede pletemo levo. loda jientlje moramo prešteti, da se vzorec ob stiku s svetlimi deli ujema. Rokava začnemo spodaj s 5 cm širokim robom iz volne stare jopice iu pletemo do dotika s svetlo volno luknjičast vzorcc dalje i>o kroju Ko je pletenje končano, strnemo šive in vstavimo oba rokava. V sjm*ln ji rnzporek vši-jerno kovjnasto zadrgo. K bluzi spuda bel ovratnik in primeren pas iz usnja.
Nohti
Kdor hoče imefl'lepe'fflf zdrahe nObte; naj jih umiva' — zjutraj in zvečer — s krtačico za .roke. To je najboljši, način, da, si ohranimo nohte čedne in Zdrave. Krutki nohti se lib umažejo tako hitro, kakor dolgi, in ne jiotre-bujejo posebne nege. Včasih (ia ie skrbna nega nohtov vendar nujno jiotrebna. n. pr kadar so nohti trdi, ako se iomi jo in kadar se ne sveti jo.
Nohte je trebu večkrat pristriči. Striženje nohtov si prihranimo, ako nohte vsak dan sproti nekoliko popiliino. Nu ta način ostanejo nohti vedno enako dolgi. S prišjučenim mavčevim kamnom odrgnemo iu porinemo raz nohte tudi vso trdo kožo, ki se nabira na nohtih in ob straneh nohtov. Raskave nohte pa odrgnemo s finim mavčevim prahom, ki smo mu dodali nekoliko kapljic finega olivnega olja. Mazilo namažemo na usnjene krpice in odrgnemo nohte, ki se bodo lepo svetili.
Nohte na nogah strižemo ravno. Na ta način preprečimo, da nohti ne rastejo v meso.
Noht pa, ki raste v meso namažemo 3 krat na teden s taninovo raztopino (dobiš v droge-riji). Čez tri tedne bo dobil noht zooet lepo obliko.
Z modne revile
v Lipskem
Zahtevajte povsod naš list!
)
F. M. M.: Imate 18 mesecev starega sina, pri katerem so se lansko jesen pojavili neki mozolji po nogah. Močno so ga srbeli, pa so kmalu izginili. Letos spomladi so se mozolji ponovili še v večjem številu in po vsem životu. Najprej so se na koži pojavile živo-rdeče lise. Koža na tem mestu otrdi. Na to pa se napravi majhen, belkast mozoljček. Ti mozolčki se po-suše, ostane le majhna krastica. Pojavljajo se nove rdeče lise z novimi mozoljčki. Otroka strašno srbi, da nima miru ne podnevi ne ponoči. Spraska se do krvi, Spi nenv.rno. Mazilo, s katerim ga mažete, ne izda veliko Tek ima, redno se tudi iztreblja. Letos ste bili 7. njim na Gorenjskem. Bolezen se mu je znatno izboljšala. Ko pa ste prišli z njim domov, je bilo zopet po starem. Vprašate, ali morda ni podnebje vzrok ali pa senčno stanovanje, v katerega vse leto ne posije sonce.
Fantek ima koprivnico. PovzroJajo jo različne snovi, ki so v hrani, zdravilih itd. Dostikrat jo povzročajo žimniee, pernice, v«.lneno blago, piki bolh, stenic itd. Redkeje je vzrok podnebje, zlasti vlaga. Sklepam, da je med drugim pri vas stanovanje in podnebje v/rok. Sami ste opazili izboljšanje pri otroka, ko ste bili z njim na letovišču. Zdravljenje se ravna po vzrokih. Dokler ne najdemo pravega vzroka, so vsa zdravila samo v olajšanje.
Nadučitelj F. B. Celje: Na vaše vprašanje radi operacije na očeh more odgovoriti le strokovnjak za očesne bolezni, ki vas bo preiskal. V poštev pa prihaja seveda tudi splošno zdravstveno stanje. To pa ni najboljše, primerno pa starosti, v kateri ste. Poapnenje žil vam dela nevšečnosti. To pa je bolezen, ki je v zvezi s starostjo. Kolesje se obrabi. Živite čim bolj mirno. Nobenih naporov, ne telesnih ne duševnih. Pritisk krvi je visok. Posvetujte se s svojim zdravnikom, če ne kaže, da bi vam vzel nekoliko krvi. S tem se bo telo precej razbremenilo.
J. R. G. p. Š. h.: O uspehih zdravljenja revmatizma z imenovanim aparatom, vam ne morem nič točnega povedati. Pri nekaterih je nekaj uspeha, pri drugih nič.
M. O. M.: Nevšečnost pri vaši 48letni sestri je v zvezi z živčevjem, ki oživčuje ožilje.
A. B. C.: Vzrok vaši nadlogi je po vašem opisu prehlad. Drugo je manj verjetno. Tretje pa po izkustvih, ki jih imamo danes, ne pri-naja v poštev. Točno dognanje pa more pokazati le zdravniška preiskava.
S. F. Lj. H. c. 10: Ne zdi se mi prav, da ste zdravljenje popolnoma opustili. Res je, da stojimo ob postelji takih bolnikov, kakor so rekli vaši ženi, precej brez moči. Slabi pa smo radi tega, ker vzroka ne poznamo. Vendar pa tudi s tem, s čemer danes pomagamo, dosežemo včasih prav presenetljive uspehe. Poskusite še.
M. R. M.: Iz važega opisa sklepam, da so to težave, ki jih srečujemo navadno v dobi mene. Te so tesno povezane s premembami, ki se vrše v telesu v tej dobi in jih je nemogoče kar čez noč odpraviti. Blažimo pa jih lahko. Znakov, ki bi govorili za možgansko kap, ne vidim. Prav pa stortie, če se po dveh letih daste zopet pregledati. Radensko vodo labko pi-jete.
H. N. P. M. l.s Od kod prirojen izpah stegnenice v kolčnem sklepu, bi radi vedeli. Bojite se namreč, da nd to tudi pri vaši 2letni punčki, ki tako čudno hodi.
Eni mislijo, da je napaka že v zametku, iz katere se potem razvije ta nevšečnost. Drugi pa mislijo, da nastane nevšečnost šele pozneje. Radi pomanjkanja plodne vode, se mora otrok tako držati, da se temu prilagodi. Ker pa je ženska medenica širša od moške, imajo deklice pogosteje to napako. Peljite deklico k ortopedu. Čim prej se to popravi, tem boljši so uspehi. _	t.
O. P. Lj. p. D.: Oprostite — so pa stvari, v katere se vi nimate pravice vtikati, čeprav je to vaša žena. Zato tuni ne bom odgovarjal.
C. B. A.: Tri tedne po dogodku še vedno krvavite. Ne sicer veliko, pa vendar. V spodnjem trebuhu čutite neprijetno zavijanje. Vročine nimate..
Svetujem, da se nujno obrnete na zdravnika. Tu ni v redu. Menim, da je majhen zaostanek, ki se mora odstraniti.
Živtnozdravnik
Bradavice na vimenu krave. Z. F. št. V. -
Vaša krava ima na seskih bradavice. Želite zdravilo, s katerim bi bradavice odpravili. — Bradavice se dajo na več načinov odstraniti. Najenostavnejše se bradavice odstranijo z nožem in vročino, kar lahko naredi veterinar, in sicer takrat, ko krava prisuši. Dokler pa krava molze, ni priporočljiv operativni način odstranitve bradavic. Če hočete torej bradavice odpraviti že v času, ko krava molze, ji dajajte dnevno po 3 dkg grenke soli skozi 6 tednov. Sol raztopite v vodi ter to raztopino primešajte pitni vodi, kar bo krava verjetno sama rada popila. Znani so tudi slučaji, ko je uspelo odpraviti bradavice z dajanjem razmočenega kvasa, dnevno 3 krat po eno žlico na kruhu. Na razpolago imate torej tri načine, ki več ali manj sigurno vodijo k uspehu ter si lahko sami izberete tistega, ki je za vas najprikladnejši.
Krava noče rada jesti. F. C. S. - Imate 8 let staro kravo, ki noče rada žreli,.žre samo mlado travo. S strahom pričakujete zime, ko ne bo več mehke krme. Želite navodila, kako bi kravo pripravili do tega, da bi rajše žrla. — Vaša krava ima najbrž kako napako ali pa bolezen v gobcu. Vpoštev bi prišlo vnetje ustne sluz-
nice, obolenje jezika, bodisi da je ranjem ali pa da se dela na njem bramor in končno so lahko še preostri ali pokvarjeni in gnili zobje vzrok, da krava ne mara in ne more trde hrane, ampak samo mehko travo. Na vsak način je treba kravi pregledati gobec, predvsem jezik in zobe ter ugotoviti pravi vzrok, zakaj krava ne more žreti trde hrane. Ko se bo ugotovil vzrok, potem se bo dalo šele kaj ukreniti. Lahko mi javite, kaj ste našli pri točnem pregledu gobca, in povedal vam bom način, kako boste kravo pripravili do tega, da bo rajše žrla.
Krava ima bulice pod jezikom. S. Z. L. -Kupili ste kravo in šele doma opazili, da ima bulice pod jezikom. Za sedaj te bulice ne ovirajo krave na paši niti pri zrenju, bojite se pa, da ne bi kasneje nastopile kakšne motnje. Želite nasveta, kako bi te bulice odpravili. — Bulice se najbrž nastale tako, ker so se zamašila ustja odvodnih kanalov ustnih žlez. Ti mešički verjetno ne bodo povzročili večjih motenj. Za vsak primer pa dajajte kravi med pitno vodo dnevno 3 krat po eno žlico razredčene solne kisline, ki jo dobite v apoteki. Če ti mešički počijo, jih premažite z vinskim kisom in jedilnim oljem.
mii&ttrtfi
Sedmošolec. A. P.: Glede pilot«ke šole vprašajte pri aeroklubu v Ljubljani. Za sprejem v vojno akademijo je potrebna popolna srednja šola. Ne moremo vam kaj drugega svetovati, kakor da dovršite srednjo šolo in napravite maturo. Potem boste imeli precej več možnosti za nadaljni študij ali tudi za zaposlen je.
Denar v Italiji. Z. M. Ko postanete polnoletni, se obrnite na ono italijansko sodišče, ki je nadzorstvena oblast za vas in prosite, da izda nalog, da se vam vloga izplača. Tudi za vse drugo vprašajte pri navedenem sodišču. Vse to lahko opravite tudi po kakšnem zastopniku (odvetniku) v Italiji.
Izplačilo dnevnic. M. M. Radi izplačila dnevnic, ki vam pripadajo za čas orožnih vaj, se obrnite na poveljnika one edinice, pri kateri ste služili. Ce potni račun predložite, bo gotovo likvidiran in izplačan. Morda bo zadostovala kratka nekolkovana urgeaica.
Letos potrjen. H. S. Če bi radi služili pri drugi edindci, kakor so vas dodelili na naboru, lahko vložite prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja I Ne moremo pa vedeti, ali vam bo vojaška oblast ugodila. Kakšno delo boste imeli pri eni ali drugi stroki vojske, vprašajte vojake, ki so že služili pri edinicah, kamor želite vi. Gotovo jih je tudi v vašem kraju dovolj.	.
Jarki ob občinski poti. S. A. Občina sme ob občinski poti izkopati za odtok vode potrebne jarke in ji tega nihče ne more zabraniti. Ce cestni robovi spadajo k občinski cesti, vam občina lahko prepove kositi travo na njih, ker dela občinske ceste po zakonu niste mogli priposestvovati.
Teta na Dunaju. A. T. Pošljite rristojnemu sodišču na Dunaju prijavo za dediča e natan^nin naslovom, da vas more sodišče, alj notar, ki bo opravljal zapuščinsko razpravo, povabiti. Zapuščinske razprave se lahko sami udeležite, ali pa pošljete tja svojega zastopnika	...
Odstop sveta za občinsko pot. V. S. Ce bo občina zahtevala od vas odstop sveta za pot, ga je dolžna plačati. Tudi v primeru razlastitve se mor« dati lastniku primerna odškodnina. Brezplačni in bremen prosti odstop zemljišč za javne prometne namene je v gradbenem zakonu predviden le za primer parcelacije zemljišč.	...
Sosedova zgradba. K. T. Gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano pred 28 leti, in po katerem je sosed zgradil svojo stavbo, sedaj ni mogoče spreminjati. Tudi ne morete sedaj zahtevati od njega kakš-
iminiimmimimiimiiinniminiiini ODREZITE mmmimmmnmmHnnnmNnimM
:ct
---------
i odgovarja samo na vprašanja, ka- g I terim je priložen tale odrezek. |
1 .Slovenec' 22. septembra 1940 |
MiunnmM mimHNHinnNnmnimiiHmmtiuiHiiiiinmnnniHniniHHHimiiimnmiiHnNHiiuiiR
ne izjave, da vas ne bo oviral, če boste vi kaj prezidava li. Kadar boste nameravali zidati, zaprosite pri občini za gradbeno dovoljenje. Tedaj bo imel so6ed priliko, da pove 6voje eventuelne ugovore, vi pa, da se z njim pogovorite.
Sosedova greznica. P. N. Če je greznica tako zgrajena, da voda odteka i i nje in ste ogroženi od smradu, morete proti sosedu sodno postopati, čeprav je zgradil greznico na podlagi gradbenega dovoljenja.
Prezidava hiše brez gradbenega dovoljenja. C.
M. Ker ste gradili in prezidavah brez gradben" 'j dovoljenja, je imela občina pravico vas opozoriti na gradbene predpise in tudi ustaviti delo, dokler se ne izvede predpisani gradbeni postopek. Goto.o 6te dobili potrebna navodila. Ravnajte se po njih.
»Ze prihodnjo nedeljo«. Naše dopisnike in vpra-ševalce ponovno obveščamo, da ni vedno mogoče takoj ustreči njihovem željam in že prihodnjo nedeljo odgovoriti na vsa njihova vprašanja.
Vojni invalid. G. Š. R. - Rešitev okrožnega kot invalidskega sodišča o priznanju invalidnine mora. še pregledati vrhovno invalidsko sodišče v Beflgradu, ki prvostopno odločbo ali potrdi, ali razveljavi, ali jo pa vrne v spopolnitev poizvedb. Šele ko je potrjena prvostopna rešitev, dobijo finančna ravnateljstva nalog za izplačilo. To traja nekako tri mesece, lahko pa ta čas skrajšate za 30 dni s tem, da se odpo-vesti vložitvi pritožbe. — Če bi med tem časom oče umrl, bo njegova zapuščina dobila vse od 1. aprila pa do njegove smrti zapadle obroke. Vdova bi dobila letnih 1056 din in draginjsko doklado mesečnih 30 din po pripadajočem dra ginjskem razredu.
Prikrajšana dediščina? K. J. Z. - Če niste prejeli izplačanega volila po pokojni rejnici ** celotnem znesku, ampak nekako eno petino manj, je verjetno odtegnil dedič od volila zapadle zapuščinske pristojbine in takse. Svetujemo vam, da vpogledate na sodišču v zapuščinski spis in vam bo po potrebi lahko sodnik pojasnil, koliko odbitkov je bilo od vašega volila. — Ker niste ostali še nadalje v istem delovnem razmerju z dedičem, vam je opravičeno vračunal vrednost iz zapuščine za vas nabavljene žalne obleke.
Zastopniški stroški in pravica revnih. I. O, P. - Za tožbo, s katero ste izpodbijali zakonsko rojstvo otroka vaše žene, ste morali imeti odvetnika, ki ga je tudi sodišče vam postavilo na vašo prošnjo, ko vam je tudi bila priznana pravica revnih. Stroške te pravde, ki ste jo dobili, mora plačati nasprotna stranka. Od vas ne more zahtevati zastopnik povračila pravdnih stroškov, dokler se vaše gmotno stanje bistveno ne zboljša, to je, da boste v stanju tudi teh stroškov plačati.
Tožba zaradi prešuštva. L O. P. - Tožbo zaradi prešuštva morate vložiti v treh mesecih, odkar ste zvedeli za dejanje in storilca. Po preteku tega roka ne morete več vložiti kazenske tožbe. Kazen pa je zapretena z zaporom do 1 leta. — Tožba na ločitev zakona pa ni
vezana na noben rok in lahko vselej tožite na ločitev zakona, v kolikor obstoje za tO važni razlogi.
Trgovski vajenec. J. U. R. - V trgovinski obrti traja učna doba najmanj dve leti, pomočniška pa tudi dve leti. Učencu pripada za enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Višina nagrade se sporazumno določi. V rokodelskem obrtu je mojster dolžan zaposliti vajenca po opravljenem pomočniškem izpitu vsaj še tri mesece, če učenec to želi, in je dolžan dajati mu najmanj ono plačo, ki jo je učenec doslej imel. Kakor navedeno, velja ta predpis le za rokodelske obrti.
Železniška prometna šola. K. II. - Vsako leto je razpisan natečaj za sprejemanje gojencev v drž. železniško prometno šolo v Belgradu. Rok za vlaganje prošenj je trajal letos do 1. avgusta, kar smo objavili tudi v našem listu. V to šolo se sprejemajo naši državljani, ki imajo najmanj sedem razredov realke, realne ali klasične gimnazije ali trgovsko akademijo z za-vršnim izpitom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso mlajši od 18 in ne starejši od 23 let.
Državna pokojnina. S. C. - Če ie bil vaš oče državni uslužbenec, ki je bil upokojen leta 1923, umrl pa je leta 1926, lahko zaprosite za pokojnino po v členu 7 uredbe o spremembi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev, ako nimate drugih sredstev za svoje vzdrževanje. Prošnjo poš-jite onemu oblastvu, ki je pokojnemu očetu odmerilo pokojnino in jo opremite s prilogami, kakor smo to napisali v odgovoru na podobno vprašanje v nedeljo 8, septembra t. 1. Tam smo tudi navedli vsaj za nekatere listine, kje jih dobite. Rojstni in samski list dobite pri župnem uradu, kjer vas vodijo v rojstni knjigi. Potrdilo, da nimate sredstev za vzdrževanje, vam bo izdala občina. Potrdilo o očetovih prejemkih vam ni treba, ampak priložite prošnji njegov upokojitveni dekret.
Tožba proti mojstru. P. S. - Če ste sodniku razložili, kakšne zahtevke imate zoper mojstra, vam je gotovo dal potrebna pravna navodila, katerim mi nimamo ničesar pristaviti. Odškodnino boste mogli iztožiti le, če se vam bo v pravdi posrečilo dokazati, da vam je po mojstrovi krivdi nastala škoda. Pričakovati morate, da se bo mojster branil in v pravdi skušal dokazati, da on ni ničesar zakrivil, kar bi vam povzročilo škodo Ne maramo se spuščati v kakšna prerokovanja glede uspeha pravde, vendar se nam zdi, da bo težko dokazati, da je edino mojster zakrivil, da se niste izučili rokodelstva, če ste 15 let čakali in niste proti njemu ničesar podvzeli. Z ubožnim spričevalom, ki ga vam izda občina, lahko zaprosite pri sodišču za podelitev pravice revnih. Tudi sodnika lahko predlagate za pričo, če mu je o vašem sporu z mojstrom kaj znano.
Naročnica — omožitev s častnikom. N. N. -Prošnje za dovolitev ženitve častnikov rešuje glede vseh častnikov minister za vojsko in mornarico. Za oženitev častnikov, ki so v činu poročnika ali kapetana II. razreda, je obvezno posebno gmotno zavarovanje (kavcija), ki sestoji:
a)	ali iz gotovine, naložene na knjižico pri drž. ali po državi zajamčenih denarnib zavodih kakor tudi pri drugih varnih zavodih, za katere izda odobritev minister za vojsko in mornarico, in to z zneskom za poročnika najmanj 80.000 din, za kapetana II. razr. pa najmanj 50.000 din;
b)	ali iz nepremične imovine, ki donaša vsaj toliko čistega dohodka na mesece (po odbitku vseh davkov in davščin), kolikor donašajo denarne vsote, navedene pod a); ali pa naposled, deloma iz gotovine, odnosno vrednostnih papirjev, deloma pa iz nepremične imovine, tako da znaša skupni dohodek od imovine vseh vrst vsaj toliko, kolikor bi dalo dohodka ustrezno zavarovanje v gotovini, naloženi pri Državni hipotekami banki po točki a). Častniku se dovoli ženitev samo z osebo, ki je po svojem nravnem vedenju, po izobrazbi in vzgoji ter po ostalih svojih lastnostih vredna, da postane častnikova žena in če so njeni roditelji, odnosno če nima roditeljev — njeni sorodniki, ki jo može, na glasu uglednih ljudi.
^^^ Vsak ne more v zdraviliRe
ali vsak mora paziti na zdravje
in doma piti vsaj mesec dni ^^T	našo prirodno mineralno vodo,
ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
Rodbinska pokojnina. V. T. - Ker hčerka živi pn materi, gotovo mati prejema rodbinsko pokojnino za obe skupaj. Po materini smrti se bo pa pokojnina odmerila hčerki, ki jo bo prejemala, dokler se ne omoži ali ne vstopi v državno službo. Kaj več pa ni mogoče odgovoriti, ker je vaše vprašanje presplošno.
Priv. izvozna družba. A. M - Privilegirana izvozna družba ima svoj sedež v Belgradu in se tja obrnite.
Zgradarinski davek. S. J. - Zgradarini so podvržene zgradbe, ki so namenjene za bivanje in ne samo one, v katerih se resnično biva. Zato boste morali plačati zgradarino v celoti, čeprav je bilo eno stanovanje nekaj časa prazno.
Kanal ob cesti. A. F. - Priporočamo vam, da zaprosite okrajni cestni odbor, da uredi kanalizacijo med banovinsko cesto in vašo hišo. Če vam bo potrebno v to svrho odstopiti kaj
Znani „SALVAT ČAJ" proti lolinim kamenčkom in bolečinam žolčnega mehurja se dobiva pri Klavnem zastopniku: Apoteka St. Ivana, Zagreb. Kaptol 17. Prospekte o zdravljenja pošiljamo zastonj.
O. r. S. br. 27870-1038 En. 3487
sveta, imate pravico zahtevati odškodnino. Sicer pa ne smete samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iz cestnih jarkov na vaše zemljišče.
Nepotrebna steza. K. R. - Radi bi zaprli stezo, ki se vam zdi nepotrebna, ker v bližini nje vodi kolovoz, Vprašate, ali bi smeli stezo zapreti. - Ako ima kdo na stezi služnostno pravico hoje, vas lahko toži, ako stezo zaprete. Odločilo bi v tem primeru sodišče.
Znižanje preživnine. B. T. - Prevzeli ste od očeta posestvo s težkimi obveznostmi. Odplačevati morate velike dolgove in očetu dajati visoko preživnino. Kako bi dosegli vsaj znižanje preživnine? — Obveznosti, ki ste jih prevzeli, morate izpolnjevati Lahko pa se seveda z očetom sporazumete, da vam kaj popusti. Druge pomoči pa ni.
Odpoved stanovanja. K. O. - Brez vsakega razloga vam je gospodar odpovedal stanovanje. Po vašem mnenju je to storil samo zato, ker se ne upa vam najemnino povišati. Kaj bi storili? — Ce je odpoved v formalnem oziru pravilna, ni pomoči. Tudi od vašega naslednika ne bo smel zahtevati višje najemnine kakor ste jo vi plačevali. Drugače ga oblast lahko strogo kaznuje.
Uživanje tujega sveta. Č._ Ž. - Sosed, ki s svojimi predniki uživa sporni svet nad 30 let, ga je priposestvoval. Če je zemljišče vknji-ženo na vas, zahteva jte od soseda, da izposluje zemljiškoknjižni prepis na sebe.
^mmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmm^m^mmmm^^am^trn
Strehe krite s škodlami. I. Š. T. — Želite vedeti, kako so napravljeni dimniki na strehah kriti hs škodlami. Na tem malem prostoru se tega ne da opisati. Svetujemo vam, da se podaste na Gorenjsko, kjer dobite polno takih hiš in tam proučite, kako so izpeljani razni dimniki, da so ognja varni. — Naprava »šabesa« je patentirana. Vašega recepta ne moremo objaviti. _
Pravilno gnojenje pšenice. S. K. Lj. - Slišali ste, da ni dobro pšenici gnojiti s hlevskim gnojem, pač pa, da dajo umetna gnojila več in boljše zrnje. Radi bi vedeli, kaj je na tem resnice? — Čisto pravilno so vam povedali. Hlevski gnoj ni za pšenico, ker pospešuje rast plevela in po njem žito rado poleže. Tudi razne bolezni: snetljavost in druge napadajo žito. če mu z njim gnojimo. Zato ga ni priporočljivo rabiti. Pšenica najboljše uspeva po detelji in okopavinah: koruzi, pesi, krompirju, fižolu, ki smo jim dali dovolj hlevskega gnoja. Tega je ostalo v zemlji še zadosti, da se bo žito krepko razvijalo. — Toda hlevski gnoj in naša zemlja nimata dovolj fosforne kisline, ki je potrebna za napravo zrnja, za okrepitev slame, da ne poleže ter za pospeševanje zoritve. Fosforno kislino damo v obliki hitro topnega su-perfosfata. To umetno gnojilo trosimo jeseni, ko smo njivo zorali. Nato jo prebranamo, da se ta prah zmeša z zemljo in potem šele posejemo žito. Na 1 ha vzamemo 300 kg, na 1 oral 180 kg super-fosfata. Pri današnjih cenah žita se nam to gnojenje bogato izplača, če vrže to gnojilo vsaj 200 kg več zrnja. Poveča pa pridelek do 500 kg na hektar.
Obrezovanje marelic. I. P. C. - Marelica vam raste ob zidu že peto leto. Želite vedeti, če je je še potrebno obrezovati: jeseni ali spomladi? — Pet let stare marelice pač ne bo treba več pokrivati s smrečjem pozimi. Toliko bo že trpežna, da ne bo jjozebla v navadni zimi. Če bo pa tako mrzlo, kakor je bilo letošnjo zimo, tedaj jo tudi smrečje ne bo obvarovalo pred pozebo. — Za obrezovanje marelice je pa najprimernejši čas spomladi, preden začne odganjati. Jesenska rez ob hudi zimi lahko škoduje. Sicer pa pri marelici; ki raste ob zidu, ne zadostuje samo jesenska ali spomladna rez, ampak ji je treba vse leto krajšati vejice, da premočno ne poganjajo v les, kar je v škodo rodovitnosti. Med letom je namreč kraj-
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkven« dela Izvršuje po nizkih cenab
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Krfž-Ljubljan* telefon 49-00
šati stranske vejice (temu pravimo pincirati) ter pustiti samo tiste, ki jih hočemo imeti za voditeljice. Kako se to dela, pa ne moremo tukaj popisati, ampak se tega najlažje naučite pri kakem vrtnarju.
Gnojenje (ravnikov z umetnimi gnojili. N. P.
K. - S katerimi umetnimi gnojili in kdaj bi bilo gnojiti travnikom? — Najprimernejši čas za gnojenje travnikov je jesen. Tem gnojimo z gnojili, ki se le počasi razkrajajo, zato jim moramo nuditi čez zimo priliko, da se v zemlji raztope in razležejo med korenine trav in detelj. Tudi kompost je dobro jeseni raztrositi in potem travnik pobranati, da se pomeša z zemljo, učinek bo izdatnejši kot pa spomladno gnojenje. — Najpri-kladnejše gnojilo za travnike je lomasova žlindra; ker pa letos te ne bo dobiti, se bomo poslužili kostne moke, ki je tudi primerna, vendar deluje bolj počasi kot Tomasova žlindra; zato je pa njen učinek dolgotrajnejši. V njej ne deluje samo fos-forna kislina, ki je važno hranilo za detelje in trave, ampak tudi apno, ki razkraja še druge talne hranilne snovi, ki so rastlinam potrebne. Gnojenje travnikov ni samo primerno za pridelovanje več krme, ampak tudi boljše, tečnejše klaje.
Češminov kis. H. P. B. - Želite navodila, kako se iz češminovih jagod pripravlja češminov kis. — Češminove jagode niso primerne za kis tiste kakovosti, kakor ga navadno uporabljamo za okisanje jedil in ki mu daje značilen okus octova kislina. Ta kislina se tvori iz alkohola. ki je pri vrenju mošta nastal iz sladkorja; kis nastane pri ocetnem vrenju, pri katerem so soudeležene ocetne bakterije in zračni kisik, torej ob čim večjem dostopu zraka. Češminov sok pa ne pokipi, zato se tudi ne more v njem tvoriti octova kislina iti ne napraviti dobrega kisa, ki vsebuje 3 do 4 odstotke iste kisline. — Iz češminovega sadu dobima sicer kisu podoben sok, toda pustiti ga moramo čez zimo na grmu, da zmrzne in se spomladi spet odtaja. Tedaj šele dobimo osvežujoče kislo tekočino, ki pa nima octove kisline, ampak jabolčno, vinsko in citronovo ter le malo množino sladkorja, ki pa ne more pokipeti. Ta sok, ki je dovolj kisel, lahko rabimo kot nadomestilo za pravi kis, četudi njegov okus ni tak, kakor smo ga navajeni pri octu. Bolj hvaležne so češminove jagode za izdelovanje dobrih mezg, želejev in sličnih kuhinjskih poslaščic, toda zaradi močne kisline potrebujejo precej sladkorja. — Češminov kis kot tak ni škodljiv človeškemu zdravju. Napravlja sc ga tako. da se spomladi češminove jagode zbere, očisti, zmečka in iz njih istisne sok, ki je sam na sebi že kisel. Ker ima zelo malo sladkorja v sebi, ne more kipeti. Za okisanje jedil vzamemo ta sok. Če je preoster, ga razredčimo z vodo.
Največje mesto sveta
kot bojna poljana
Mesto London ? Ga ni \
To ni nobena šala: Mesta Londona, največjega mesta na svetu, Ixmdona, prestolnice, srca in glave angleškega imperija, mesta z osmimi milijoni prebivalcev, tega mesta m. Mnogi ljudje danes či-tajo v časopisih o bombardiranju tega ali onega dela v Londonu, pa poiščejo v knjižnici priročnik notranje uprave zedinjenih kraljevin Velike Britanije in Irske ter iščejo London v abecednem kazalu. Ne najdejo ga, kajti Londona ni . ..
Mesta Londona res ni, le množica večjih in pa manjših občin, kakih 300 po številu, je nanizanih druga ob drugi, med nekaterimi pa je zopet malo zelenja kot presledek. Vsa ta mesteca skupno tvorijo grofijo (ne mesto) London. Na čelu te grofije je »London County Councik, pokrajinski svet — neke vrste izvoljen parlament. Predsednik se vsako leto menja.
Teh osem milijonov živi torej v 300 občinah grofije London, v občinah Wands\vorth in Chel-sea, Hamstead in Stoke, Greenwich in Kensing-ton, Whitecheapel in Tottenham in kako se že vse imenujejo.
Tudi kralj mora imeti vstopnico
Med množico teh tristo občin, ki se vse končujejo na ... ham, ... ton in ... wich, je vendar ena, čisto majhna, ki se imenuje London: svetovno znana »City of London«, kratko >City«, ima 14.000 prebivalcev, skoraj samo vratarjev v uradih, toda v serpentinskih ulicah, in po uradih tega dela se gnete dnevno milijon ljudi.
V nasprotju z grofijo London ima »City« mestno upravo. »City« je prastara. Že Rimljani so pred Kristusovim rojstvom naredili iz keltske vasi Llon Dun trdnjavo v »Londinium«. Leta 880 je podelil anglosaški kralj Alfred Veliki tej naselbini mestne pravice, lastno sodstvo, lastno davkarijo, kar se je še do današnjega dne ohranilo. »GuildhalU mestna cehovska hiša je danes ro-tovž Cityja, kajti stoletja so volili »Lord Majorac, t. j. župana, cehi. Lord Major, edini mož v Angliji, ki ima poleg kralja in predsednika gornjega doma pravico, da se sme peljati po ulicah v kočiji s štirimi konji in v spremstvu napudranih pažev, je v svojem mestu, v Cityju več kakor kralj: njegova vloga je podobna vlogi najvišjega svečenika pri divjih ljudstvih. V njegovih rokah je sodstvo, vsakemu sme prepovedati vstop v City in tudi angleški kralj mora imeti po starem izročilu njegovo dovoljenje, če hoče stopiti v City. Po rangu je Lord Major takoj za kraljem. Ko je prišel spomladi leta 1939 v London predsednik francoske republike Lebrun, ie bil vrstni red pri kosilu v palači Guildhall sledeč: prva sta bila gosta, predsednik Lebrun in soproga, potem kralj, nato Lord Major, za njim šele kraljica, člani kr.
doma in angleške vlade, nadškof Cantenburyški in diplomatska zastopstva...
Cesarska palača, sedeži ministrstev in poslaništev in parlament niso v Cityju. Ti so vsi v sosedni občini NVestininster, ki je razen omenjenih uradov ves v lasti grofov Grosvener. Tam so najslavnejše palače in londonske ulice: Bucking-hamska palača, Saint-James, vvestminsterska katedrala, parlament, To\ver, vladni ulici Dovvning-street in NVhitehall ter bogati trgovski in stanovanjski četrti Piccadelli in Mayfair.
»Sedem nadlog« Londona
Poleg omenjenih bogatih ulic je London poln revnih stanovanjskih četrti. Narava, ki je obdarila London s tolikšnim bogastvom v gospodarskem in prometnem oziru, se je maščevala, ko je tolikokrat obiskala mesto z naravnimi katastrofami vseh vrst. Tudi vojna in državljanska vojna Londonu nista prizanesli. Leta 851. so ga izropali Danci. Dvesto let pozneje je vpadel v Anglijo Viljem Osvoboditelj. Od takrat London ni bil več nikdar pozorišče bojne vihre. Prišlo je sedem drugih nadlog. Leta 1077. je uničil požar tri četrtine mesta; leta 1090. je porušil orkan 600 hiš in mnogo cerkva; leta 1258, je zahtevala velika lakota 20.000 žrtev; leta 1361. je divjala po mestu strašna kuga; 100.000 ljudi je umrlo za kugo; leta 1381. so se polastili mesta uporni kmetje, zažgali škofijsko palačo, pet cerkva in obesili tri ministre. V 15. in 16. stoletju je zopet razsajala kuga in zahtevala mnoge žrtve; leta 1664. do 1666. je bila v Londonu »velika kuga«, ki se je še danes s strahom spominjajo. Več sto tisoč ljudi je takrat umrlo, mrliči so ležali kar po cesti. Niso jih utegnili pokopavati, temveč so jih kar sežigali. Tudi ni bilo dovolj pokopališč, niti zdravih ljudi, ki bi pokopavali mrliče. Mnogi so takrat v obupu, bili so brez vode in življenjskih potrebščin, odsekani od ostale Anglije, šli prostovoljno v smrt.
Komaj je prenehala kuga, je zadela mesto nova nesreča leta 1666. Po malomarnosti nekega peka je nastal požar v njegovi pekarni. Močan vzhod-nik ga je raznesel po mestu. Požar je uničil 13.000 hiš in 400 ulic, to je petino mesta, ki je bila ena sama razvalina, iz katere se je valil dim. Mnogi ljudje, ki so srečno ušli kugi, so bili žrtev tega požara.
Ta nesreča je imelo eno dobro posledico. Mesto so znova postavili, hiše pa kljub protestom tesarskih cehov niso bile več lesene, temveč so jih morali graditi iz opeke in kamna. Od takrat ni bilo več nobenega tako velikega požara.
Danes trpi "London pod sedmo nadlogo: pod bombami, padajočimi z neba. smrt, požare in razdejanje povzročujočiini. Doslej je London vse nesreče premagal. Kako bo vplivala nanj sedanja nesreča, pa bo pokazala bodočnost.
Balonske ovire nad Londonom
Že pred vojno so se pojavljali v časopisju glasovi, da nameravajo Angleži braniti prestolnico z balonskimi zaporami v zraku. Taka zapora je narejena iz mnogih, na zemlji zasidranih, Zeppelinu podobnih balonov, ki so razvrščeni v posebnem redu. Svojemu cilju bližajoči se letalec vidi pač balone v višini do 4000 metrov. Na zemlji pritrjeni balone držeči jekleni kablji mu ostanejo nevidni. Če je dovolj pogumen in klub svarilu pretečih »prašičev« v zraku — tako imenujejo Londončani zaporne balone — na vsak način hoče doseči postavljeni mu cilj, takoj strmoglavi na zemljo, kakor hitro pride v dotiko s katero teh jeklenih vrvi.
Predstavljajmo si kolesarja, vozečega po hribu navzdol; otroci so se igrali na cesti in napeli močno vrv preko nje. Lahko si predstavljamo posledice udara, čeprav vozi kolesar kvečjemu s hitrostjo 40 km na uro. Moderni bombnik ali lovsko letalo pa danes že z lahkoto razvije hitrost 400—500 km na urol
Pri balonskih zaporah razlikujemo dvoje načinov. Prvi način je ta, da razvrstijo balone v krogu okrog tistega prostora, ki ga hočejo zaščititi. Da je obramba trdnejša, povežejo balone še vodoravno med seboj, na te kable, ki vežejo balone vodoravno, pa obesijo še jeklene kable, ki kakor franže visijo navzdol in sestavljajo z ostalimi kabli, kateri drže balone k zemlji, nekako obrambno mrežo. Če hočejo letala bombardirati z baloni zavarovane predmete, se morajo dvigniti nad 4000 m visoke balonske zapore. V tej višini je seveda točen zadetek že redkost. Poleg tega mora imeti posadka priprave za dihanje v takih višinah, ker je tu dihanje že zelo otežkočeno in lahko nastopi iri letalcih višinska bolezen. Če letalec pride pre-rio ovir in se nato spusti v nižine, da bi lažje zadel, je izpostavljen nevarnosti, da ne bo mogel pravočasno doseči potrebne višine. Nahaja se torej zopet v nevarnosti, da bo zadel v kabel.
Pri drugem načinu sestavljanja balonskih ovir v zraku so baloni razvrščeni poljubno nad celo pokrajino, katero hočejo zavarovati. Tako so storili Angleži nad Londonom. Posamezni baloni so enostavno drug z drugim povezani. Ta način balonskih zapor ima prednost pred preje opisanim, ker lahko zavaruje veliko večje prostore, kakor je na primer London, ne da bi pri tem ostale večje, nezavarovane vrzeli. Zaporo — lahko verjetno tudi v Londonu
_ od dne do dne preneso na drugo mesto, Kable
prevažajo s tovornimi avtomobili.
Za letalca je močno nevarno, leteti preko z balonskimi zapori zavarovanih krajev, zlasti če je doli še dobra protiletalska obramba. S tem so balonske ovire svojo nalogo spolnile. Letala morajo leteti v višini, ki onemogoča točne zadetke. Po-
Elektrarna blizu Londona
Belfast, glavno mesto veserne Irske je bil tudi bombardiran.
Španska oborožena sila
polnoma pa bombnih napadov tudi balonske zapore ne morejo preprečiti. Srditi napadi na London nam to lepo potrjujejo.
Časopisje prinaša poročila o zadnjih rimskih razgovorih in v tej zvezi večkrat omenja Španijo, o kateri trdi. da bo v kratkem stopila v vojno na strani osiščnih sil.
Po izločitvi Francije iz sedanje vojne se^ je osredotočilo vse zanimanje Španije v tisto točko, ki je že dolgo boleča rana na španskem narodnem telesu: na Gibraltar. Ne da bi samo mislili na Gibraltar, tudi javno govore o njem. Španija si sicer preveč ne želi vojne, tudi ne ve prav, kako bo z njeno trgovino in z njenimi zvezami z Ameriko, če bo blokirana od Angležev, vendar so jo zadnji nemški uspehi v vojni zelo opogumili.
Španija je šla v državljansko vojno z oboroženo silo, ki je bila izraz desetletja trajajočega, slabega liberalnega gospodarstva. Šele po padcu rdeče Španije so bili z vojaško pomočjo ustvarjeni politični pogoji za novo gospodarstvo in s tem tudi za izpopolnitev državne oborožene sile. Vzpostavitev novega reda le počasi napreduje, ker je treba na vseh poljih popravljati raz/dejanja državljanske vojne. Državljanska vojna je zahtevala od Španjol-cev mnogo gmotnih in ljudskih žrtev. Računajo, da je v revoluciji padlo 2,200.01)0 ljudi. Na beli in rdeči strani je padlo vsega 450.000 vojakov, 750.000 ljudi pa je bilo pomorjenih ali je drugače umrlo zaradi vojne. Državljanska vojna je torej zarezala v 25 milijonski narod 4% zevajočo luknjo. Prav tako velike so tudi žrtve na gospodarskih dobrinah. Zato so pač vsestranske posledice nedavne^ vojne zadržale obnovitev vojaške moči španske države.
1'red revolucijo je imela Španija samo en letnik vojaštva pod zastavo, sedaj pa ima štiri letnike pod orožjem. Prej je imela na suhem osem divizij, sedaj je razdeljena španska vojska v osem armad. Dve novi armadi so osnovali v Maroku. Podrobno je razdeljena španska vojska v 01 infanterijskih. regimentov, 21 samostojnih bataljonov, 3 motorizirane oddelke in 3 tujske legije. K temu je treba prišteti še samostojno konjeniško divizijo. Artilerija ima 53 regimentov vseh vrst. Tehnični oddelki so sestavljeni iz desetih pijonirskih regimentov, dveh poročevalskih regimentov, petih gradbenih in enega pontonirskega regimenta. Na novo so organizirali intendantsko službo in sploh vojaško službo v zaledju. Posebno pozornost so posvetili Maroku. Dočim so služili v Maroku doslej le domačini, so sedaj tudi španski oddelki tam na službi. Pod posebnimi okoliščinami je v Maroku neke posebne vrste šola za vso špansko vojsko. Potrebnost in koristnost tega načina je pred državljansko vojno dobro preskusil general Franko sam.
Na čelu španske oborožene sile se nahajajo poveljniki, ki so se posebno dobro izkazali v državljanski vojni. Znani general Aranda je postal poveljnik vojne akademije. V članku, objavljenem v vojaškem listu »Ejacito«, pravi, da je ideal Španije poldrug milijon mož broječa vojska, 2000 letal obsegajoče zračno brodovje, vojna mornarica, obsegajoča tri bojne ladje, 12 križark, 40 rušilcev in 40 podmornic. Upa, da bo v petih letih ta ideal dosežen. Kot vrhovni predstojnik najvišje vojaške izobrazbe v generalnem štabu, ki ga sedaj neposredno vodi general Moreno, gleda Aranda sedanje vojaške probleme španskega naroda ne samo z očmi vojaka, temveč tudi kot gospodarstvenik in politik. Zelo upošteva medsebojne vplive vojske in gospodarstva. Zato zahteva gospodarsko obnovo kot
t
Francosko mesto Nantes mora plačati pet milijonov kontribucije
Oblasti v zasedenem delu Francije so naložile mestu Nantes pet milijonov frankov kontribucije zaradi nekega sabotažnega dejanja, izvršenega v noči med 6. in 7. septembrom. V tej noči je bil prerezan nemški telefonski vod. Pred enim mesecem je moralo mesto Nantes že tudi plačati kon-tribucijo dveh milijonov frankov, ker je bil v mestu storjen napad na nemške telefonske naprave.
Novo italijansko bojno letalo
»Corriere della Sera« poroča, da je v službi italijanske vojske poleg strmoglavca »Piccliiatelli« nove vrste letalo po imenu »Idros-iluranti«. Gre za novo vrsto bombnikov, ki se strmoglavo spuste iz višine, se hitro zravnajo v vodoravno lego in spu-
ste torpedo proti sovražni ladji, katero hočejo napasti. Ko je torpedo izstreljen, gre pod vodno gladino in tam nadaljuje pot do cilja. Pravijo, da bodo »Idrosiluranti« dosegli velike uspehe.
Velik požar v indijskem templju
»Messaggero« poroča iz Kalkute, da se je pripetila v Simli velika požarna nesreča, zahtevajoča življenja tridesetih Indijcev in več]ega števila otrok. Simla je letno bivališče indijskega podkralja. Ne daleč od Simle je velik Budov temj-elj. Na tisoče Indijcev roma vsako leto v določenem času v to svetišče. Tudi ob tej priliki je bilo tako romanje. Na tretji šegnostni dan je izbruhnil v templju na dosedaj še nepojasnjen način velik požar S silovito naglico se je širil na vse strani. Ko so ogenj pogasili, so našli pod razvalinami trupla tridesetih Indijcev in več otrok.
temelj za vojaško obnovo. Velike do sedaj neobdelane pokrajine morajo obdelali in jih zamakati z vodo. Osnovnih surovin za vojno gospodarstvo, železa in premoga, je v Španiji dovolj, nimajo le dovolj strokovnjakov. Na bakru, svincu in žveplu ima Španija takorekoč privilegij. Tudi aluminij in boksit imajo. Primanjkuje jim volna, gumij in petrolej. V rudnikih pri Puertolanu so preizkušali nova pogonska sredstva — sintetično olje — in pravijo, da so se poskusi dobro obnesli. Na ta način bodo prihranili 45 milijonov litrov bencina, to je 10% za pogon potrebnega goriva.
Španska mornarica je v državljanski vojni mnogo trpela. Zgubila je vse linijske ladje in 50% težkih križark. Uušilce so imeli po večini rdeči v rokah in so jih močno pokvarili. Petnajst so jih morali dati pred pol leta v temeljito popravilo. Na gradnjo novih ladij še sedaj ne morejo misliti. V načrtu imajo 4 bojne ladje po 45.000 ton, 14 križark in 14 podmornic. Glavne španske ladjedelnice bodo v Ferrolu Tam grade in bodo še v večjem obsegu gradili tudi trgovsko mornarico.
Zemeljske celine potujep
Učenjakom je znano, da potujejo velike zemeljske celine, ki so vendar tako trdno zvezane z zemeljsko podlago in skalovjem. Trdni deli sveta tako rekoč plavajo po svetovnih morjih, zelo, zelo po,'asi, komaj zaznatno. Dognali so na primer, na se Evropa stalno približuje Ameriki, in sicer za 16 centimetrov letno. To je pač tako majhna razdalja, da bi iz nje lahko sklepali na netočnost ali pomoto matematičnih merilnih naprav. Pri tisoČkilometerskih razdaljah je pomota za 16 centimetrov mogoča in razumljiva. Kaj pa porečete na to, nam bodo rekli strokovnjaki. Če se vam zde trditve o potovanju Evrope netočne ali zmotne, ne morete več tega trditi Grenlandiji. Gronlandija se resnično in resno 'približuje ameriški celini. To gibanje doseže hitrost 32 metrov na leto, kar je že prav lepa hitrost. Če bo Gronlandija stalno potovala s to hitrostjo ter v tej smeri, bo v 4 do 5 tisoč letih trčila ob Kanado.
O vzrokih omenjenega gibanja ne vemo iti5 točnega. Učenjaki so izdelali več domnev, ki pripisujejo gibanje ozemelj posledicam zemeljskega vrtenja, toda potem hi se morala prav tako tudi Amerika gibati, bežati pred Gronlandijo. Drugi postavlja jo "'domneve o vdoru zemeljske skorje, o vodi nekje globoko pod zemljo, kar povzroča, da se zemlja pogreza in spreminja lego. Edine si te domneve niso. pravilne pa verjetno ludi ne. Morda bi imel najbolj prav tisti, ki trdi, da se "Gronlandija zalo približuje Ameriki, ker se je Evrope žt naveličala.
Dobil je stavo, zaslužil pa zaper
Neki hollywoodski študent ie dobil stavo, morda najnenavadnejšo stavo, kar si jih je kdaj zamislila človeška (tudi hollywoodska| pamet, Ta dobljena stava je bila vendar precej draga, prinesla mu je namreč teden dni zapera Stavil je. da se bo dve uri sprehajal s filmsko igralko Ann Sheri-dan, ki ga ni poznala. Dveurni sprehod se mu je res posrečil. V drenju pri izhodu iz študi|a. v katerem je delala Ann Sheridan, je čakal na njo, se ji počasi približal, ko je ravno hotela stopiti v avto je v naglici potegnil iz žepa dva ročna okova, pritrdil enega na levo roko filmske dive, drugega pa na svojo desno roko, Diva je sicer hudo zavpita, ni pa mogla preprečiti tega, kar se je zgodilo. Študent je v bliskoviti naglici oba okova spojil, ju z levico zaklenil, ključ pa pogoltnil. Oba sta bila priklenjena drug na drugega Študent je skušal divi pojasniti svoj napad, ona pa se ni nič preveč razveselila železnih okovov tudi potem ne. ko se je prvi strah že polegel. Hočeš nočeš se je pač vdala v usodo in je priklenjena hodila ob ljubeznivem študentu najmanj dve uri, dokler nista našla ključavničarja, ki ju je zopet razklenil. Igralkin mož je vzel šalo resno. Šel je na sodišče tožit ljubeznivega študenta, ker je njegovo ženo protipravno oropal svobode. Obtoženi je dobil stavo, sodnik pa ga je obsodil na teden dni zapora.
Huda nesreča v Turinu
Pri odstranjevanju neke letalske bombe, ki ni pri padcu eksplodirala, je bilo ubitih pet vojakov in neka civilna oseba, več oseb pa je bilo ranjenih. To bombo so vrgli pred nekaj dnevi angleški letalci, hoteč pogoditi Fiatove tovarne.
Za kratek čas
Prekanjenec.
Mati: »Sedaj bomo morali pridno štediti. Oic ne bo več kadil in piva pil, jaz ne bom več jedla sladkarij in kako boš štedil ti. Janezek,«
Janezek: »Jaz ne bom več v šolo hodil.«
Doneč glas.
Pevka: »Ali ste opazili, kako je moj glas donel po dvorani; ves prostor je napolnil«.
»Da, več poslušalcev jc zapustilo dvorano, da bi mu prostor pripravili.«
Previden brzojav.
Umrla je gospa Žakelj v Mirnem klancu. Mož je sporočil materino smrt hčerki, poročeni v nekem mestu s tem previdnim brzojavom:
»Mama lahko zbolela, pogreb jutri, pridi.«
Minister Suncr pri nemškem kancelarju Hitlerju.
AVali oo 1 asi
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno Najmanjši znesek ta mali ogla* 15 din. — Mali oglasi *e plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
1
C Š * 1 • v v •
Sluibeucejo
Mladenič
star 17 let, z znanjem lesne stroke, išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« 14340.	(a
Absolvent delovodske šole
išče službo delovodje v lesno Industrijo ali tovarno. Cenj. ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Aeiien« 14365.	(a
Oskrbnik ■ ekonom
verziran v vseh panogah kmet. gospodarstva, samski, vesten in odločnega nastopa, išče primernega nameščenja. Dopise na upravo »Slovnca«e pod »Absol. niž. kmet. šole« 14372.	(a
Pletenine
Sprejmem delo na dom za tamburlranje po najnižji ceni. — M. Anžur, Predovlčeva 14, Ljublja-na-Moste.	(a
Dobro nagrado dobi
kdor ml preskrbi stalno službo v tovarni ali za slugo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »1000« 14310.
Absolventka
trgovske gole žrli službo v pisarni ali trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 14380.
(a)
Službodobe
Dva urarska pomočnika
takoj sprejme A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Tedenska plača 400—500 dinarjev. (b
Večje Število delavcev
sprejme Emil Tomažlč pri gradnji vojašnice na Vrhniki.	(b
Več čevljar, pomočnikov
sprejme Uorenjak Konrad v Celju, Gosposka 2S.
Trgovska pomočnica
verzirana v galanterijski in Špecerijski trgovini, z malo maturo In trgovsk. tečajem, zmožna vseh pisarniških del, samostojna, strogo poštena ln agilna, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna kavcije 14.150.
šivilja
želi vstopiti takoj za pomočnico ; ima svoj šival nI stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.164.
Krojaški delovodja
zmožen samostoj. vodstva delavnice ter damskega in moškega krojenja, večletno prakso, išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 14.177.	(a
Logar
išče službo, tudi na žagi. Naslov v upravi »Slov « pod št. 14.052.	(a
Prodajalka
19 letna, Išče službo kjer koli. - Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje pod »Poštei#a«. (
Ekonom
z daljno prakso v vseh panogah kmetijstva, prak tik v vinarstvu, kletar stvu in sadjarstvu, išče službo na večjem pose stvu. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 1117.	(a
Sodarskega pomočnika
samostojnega, zanesljivega, išče tvrdka F. Cesenj, Kranj, Jenkova ulica 25. Nastop takojšen.
Prodajalko
za na deželo, pridno, zanesljivo, pošteno, vajeno tudi gostilne, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14160.
Inštruktorja
ln korepetltorja, inteligentnega, ambicioznega, neoporečnega značaja, ki j zmožen nemškega in tudi, event. francoskega jezika, za učenca III. re alne gimnazije, ki bi nadziral učenca tudi popol dne, iščem. Kratke pismeno ponudbe z navedbo študij, staršev in zahtevkov v upravo »Slovcnca« pod »Vesten prijatelj« št. 14333.
—H-............—
Krojaškega pomočnika
takoj sprejme Tomšič Josip, Notranje gorice, Brezovica.	(b
Drvarje
za lzsekavo gozda ln napravo drv ter oglarja potrebujemo za takoj. — Zglasltl se pri »Realitetl« v LJubljani, Prešernova ulica 54.	(b
Perfektna kuharica
poštena, samostojna, vešča vsoh hišnih del, dobi
službo pri dobri gospodinji. Stalna služba, lepa plača. Samo dobre, pridi-ne, inteligentno in zdrave, z najboljšimi priporočili, naj pošljejo svoje pismene ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobra oskrba« 14.170.	(b
Dva mizarska pomočnika
sprejme Vengubt, strojno mizarstvo, Smlednik. (b
Dobro službo v Ljubljani
dobi priprosto dekle z gospodinjskim znanjem. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Mlajša moč« 14282.
Vzgojiteljico
z znanjem jezikov, ki bi bila tudi zmožna nadzirati fino gospodinjstvo -iščem k 6 letni deklici za mesto v Sloveniji. Re-flektira se samo na izo braženo damo z najbolj šimi referencami. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izredna prilika« 14.227.
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejme Miklavčič, št. Vid nad Ljubljano 61
Čevljarskega pomočnika
mladega, sprejme Alojzij Tome, čevljarstvo, Vlž marje, St. Vid nad Ljub.
2 čevljarska pomočnika
za zbita dela in ene^a za čistilni stroj (*»»-
putamasehine), sprejmem v stalno službo. - Jager Anton, Celje, Ostrožno 78
2 krojaška pomočnika
za veliko delo, dobro iz-vežbane moči, sprejme takoj S e 1 1 š e k Ludvik, krojač - Celje - palača Ljudske posojilnice.
Natakarica
zmožna samostojnega vodenja gostilne, stara preko 30 let, zmožna kavet' - so takoj sprejme v bližini Ljubljane. Naslov ..upravi .»Slovenca^,.pod 14.202.	(b
Mlinarja
takoj sprejmem. Juvae, mlin, Gameljne pri Ljubljani.
Mlinar
vešč vsakega dela in po pravila mlinov, išče služ bo. Naslov v upravi »Slo venca« pod 14.237. (a
Siromašen visokošolec
v Ljubljani uspešno poučuje nemščino in latinščino za hrano ali stanovanje ali pa nizek honorar. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurno« št. 14039.
Prodajalka
mešane stroke želi menjati svoje mesto zaradi povečanja trgov, znanja. Nastop po šesttedenski odpovedi. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Stalna služba« št. 14141.
Slikarske pomočnike
samo zanesljive in sposobne, sprejmem za daljšo dobo. — J. Ambrožič, Glinška ulica 7.
Postrežnico
od 7. zjutraj do 4. popoldne iščem. Znati mora samostojno kuhati ter druga hišna dela. Predpogoj poštena in snažna Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14363. (b
Natakarica
s potrebno prakso, želi zaposlitev v boljšem hotelu, gostilni ali bufetu. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod »Zanesljiva« 14260.
Mlado dekle
z enoletno gosp. šolo in sezonsko prakso, želi v službo kot kuharica k boljši družini. Nastop takoj. Naslov v upr. »SI. pod št. 14272.
Fant
išče službo skladiščnika, sluge, avtosprevodnlka ali slično. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kavcija 5000 din« št. 14293.
Gospodinja
kuharica želi službo v župnišču. Izurjena v gospodarstvu ln gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1121. <»>
Dva kleparska pomočnika
sprejmem takoj. Smolej Alojzij, kleparstvo, Kranj (b
Prodajalka
iz špecerijske stroke, poštena in delavna — se sprejme za majhno trgovino na deželi. Potrebno je nekoliko kavcija. To nudbe s prepisi spričeval na »Kranj predal 6«. (b
Polagalce
za oblaganje s keramlč nimi ploščicami, samo pr vovrstne, sprejme »Mate rial« M. Vovk, Ljubljana, Tyrševa c. 3 6.	(
Kuharico
sprejme trgovska hiša v predmestju Plača 300 do 400 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna, služba« 14375.	(
Čevljar
dobi delo na dom. Triumf, Miklošičeva 12.	(b
čevljarja
enega za boljše, enegn za navadno delo sprejmemo Triumf. Miklošičeva 12.
Mizarskega pomočnika
tarejšega od 27 let, Bpo-obnega, takoj sprejmem Plačilni pogoji po dogo voru. — Naslov v upravi Slovenca« pod 14.198.
Dekle
čisto in pošteno, zmožno samostojne kuhe n vseh drugih gospodinjskih del se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra plača« 14.186. (b
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNIKI
Postrežnico
domačinko, za čez dan
Kuharico
ki opravlja vsa gospo-
sprejmem takoj. Vpraša- dinjska dela in je vajena ti v podruž. »Slovenca« ' na Jesenicah.
Dva krojaška pomočnika
za velike kose, sprejme Vovk Matko, Jesenice, Obrtniška ulica. %
Kmečkega fanta
za vsa dela v mizarski delavnici, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Starost 14 do 16 let. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ljubljana takoj« št. 14267.
samostojnega dela, sprejmem k tročlanski družini v Mariboru. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dobra služba 1125«.	(b)
Delavca
sprejmem kot pomožnega elektromonterja. - Javiti se: Elektropodjetje Ložar, Trstenjakova " ul. 1 (vls-a-vis kavarno Majcen, Tyrševa cesta.
Hlapca
h konju, pridnega in poštenega, ki je .vajen voziti po mestu, sprejmem. Marija Trtnlk, Pred konjušnico 5.
Šofer
za avtotaksi, zanesljiv ln trezen, samski, se sprejme za stalno. Zeljarska št. 11.
Sobarica
pridna, vestna, poštena, so sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovska hiša« 14.187. b
Prvovrstno frizerko
išče Salon »Ela«, Rogaška Slatina, Služba stalna.	(b
Delavno dekle
izvežbano v kuhi in hišnih delih, samostojno — sprejmem k 2 osebama na Notranjsko. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Zdravnik« 17.174. Cb
Dobrega viničarja
iščem za majhno posestvo tik Maribora. Ponudbe je nasloviti : Bajde Oton -Maribor, Gregorčičeva 20
Vrtnarja
takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Stalna služba« 14.151. b
Kuharica
samostojna, vešča, gospodinjskih del, se sprejme na Jesenicah. Informacije daje Rozman Ivanka — Ljubljana, Poljanska 15/1.
Korespondentinja
prvovrstna moč, z znanjem nemščine, zaneslji va fakturistlnja — dobi službo v industrijsfkem podjetju v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo referenc v upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« št. 14288.
Postrežnico
absolutno pošteno sprejmem za pospravljanje sob, pranje, likanje od pol 7. do 3. ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14117.
Dva krojaška pomočnika
za veliko delo sprejme damsko moški salon Bre-gant Jože, Slov. Javornlk.
(b)
Kappel
najodličnejši pisalni stroj po ugodnih pogojih prt
KLEINDIENST& POSCH
Maribor
Jabolka
prvovrstna, zimska, do 3000 kg - ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14201.
Še je čas
da kupite trpežno dvokolo
Aleksandrova cesta št. 44, po znižani ceni v razprodaji pri Podobnik Fr., Rudnik 123, Ljubljana.
Ovčja kožuhovina ____
jagenčkovlh, ovčjih kož,	7| t f
za preproge, plaščke in	ti 116 T3Z3D6
podloge, katere imam na ( prodam. — SedeJ- Rožna zalogi vedno v veliki izberi, črne in bele, kupite najceneje pri Ivanu Bab-niku, trgovina s kožami, Dobrunje pri Ljubljani.
| dolina, Cesta VIII. št. 12.
Kolesa
Pisarniško moč
železninske stroke sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zipožen« št. 14406.	(b)
Volnene jopice
dospele v veliki izbiri. Ign. 55 a r g i , Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 11.
Kreko perilo
mošKfe in fantovske srajce
Avtomehanič. pomočnika
takoj sprejmem. Zupančič Ernest, meh. delavnica, Črnomelj.	(b)
Is i^rrffTrrl
Pozor gasilske čete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne
»ICnaust spojke«, prehodne komade, ročnlke z ustnikom, razdelllce. Franc Ogrlnc, Izdelovalec motornih brltgaln, Ljubljana, Jernejeva ulica 47. <1
Krojaški pomočnik
in vajenec se sprejmeta takoj. Plevel Vinko, Poljane, št. Vid nad LJubljano.
Krojaškega pomočnika
samostojnega, in vajenca, sprejmem takoj. - Janko Kodra, šutna 8, Kamnik.
Več mizar, pomočnikov
za stavbna dela, sprejme Rotar Josip, strojno "mizarstvo, Predovlčeva 5, Moste.
Pošteno postrežnico
za dvakrat na teden — iščem. Slomškova 7, Vu-kovič.
Mizarskega pomočnika
sprejme mizarstvo Zlva llč, Gunclje, št. Vid nad Ljubljano.
izredna prilika
za napredek ln osamosvojitev. — Trgovska zakonca Iščeta na starost trgovsko pomoč z nekaj kavcijo (varnosti). Predpogoj podjetnost, dela-voljnost, poštenost in popolna zmožnost za trgovino z mešanim blagom. Prednost znanje v želez-nlnarskl, usnjarski, galanterijski ln gospodinjski stroki. — Ponudbe z natančnim opisom znanja v podr. »Slov.« v Trbovljah pod »Popolna zanes <h'lJivost« št. 14120.
Fanta
18 letnega, poštenega in pridnega, sprejme za, gospodarska dela A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
vsakovrstna, najnovejše Izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri' spodnje hlače Itd. dobite »Triglav«, Resljeva 16. ; Se vedno po izredno nlz-__I kih cenah pri »Kreko«.
Velika depozitna blagajnalTavearjeva 3- Tyr6eva 31
Naprodaj je velika depozitna železna blagajna, visoka 2095X1740 mm. — Težina ca 6000 kg. Ogledati v naših skladiščih, Tyrševa c. 33. — Javna skladišča d. z o. z. v Ljubljani.	(1
Prodam novo vilo
moderno, za Bežigradom s prevzemom hipoteke. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 14408. (p)
Specialen stroj
(zlck-zack) ugodno prodamo. — Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.	(1)
Kolesa
raznih znamk, dobra kvaliteta, še ugodno kupite pri nas. Nova trgovina, Tyrševa 3 6, nasproti Gospodarske zveze. (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, ugodno prodamo. — Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze. (1)
II
Kupitno
Kislo zelje, repo
sarmo, novo, prvovrstno, po brezkonkurervčni ceni, dobavljam vsako množino. — Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 81. Telefon št. 35-39.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Gustav Er klavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova 47. Telefon 25-91.
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, ka-
kor tudi očala - kupite Najugodnejši nakup
zelo ugodno pri Josipu m 0 š k t h oblek nudi
Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8. (1
šolske torbice
kovčege ln nahrbtnike ter stalno zalogo vseh vrst usnja — nudi po nizkih cenah
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg 18
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 50 Sprejemajo se naročila.
Mlinarskega pomočnika
samskega, zdravega — sprejme Kari Goldschnlg, umetni mlin, Fram pri Mariboru.	(b)
Strugarja
za železo In medenino rabimo. Takojšen nastop. »Zvon«, livarska koman-dltna družba, St. Vid nad Ljubljano,-	<b)
Dva mizarska pomočnika
za pohištvo se sprejmeta takoj, škrblnc et Komp., (b) ' St. Vid. Vižmart«. (b)
Kovaško orodje
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13404.	(1
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - Stari trg
Koroške brusnice
dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik
Cehner, Libellče. želez postaja Dravograd-Meža.
Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Kislo zelje!
Prvovrstno kislo zelje Imam vsako množino zalogi po najnižji dnevni ceni J. Oraiem. Moste. Telefon št. 84-02.
Izložbeno okno | srebro, drage kamne
z vratml in trgovski pult	,n vHakovrstuo
ugodno naprodaj. Miran' _ a _ £ Plantarlč, urar, Skofja ZI9lO KUpiljO Loka.	(i	po aajviftjlb cenah
- Jos. Eberle, l,|uhljana
Šivalni in pisalni stroj Tyrfieya,2A
r	- -	(palafta hotela _Blon">
nov, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.194.	(1
Bakren kotel
za žganjekuho, skoraj nov, proda V. Ambrožič, Jesenice, Gorenjsko.
Žimo
novo, poceni prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zima« št. 14.159. (i
Kmetovalci, stavbeniki!
Prodam večje količine apnenega prahu, pripravnega za gnojenje in ter-ranovo. Cena 18 din za 100 kg, franko apnenica. L. Debevc, Tržič.	(1
Otroški voziček
globok, pol nov, prodam po ugodni ceni. Izve se Vižmarje 41.	(1
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, [lica št 55
Najnovejši modeli nnjnižle cene v speciiiini in največji trgovini otroških vozičkov, Prodaja zn gotovino. Prevoz in omot so ne računa. — Cenik s slikami brezplačno. — Izretlte oglasznradi naslova.
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z dvema iglama. Malo rab
Umetni mlin
na vodni in električni pogon, na zelo prometni točki, prodam za 300.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.236. 1
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen -prodam. Krekov trg 4.
Velika Zephyr peč
dobro ohranjena, na osem lukenj, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14320.
Špecerijsko trgovino in delikateso
brezalkoholno zajtrko-valnico, strogi center, pro dam z vso zalogo in inventarjem, šest prostorov in skladišč. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »300.000« št. 14398. (1)
Rabljene pisalne stroje
dobro ohranjene, proda »Torpedo«, Miklošičeva c. St. 18.	(1)
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska št. 15.
staro Halo, zlalo zobovte ln srebrne Krone
tupujom po najvišjih eenab A. KAJFEŽ
trgovina z uraini in zlatnino
precizna delHvnica za popravila vsakovrstnih nr
Ljubljana. Miklošičeva 14
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE. Juvelir. Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Otroško posteljico -
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Rabljena« št. 14337.
Večjo partijo klanih dog
za polovnjake kupi takoj sodarstvo Homan, Straži-šče pri Kranju.	(1
Kegljišča
pravilno grajena, težke ljene krojaške, čevljarske 1 krogle ln patentirane kc-In z dolgim čolničkom od I glje dobavlja : Drago Ce-300 din naprej. »Triglav«, | ferin, Ljubljana, Glednli-Resljeva cesta 16. (1 ška 7, telefon 27-57 (1)
Pisarniško opremo
dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na Zvezo mlekarskih zadrug, Gajeva ulica 9-1.
Gater
do 75 cm, v dobrem stanju, kupim. Kovač Ljudevit, Bošnjaci.
Oves in hruške
kupim vsako množino. -Ponudbe: gostilna Vodnik, Podutik, Ljubljana VII.	(k
Bukovo oglje
3—4000 kg, kupi Remtc Franc, Obrije 8, Moste.
Pianino
v dobrem stanju kuptm. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Tianlno« St. 14421.	(k).
Tečaj nemške marke se bo povišal!
STROJE za splošno kovinsko industrijo. S T R O J B za lesno industrijo (mizarje in kolarje). STROJE za moderno gradnjo cestišča (gradbeni stroj). Nadalje stroje za tekstilno industrijo, za opekarne, cementne izdelke, za brušenje Terezzotlaka, drobilce za najtrši kamen, livarne, za vulkanlza-cijo, ža brušenje cilindrov, dvigala vseh vrst, tudi za osebje, Črpal,jke automatične za hišni vodovod, lokomobile, Dieselmotorje ter sploh vse stroje za vsako obrt in industrijo dobavlja direktno iz Nemčije po originalnih tovarniških cenah, brez vsakih pribitkov
Strojno tehnična pisarna in zastopstvo nemških strojnih tovarn
LUDVIK ILERŠIČ, Ljubljana, Cesta 29.oktobra 13.
Trisobno stanovanje i Kupuje:
ko lepo, parketi, vodo-| orani
jako
vod, v bližini mesta oddam. — Naslov v upravt »SloVenca« pod št. 14881.
Enosobno stanovanje
Idam takoj alt s 1. okto-
oddam broni. Jarška
cesta 32.
(C)
Prodaja:
HRANILNO KNJI21CB bank ln hranllnlo ter VREDNOSTNO PAPIRJE po najusodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
IŠČEJO:
Na Brezovici
Išče opremljeno sobo s vso oskrbo zaposlen gospod. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Brezovica« št. 14221.
Ugoden dobavni rok!
Poset strokovnjaka brezplačno!
Preskrbimo carine prost uvoz ali po znižani carinski tarifi!
Zahtevajte neobvezne ponudbe!
Zahtevajte neobvezne ponudbe!
Kleparsko orodje
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Adolf Praprotnik, Vransko.
Hranilno knjižico
kupim. Ponudbe v upravo
Letoviško parcelo
prodam. Kupci, pošljite naslov upravi »Slovenca« pod »Plrnlče« 14.057. (p
Hišo
t gostilniškim lokalom ali
Prazno sobo
oddam v najem s 1. oktobrom. Nove Jarše 80, p Moste.	(a
Prazno sobo
sončno. Išče v mestu gospodična. Ponudbo upra vi »Slov.« pod »Stalna« 13.467.	(s
»Slov.« pod »Plačam naj- I donosno vilo kupim v bolje« št. 14250.	| sredini Ljubljane iz pro-
ste roke brez posredovalcev. Cena od 800.000 do 400.000 din. - Ponudbe z označbo ceno ln lege na upravo »Slovenca« pod v .	i »Gotovina« 14.159. (p
Kupim	stilno, do 100.000 din —
klavir, radio tn gosli. Po- | kupim v Sloveniji. - Po-
Za-(P
Divji kostanj in želod
kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrman, Ljubljana
Stanovanje
dvosobno ln enosobno — komfortno, s kopalnico, poleg tramvaja oddam s 1. novembrom na Dolenjski cesti. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14361 (č
nudbe upravi »Slovenca« I nudbe : PlanovSek,
pod »Takojšnje št. 14394.
plačilo« (S)
greb, Kraplnska 7.
Jabolka
Hišo ali posestvo
I v Mariboru, Ljubljani alt
)va trosobna stanovanja
komfortna, v novi hiši za Stadionom oddam takoj. Naslov v upravi »Sloven ca« pod št. 14354. (č
kisla, prešana, večje ko-1 Sevnici, kupim. Ponudbe ličlne kupi tovarna »Eta« I upravt »Slovenca« Mari-
y Kamniku.
(k)
bor pod »Takoj tudi pre-vžitek« 1120.	(P
Majhno stanovanje
za dve starejši osebi od dam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 14367. (č
Lepa parcela
St. Vid-VIžmarJe, primerna za vsako obrt, ugodno] K-3,16 naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.063.
Dvostanovanjsko hišo
v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Plačilo takoj v gotovini« (P
Hiša
Stavbna parcela
ob cesti v Vižmarjih 12, naprodaj.
v dobrem stanju, n 201
enosobnimi stanovanji
Je naprodaj v Ljubljani. | prodam. Vižmarje št. 46, Obrestuje se netto 6 •/•. Ponudbe upravi »Slov.« pod »630.000 din« 13.500.
Hišo in stavbne parcele
St. Vid nad LJubljano.
Hišo z gostilno
Hišo v Ljubljani
Vilo v Ljubljani
najraje na Mirju, po mož nosti s hipoteko, kupim, ali brez Inventarja, go-1 Ponudbe v upravo »SI.« spodarsko poslopje in po-1 pod »Mirje« 6t. 14281. aestvo, na periferiji Ljub-1 ljane, prodam. - Ponudbe I v upravo »Slovenca« pod I »Na periferiji« št. 14228. za gotovino do 250.000 din | ostanek v hipoteki, kupim. Ponudbe v upravo ' »Slov.« pod »250.000« št. 27 oralov, ob cesti med I j.4292. Laškim ln Celjem, z vsemi prtpadajoSlml poslopji, naprodaj. Naslov v | podružn. »SI.« v Celju.
Posestvo
Majhno stavbno parcelo
kupim blizu tramvaja ali Tyrševe ceste. - Zupane, Karlovška 20.	(P
Parcelo
majhno, za vlsokopritlič-no hišo, v bežigrajskem
okraju, prodam. Vprašati Podmilščakova 11.
Petstanovanjska hiša
davka prosta, mesečni donos 1100 din, naprodaj Samo resni kupci.
Po (P)
Pozor!
Kupim posestvo kjer koli j Dr Verstovškova v Sloveniji, hišo, grem v|bre2;)ei Maribor, družabništvo ali slično Samo rentabilnost. Obšir ne ponudbe na upr. »Slovenca« pod Rentabilnost trgovsko-stanovanjske hi še v centru in na perife riji, vile, gostilne, parce le in kmetska posestva Jančar, Sv. Petra c. 27, (P)
Naprodaj imam
14368.
(P
Več stavbnih parcel
v Kranju, po nizki ceni | telefon 47.33. prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14370.
(P
Kupila bi vilo
tri- do petstanovanjsko
na Mirju, Prulah, Vrtači ali za Bežigradom za ce lepo zaraščen, mešan, I no 400.000—800.000 din, ca. 48.000 ni!, 1 uro od I skupaj bi pa kupili trgov Novega mesta — prodam sko stanovanjsko hišo do 150.000 din. Jože Somrak, | 2,000.000 din. — Ponudbe
pod (P)
Gozd
Kal, p. Prečna pri No-1 upravi »Slovenca«
vem mestu.
(P
»Franki« št. 14376.
Hišo
Viio na Dolenjskem
prodam zaradi selitve. -Velik sadni vrt. Naslov I v Mostah, na Kodeljevem ' v Zeleni jami, z večjim za gotovino do 180.000 din. Prevzamem tudi hipoteko čez vsoto. Ponudbe upra
V upravi »Slovenca« pod št. 14.217.	(p | vrtom, kupim
Enosobno stanovanje
oddam mirni Btar. stranki dveh oseb (gospe ali go spodlčni). Naslov v upr, Slovenca« pod 14.225.
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. novembrom starejši mirni stranki Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.211	(č
Opremljeno sobo
s kuhinjo ali dve oprem
tjeni sobi oddam. Javor škova 7, Zg. Šiška.
Dvosobno stanovanje
oddam odraslim. Tovar nlška ulica 21, Moste.
Dvosobno stanovanje
a veliko kuhinjo, oddam 1. novembrom za 420 din. — Ogled v popoldan sklh urah. — železnik, Predovlčeva 11-1.
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov. pod št. 14326.
Opremljeno sobo
oddam boljši gospodični Naslov v upravi »Slov. pod št. 14324.
Dve sobi s telefonom
v bližini glavnega kolo dvora oddam s 1. okto brom. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1123.	(s)
Zakonski par brez otrok
šče eno- ali dvosobno komfortno stanovanje v centru ali bližini — za november. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. november« 14364. (č
Dve dijakinji
(I. letnik učiteljišča) Iščeta stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dijakinja« 14352. (d
Hranilne knjliloe
vrednostne papirja
kupujemo
stalno po najvišjih cenah tn proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zoro
Ljubljana, Gledališka II
Pouk
Gimnazijska izobrazba
pismenim potom. 2e nad l5*-'let obstoječa Vldovl-čova dopisna šola v Sarajevu omogoča mlajšim ln odraslim gimnazijsko Izobrazbo pismenim potom. Brezplačne Informacije daje ravnateljstvo Vldovičeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217.	(u
Enosobno stanovanje
Iščeta zakonca brez otrok za oktober ali november. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje« 14286
Štirisobno stanovanje
s kopalnico iščem za stal no v Ljubljani. Plačam trimesečno vnaprej. Po
nudbe upravi »Slovenca pod »Ministrski svetnik v pokoju« št. 14440. (c)
\\mm\
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rab ljene v popravilo najce neje Alojz Andlovic, Gre gorčlčova ulica it. 6 (pri
Gradišču).
(s
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane,. moderne kauče in iotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovair
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Jedilnico
dobro ohranjeno, prodam škofja Loka, Novo pred
mestje 29.	(š
Prodam
staro pohištvo, obleke, razno posodo in dr. Na slov v upravi »Slovenca
Maribor št. 1124.
(š)
Kompanjona
(kompanjonko) za trans portno podjetje iščem. — Ponudbe upravi »Sloven c S.« pod šifro »Popolnoma sigurno« št. 14393. (d)
17 letni fant
močan, zdrav, sL> želi Izučiti za ključavničarja ali mehanika. — Naslov
v upravi »Slovenca« pod št. 14.058.	(v
U!
Automolor
1
Trgovski vajenec
Išče mesta v trgovini na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.018. (v
Fiat-Balila
štirlscdeZnl, kabrlo-limu-zlna, nov, 4000 km vožen, prodam za 39.500 din. — Naslov v upravi »Blov.« pod št. 14336.
Vajenca
za kovaštvo sprejmem. -Pavel Mav, Jaršo 9, p. Domžale. - Prednost ima oni, ki se je že učil. (v
Fiat 512
stroj z menjalnikom 60 do 65 ks ugodno naprodaj. Kraljič, Ljubljana, Goaposvetska 1.	(f
Vajenca (praktikanta)
sprejmemo. Znanje nem ščlne zaželjeno. - Julio Melnl, Celje.	(v
14 letno dekle
poštenih kmetskih staršev želi dobltt mesto učenke šivilje. Gre v mestu ali na deželo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prid na ln poštena« št. 14085.
Nemščina
začetniški, nadaljevalni ln konverzacijskl dnevni ln večerni tečaji. Beethovnova 9-1.
»FRANCAISE«
donne le<;ons de conver-satlon. S'adr.: bureau du Journal sous shiffre »Fran-calse«,	(u)
Visokošolec
Vajenca
dobrega računarja, sprejmem v trgovino mešane ga blaga. - Palčič, Nova vas pri Rakeku.
Vajenca
za mizarstvo sprejme Se
dej. Mala čolnarska.
Vajenko
za damsko krojaštvo —
sprejme takoj modni sa Ion »Oenlca«, Podmllšča kova 87.
Mizarskega vajenca
sprejme Omerzel Vinko, Zvezna ulica 9, Zulena jama.
lnštrulra srednješolca za nizko ceno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Real- cesta 7. na gimnazija« št. 14416.
(u)
Vajenca
za krznarstvo, sprejmem Lampič Alojz, Sv. Petra
Absolventka
abiturlentskega trgovskega tečaja išče primerno
službo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zaneslji-
va« št. 14416.
(u)
I
Vajenci
11
Vajenko
za strojno pletilstvo, vso oskrbo v hiši, sprejmem takoj. Trata št. 14, St. Vid nad LJubljano
čevljarskega vajenca
sprejme takoj »Zora« — Kranj.	(v
Vajenko za trgovino
takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra računarica« 14206
16 letni fant
marljiv, s 6 razr. osnov, šole, končal z odliko, se želi izučiti mehaniške obrti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14166.
Mizarskega vajenca
kmečkih staršev, sprejmem z vso oskrbo. Aleš Gabrovšek, Vel. Llgojna, Vrhnika.	(v
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Franc Kuhar, St. Vid-Viž marja.
Sin železničarja
z malo maturo, se želi iz učiti za mehanika ali pa ključavničarja. Naslov upr. »Slov.« pod št. 14321
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Rotar Josip, splošno ml zarstvo, Predovlčeva Ljubljana.
Želim se i
trgovske obrti v večji trgovini z mešanim bla gom ali v modni trgovini Naslov v upravi »Slov pod št. 14314.
Motor 250 ccm
tipa 1938, malo vožen, za radi odi>otovanja ugodno prodam. Ponudbe na upr Slovenca« pod »Ugodnost« 14373.	(f
Motorno kolo
do 200 ccm, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na Pavlin, Trebelno, Dolenjsko.	(f
Brzoparilnik
še dobro ohranjen, do 70 litrov vsebine, kupim. — Ponudbe: V. Hafner, Poljane št. 56, St. Vid nad Ljubljano.
Dinamo stroj
z malimi obrati, iijtosmer-nl tok, 220 Voltov. 750 obratov. U ks, mi^lg rab-ljen, proda Franc Cerar, Uukovica pri Domžalah.
Mešalni stroj za testo
s kotlom za 30 i, kupim. Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod »Uabljen« št. 14300.
Bakrene kotle
2	komada vsebine 300 1,,
3	komada vsebine SO 1,, proda po zelo nizki cent Justin Gustlnčlč, Maribor, Kneza Koclja ulica št. 14.
Telefon 21-30.
Kupim ali zamenjam
dobro ohranjen motor 200 ccm, boljše znamke - za modorno spalnico. Mizarstvo Praprotnik, Ljubno,
GorcnJsko'	1 Gostilno
i . mntnrio	I eventuelno tudi mlin ob
jawa moiorje i <jlitBVnl ct,Bti oddam. Na.
kompletno, z originalno I glov p0Ve upr. »Slovenca«
Vnajcm

pnevmatiko, dobavlja redno v vseh velikostih od 100—350 cm. zastopnik zn j Slovenijo Sancln Franjo. Linhartova 35, Luščllnlca | riža. V račun vzamem tudi rabljene motorje.
pod št. 14338.
(n
Avtomobile
v vsakem stanju kupim Ponudbo pod šifro »Pla-|ba«. čam visoko ceno« upravi Slovenca« št. 14396. (f)
Trgovino
z mešanim blagom, v Industrijskem kraju. oddam ali zamenjam s trgovino blizu železnice. Ponudbo točnim oplRom na podružnico »Slovenca« v Trbovljah pod »Spremem-(n
Trgovino
dam v najem z ali brca Inventarja, primerno za samsko osebo, z ali brez obrta, v bližini Ljublja-
»Slovenca« pod št.
Avtogume
še nove, za tovorni ln osebni avtomobil napro daj _ Naslov v upravi «e. Naslov pove uprava-
Slovcnca« pod 14.193. (n
Stalno vodno moč
primerno za žago ali
mlin, oddam v najem v prometnem kraju na Go-Plsmene po-
14395. (f)
(f)
Vajenca
In nekaj pomočnikov sa pleskarsko obrt, sprejme Štefan Borštnar, pleskar, Podmilščakova 4.
Zaslužek
Za 10 din
Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. - Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih. Lindič, LJubljana, predal 245-c.
2 tovorna avtomobila
In osebni, v najboljšem
stanju, z zelo dobrimi gu-1 |.enj"sltem mami po zelo nizki ceni nu(lbc upravl »Slovenca« naprodaj. Naslov v upra-1 , >>Vodna moS„ 14.068. vi »Slovenca« pod 14892. (
Kolarsko delavnico
dobroldočo, s stanovanjem, zraVdrt Aovačije — oddam takoj v najem.
Pismene ponudbe poslati na : Oskrb. RtrrfHserthofefi,; p. Zg. Sv. Kungota.
LokaT
za mizarsko delavnico — Iščem za takoj. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Svetlo in suho« št. 14268.
Trgovski lokal
najmodernejše opremljen (elektrika, plin, vodovod,; telefon in lastni \VC).-prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo, so takoj
Otroški kotiček
Mlhieve čudovite dogodivščine
Velika stanovanjska hiša r2
vodovod, elektrika, ribo-1 v, ,giovenca« poa »vdo-
(P)
lov, njive, travniki, gozd j ve0([ gt J4399. naprodaj na Dolenjskem Donos 40.000 din. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »železnica blizu« 14.214. I tik Kranja, škofje Loke.
" Ponudbe upravi »Slov.«
Hišo kupim
pod »Dobro plačam« št. 14.108.	(P
II
itanotanja
Enonadstropno hišo
v Skofjl Loki prodam za ca. 150.000 din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.162.	(p
Hišo
s nekaj zemljišča In z ] manjšo trgovino ali go-
Enodružinsko hišo
novejšo, 4 sobe, vodovod, elektrika, malo vrta, Laško, Celje okolica, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« 11. oktobrom. - Vprašati: pod »Okoli »totlsoC« »t. Seršen, »tavbenlk, Don-14.243,	(p I Žale,
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
I. nadstropje, v novi hiši, v Domžalah, parket, elektrika, vodovod, najlepša, brezprašna sončna lega -oddam solidni stranki s
(53) Končno so bili vsi palčki-ubežniki v čolnih. Mihec je iz votline, kjer je edini še ostal, dal znamenje za odhod. Sam se je mislil spustiti v čoln nazadnje, ko bi bil že čisto prepričan, da so vsi njegovi varovanci izven nevarnosti kakega zasledovanja.
Parno iokomobilo
Lan z 25 KS ugodno pro-1 dam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.949. (1
Špecijalna delavnica
za previjanje in
popra-	_ .......
vljanje elektromotorjev in I oada na TyrSevj c. 47-b. dinam. Kvalitetni elektro-
materijal in elektromotorji svetovnoznane firm" »Slemeni« vedno na zalogi.
Franjo Pertinlii
koneis. iicktropod|it|e, tlubltana' Gojpomuka c. M, lelslon 23-71
Lokal
primeren za obrt ali trgovino, se odda za oktober. Igriška 14, Šuštcršlč.
(n),
Priporočam
smlrkove bruse za brušenje žag, srednje trde, 300X10X25 mm, 90 din — franko poljubna postaja. L. Noušak Bos. Dubica.

Glasba
1
(54) Toda na žalosti Med tem ko so se reševali ujetniki v čolne, je čuvaj, ki je stražil pred celico, kamor so naprej zaprli Mihca, hotel pogledati, kaj njegov ujetnik počne, ko je tako tiho. Odpre torej ječo in v svoje veliko presenečenje opazi, da je prazna. Tiček mu je ušel.
Poltovorni avto
(Liefervagen), zaprt, nosilnost 600 kg, malo rab-1
ljen, nove gume. jeklena I karoserija, porabi 8 litrov I bencina — takoj ugodno I proda Kovačič, Clgaleto-1 va št. 11.
Dva pletilna stroja
št. 8 od 40 cm dolžine na-1 prej, naprodaj. Vprašati : Okrupa, Podmilščakova | ulica 14.
Mizarji!
Elektro-unlverzalnlk 610 mm širino, original »Pe-nlka«, 1750 kg netto teže, elektromotorji 5 ln 3 PS, oba motorja na 2 turažl, glavna os do 4500 obra-j tov, je dospel Iz Nemčije. Vprašati pri Ludvik Iler-| šlč, Ljubljana. Cesta 29. oktobra št. 13.
Staro harmoniko
trlvrstno, prodam za 450 din. - Poljanšek Slavko, Srednja vas 29, Sela pri Kamniku.	(g
Moško kolo
novo, kompletno, z lučjo, zamenjam z doplačilom za rabljen planino. M. Kavčič, Gerbičeva ulica 10, Ljubljana.	(g)
Prispela nova poSflJIca
otroikih vozičkov
Elektromotorje
enofazne, trofazne — ln I
dlname vseh velikosti, | ye, jka izbjra £jva]nih
ugodno dobite pri:
Elektro A. Verbajs
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10 (poleg Slamlča)
strojev, pisalnih strojev, radio aparatov itd.
Prodaja tudi na obroka!
»TEHNIK« J. BANJAI
UUBJANk. MU 10tlim L a
Ugodna prilika!
8 stružnic najmodernejših
z Norton-omaricami in vgrajenimi elektromotorji 200 — 250 X 1000 — 2000 mm so dospele is Nemčije, katere so prodajo po še nemšanem tečaju nemške marke, pri takojšnjem nakupu I
strojno tehnična pisarna Ljubljana, Casla 29. oktobra It. 13
IlerSii.
Zeraitbe
I
Objave
lil
Fantek
5 tet, močan ln zdrav, bo odda za svojega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14348.
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin za hiše. vile, parcele, posestva, gozdove itd. je samo v Ljubljani, Prešernova 54-1 — nasproti glavne pošte. — Telefon 44-20. — Posluje hitro in solidno. Vse Informacije so brezplačne. Prepričajte se!	(p)
Dražba lesa
ca. 2000 prm bukovih drv ln ca. 200 plm buk. tehn. lesa na panju lz razlaščenih gozdov na Flešlču na Pohorju bo prodalo Revlrno vodstvo Plešlč dne 2. oktobra 1940 pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Informacijo ln pogoji na vpogled pri Sumskl upravi v Crnl ter Revlrnem vodstvu Plešlč pri Sv. Lovrencu na Pohorju. <1
Izjava
Izjavljam, da moja žena Frančiška nI več upravičena sprejemati za mene naročila ln plačila ter da nisem plačnik za njene dolgove. — Ivan Urbas, avtoprevoznlk Ljubljana.
Izjava
25 letna gospodična
z doto 50.000 din, lz ugledne hiše, želi poznanstva z dobro sltuira-nim gospodom z lastnim domom, v svrho ženltve. Ponudbo v podr. »Slov.« v Celju pod »UeBno«.
Podpisani izjavljam, da nisem več plačnik za dolgove, katero bi napravila moja žena Klampfer Stanislava roj. Teran. Viktor Klampfer, strojevodja. Dravograd-Meža.
Lesni industrijci, pozor!
28. septembra ob 11. url se vrši dražba najlepše arondlranlh nepremičnin na okrajnem sodišču v Prevaljah, obstoječih Iz žage na električni pogon, dveh stanovanjskih hiš, garaže, z gospodarskimi poslopji In zložnimi stavbnimi parcelami ter sado-nosnikl, ležeči blizu kolodvora ln državne ceste. Za razvoj lesne Industrije najboljši predpogoji.
Pohištvo
Največja izbira spalnic, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah
Se priporo ča
MIZARSTVO »SAVA«
Predjamska 32 - Miklošičeva cesta
Naprodaj so
(tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanlna v Polzeli pri Celja
400 m od železniške postaje, zemljišče v površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 m* s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Veled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. Posestvo leii ob reki Savinji. Prodajni pogoji ugodni.
Inlormacije dajejo: Javna skladišča d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 33.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
tad. z neom. jam. lI«MJaH, MiMoiKCVa »Sta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak {as izplatllive
obrestuje po 4%t proti odpovedi pa po 5%
ZAHTEVAJTE, ŽIM^SAMO Z^AŠClTNO PLOMBO [STERILIZIRANO^
V. s > /f Aftifi
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NEDIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V, PO CENI.
+
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
Simon Jovan
bivši krojaški mojster
dne 21. septembra po kratki bolezni, previden s tolažili evete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v torek, dne 24. septembra, ob devetih na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Št. Vid nad Ljubljano, dne 21. septembra 1940.
Maks in Vinko, sinova in ostalo sorodstvo
Poročim
gospodično z doto 6—7000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Lastna hiša« 1111. (ž
Naročajte in širite »Slovenca« I
Samostojna šivilja
želi znanja zaradi ženltve z gospodom v stalni službi, nad 40 let starosti. -Ponudbe v upravo »S!.« pod »Sreča 1941« št. 14289
20 kovino-strugarjev 10 rezkarler potrebuje
Dijaki
Dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14369. (D
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Poto-atelje Manclnl Ljubljana • Vič
Razglas
Občina Koroška Bela razglaša, da je na dan 2. oktobra 1940 razpisala
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo
za zidarska, tesarska, kleparska, steklarska, ključavničarska, parketarska in pečarska dela ter instalacijo elektrike, pri dograditvi nove šole na Koroški Beli. Podrobnosti razpisa so razvidne z razglasa licitacije v »Službenem listu« št. 76. in 77.
Občina Koroška Bela
Kadi za zelje. sode. pralne banje
popravila najcenejše pri
SULZER, sodapstuo, Maribor Vojašnlšha 7
Strojnik
vešč strugarstva ter finih strojno-ključavni-čarskih del — išče takojšnjo zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Strojnik«
De$et zidarjev
sprejme takoj
Stavbenik Oblak Metod, Kranj
VIOLINA - WEL! HAPriONIKE. 00! - —

BREZPLAČEN POUK I/ IGRANJU. s;	7AHTEVA JTE BREZPLAČEN kATALOO!
MElNEbHEROLD. mar.bor;
Ugoden nakup hiše v Biogradu n moru
Javna dražba dvonadstropne vogalne hiše na obali, dozidana leta 1929, eventuelno skupno s 14 večjimi parcelami Injive, vinogradi, pašniki), se bo vršila dne 24 septembra 1940 ob 9 dopoldne na okrajnem sodišču v Biogradu na cnoru. — Najnižji ponudek 926.174 din, 6kupno s parcelami 1,178.543 din, vadij 185.235 din, odnosno 226.490 din. — Vloženi denar
bi 6e obrestoval po 7%. Informacije pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani poštni predal 297
Že
Vam ^StS"- pomaga v vseh neprilikah
>4D I A N A
ZAMflSfllO
SCHMEIDER
ZAGDEB, NIKOUCEVA IO
ZAHT EVAJTEBRESPIACNI CENIK
Kako se bo koniala sedanja vojna III
Originalna N0STRADAMUS0VA
prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8'— v znamkah na naslov: Taj-novitosti života — Zagreb, poštanski pretinac 140
Din
TOVARNA LETAL
„IKARUS"a ZEMUN
Posteljno perje
Po Din 12-—, kemično čiščeno . :
Cehano in kemično čiščeno ....	„
Na roko čehano in kemično čiščeno .	*
Mešano gosje, čehano	<•
Pol puh, beli	n
Sivi gosji puh......................*
Beli gosji puh . Din 175—, 200'—, 220—,
Perje od puranov, čehano po ....	Din
Vzorce brezplačno dobite pri	j^j J^
samo Glavni trg 24, Maribor mmmmm
14 —
35-55 — 65"— 95"— 120 — 280"— 25-
ALPEKO"- PLOŠČE

TERRAZZO*
..KERAMir
A
,MOZAIK' .MAJ0LIKA'
izdelane pod visokim pritiskom v razi— barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
JILPEK0" Ljubljana. Tyrševa (.48
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
Umrla nam je naša nenadomestljiva soproga, mati, gospa
AVGUSTA FL0RJANČIČ
soproga uradnika
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 22 septembra ob 15 z Žal na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 23. septembra ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 21. septembra 1940.
Žalujoči.
ZAHVALA. Za številne izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega očeta in starega očeta, gospoda
OSTANKA FRANCA
železniškega uradnika v pokoju
pismeno ali ustmeno — se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo gg, zdravnikom za lajšanje trpljenja, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 22, septembra 1940.	Žalujoči ostali.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene hčerke, sestrice in vnukinje
Marte
kakor tudi za vse poklonjeno cvetje in vence, vsem in vsakemu posebej, ki ste jo spremili do prezgodnjega groba — se najiskreneje zahvaljujemo.
Lesce, dne 21. septembra 1940
Janko Humerca, oče; Katica, mamica; Janez, bratec; Mira, sestrica — in sorodniki.
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre in zaročenke
Hermince Kolbesen
izkazali nepozabni pokojnici v tako obilnem številu spoštovanje, naklonjenost in ljubezen, kakor tudi neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja — izrekamo tem potom svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni provizorju g. Golograncu za tolažljive obiske za časa bolezni in poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje častitim sestram za skrbno nego in gg. dr. Jenšterlu in dr Cizelju za nad vse skrbno lajšanje bolečin, kakor tudi rodbini Počivavšek za pozorno naklonjenost ter Sokolski godbi in pevskemu društvu »Zarja« za ganljivo petje in žalostinke. Končno izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem številnih, prekrasnih vencev in cvetja ter slednjič vsem prijateljem in znancem, ki so našo predrago pokojnico v tako velikem in častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Trbovlje, Maribor, Rajhenburg, Chicago, 20. sept. 1940.
Žalujoči ostali
Počastitev spomina srbskega zdravnika v Ljubljani
Ljubljana, 21. sept. V petek ob 6 zvečer sta v posvetovalnici Ob šestih zvečer sta snoči v posvetovalnici mestnega magistrata priredila Slovensko zdrav-niško društvo in Higienski »avod lepo spominsko slovesnost v počastitev častnega člana Slovenskega zdravniškega društva, rajnega prof. dr. Milana Jovanovlča-Batuta.
Pokojni dr. M. Jovanovič-Balut je bil pionir higienske službe in izboljšanja zdrav, razmer v srbskem podeželju. Nabral si je s tem svojim delom velikih zaslug. Mnogo pa je k izboljšanju zdravstv. razmer med srbskim kmečkim prebivalstvom pripomogel tudi s številnimi publikacijami, knjigami, članki in brošurami, ki so bile pisane na poljuden način, tako da so jih lahko razumeli tudi preprosti ljudje. Ob osmini njegove smrti se je spominu svojega častneaa člana oddolžilo tudi Slovensko zdravniško društvo, ki je v sodelovanju s Higijenskin/zavodom priredilo v petek lepo ko-memoracijo, pri kateri so bili prisotni zastopniki banovine, mestne občine, raznih socialnih in zdravstvenih organizacij ter ustanov in številni zdravniki. O osebnosti prof. dr. Jovanoviča-Batuta je govoril prof. dr. Zalokar, o higienskem delu rajnika pa direktor dr. Pire.
Šmarje pri Ljubljani
Tukajšnji F. O. priredi danes 22. t. m. ob 3 popoldne s sodelovanjem D. K. telovadno akademijo e izbranim sporedom in glasbo. Vsi, ki z zanimanjem in dobrohotno spremljate naše delo, vabljeni. Odbor.
Fram
Tukajšnja podružnica sadjarskega in vrtnarskega
društva je te din začela graditi sadno sušilnico na občinskem vrtu poleg šole. Sadna sušilnica bo za naš kraj velike koristi, saj prideluje obilo žlahtnega sadja, ki daje kmetom lepe dohodke, mnogo ga pa tudi gre v alkoholne namene. Da se v bodoče slednjemu izognemo, bo brez dvoma najbolj 6lužila sadna sušilnica.
Pri obnavljanju župne cerkve se je lažje poškodoval slfkarski pomočnik Špurej Franček. Ostal je y domači oskrbi.
Cerkveni pevski zbor danes ob 19 zadnjikrat ■uprizori spevoigri »Darinka« in »Mlada Breda«, čisti dobiček je namenjen za nove orgle, zato sc pre-iplačila hvaležno sprejemajo. Prireditev je v Zohrer-jevi dvorani. Priditel
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega ljubljenega
sina, brata, svaka in strička, gospoda
Mslana Fafona
elcktromonterja KDE
se najprierčnejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem z Grada, SK Sla-viji, Kranj, dežel. elek. za vso njihovo pomoč, za poklonjene prekrasne vence, g. Turnarju zi poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem ostalim, ki so v tako lept-rn številu spremili našega nepozabnega Milana k večnemu počitku. Vsem in za vse iskrena, hvala! Ljubljana, dne 21. septembra 1940.
Žalujoča rodbina Fajon.
Zagorje
Llcmcovan)« bikov ter ocenjevanja mrfaščkov
bo na področju občine Zagorje v sledečem redu: Zagorje Dne 25 septembra ob 3 za okoliš Izlak bo na Oberziji; dne 26 septembra zjutra job 9 za okoliš St Lamberta pn Vrtačniku istotam, ter istega dne popoldne ob 3 ni sejmišču v Zagorju. K pregledu je pripeljati le bike, etare nad eno leto.
Kontrola mer bo poslovala v Zagorju v prostorih garaže Miler v času od 7. do 14. oktobra. K pregledu je pripeljati vse vrste mer kot posode, tehtnice in vh ostala merila, ki so namenjena javni uporabi.
V Prosvetnem domu bo v kratkem uprizorjena
spevoigra »Na Trški gori«. Na prireditvi, ki izzveni v prijetnem tonu ljubezni do domače grude, opozarjamo ie danes, pri čemer bo ta igra za otvoritveno predstavo.
Obfini zbor Skupine bojevnikov Zagorje je bil
preteklo nedeljo v prostorih gostilne Ranzinger. Čeprav ni bila udeležba tako številna kot prejšnja leta, je bilo opaziti, da je zanimanje za to gibanje med članstvom vendar izredno živo.
škofja Loka
»Naša kri«, narodno igro v 4 dejanjih, bo bo uprizoril drevi ob S gledališki odsek Katoliškega prosvetnega društva v Društvenem domu.
Kino Društveni dom bo igral v ponedeljek zvečer ob pol 9 izredno napet in zanimiv film: »Naredili so me za zločinca.«
Ježica
Razstava cvetja in povrtnine, katero je nameravala prirediti tukajšnja podružnica SVD v razredih osnovne šole, odpade, ker ni bilo mogoče dobiti prostorov,
Šoštanj
Šmihelski sejem v Šoštanju: Običajni vsakoletni veliki šmihelski kramarski in živinski sejem se vrši letos v Šoštanju v ponedeljek, dne 30. septembra 1940. Prodajalci in kupci vabljeni, ker je ta sejem v Šoštanju glavni. Pripominjamo, da je v Mohorjevem koledarju pomota v datumu in je le gonnji datum pravilen in ne 22. septembra 1910, kot je v koledarju navedeno.
Tukajšnje Prosvetno društvo Sv. Mihael pri Šo-itanju priredi v kratkem veliko vsakoletno tombolo z bogatimi dobitki, datum tombole objavimo kasneje. Na tombolo ste vsi iskreno vabljeni.
Danes popoldan bo na rudniku v Velenju delna župna gasilska vaja župe Slovenj Gradec.
Polzela
Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi 6 sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v nedeljo, dne 29 septembra točno ob pol treh popoldne telovadni nastop na pro»tem. Spe red je zelo pester Sodelovala bo godba na pihala. Nastop bo na vrtu g. župana Turšeka, v slabem vremenu pa bo združena akademija v Prosvetnem domu. Vsi mladinoljuhi ste vabljeni ta dan na prireditev, da daste mladini priznanje in pogum za nadaljnje delol
Slovenska Krajina
Poplavljeni travniki. Zadnje deževje je krajem ob I.edavi in Muri spet prineslo povodnji. Ubogi kmečki narod je hudo prizadet. Krompir gnije v zemlji, koruza j(ie more zoreti, pokošeno Otavo pa je ponekod spet vzela voda. '•
Učiteljev ni na 6razrednici v Srednji Biij, strici, kjer je učencev za 8 razredov, poučujeta »daj samo. dve učni moči, ki sta' z delom preobremenjeni. Kako naj otroci napredujejo ob tako neurejenih razmerah.
I
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nfkov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb. — sploh vse trgovsko-obrlnUke tadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Llubljana, Gledališka ul.7
Zavlhalnl stroj Watta
s čim večjim napustom fVorreisaparat), enega ali dva kupim.
Ponudbe na Leon Karii, advokat, Beograd, Strahinifa Bana IS. Tel. 20690
V Mariboru, dne 18. septembra 1940.
Razglas mestnega poglavarstva mariborskega X. št. 13.442/1-2215-1940 z dne 4. septembra 1940 se spreminja v toliko, da se vrši II. javna pismena ponudbena licitacija za gradho dovoznih cest s kanalizacijo za izgradnjo dovoznih cest k carinarnici v Mariboru
dsie 14. okMbra 1840
in ne 30. septembra 1940, kakor je bilo prvotno objavljeno.
Mestno poglavarstvo mariborsko
Predsednik: dr. Juvan, I. r.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan
Kupujte pri naših inserentih I
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih 7.eliSč. - Ou lovit uspeli pri ranah, opeklinah, oiuijenjih - volku — turih in vnetiih itd. in nego doienčkov pri kožnfmvnotjn lzpnSčalib in hrastah linte menil. za razpokanft prane bradavice. Dobi se v leknr nah in drntrpriinb.
fi
Suhe gobe
zadnje rasti plačujemo po najvišji ceni
Sever d Komp.
Ljubljana.
Oblastv. Koncesionirana
šoferska šola
za poklicne šoferje tn amater]«
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica It 41 Telefon 28-28
Gumbnice, gumbe, pflse,
monograme. entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mike!
LJubljana. FranMkanska ulica
nasproti bolela 1'uion Vezenje perila, krasna predtiskaua žen. roč. dela
maschinfcnfadrik augftburg - nurnbbrg'*.
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevajte ponudba od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
Naročajte in čitaite »SLOVENCA«
Spravilo drv
prevzamem vsako količino. Imam žično napravo. Ponudbo upravi »Slov.« pod št. 14.190.	(r
Starejšo osebo
7. nekaj Rutovini; s<proJ-mem v dosmrtno oskrbo. Najrajši gensko osobo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.171.	(r
Alpbonse Dandet:	47
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Končno je prišel na vrsto d'Argenton. Ta je zabavljal sistematično, hladno, s kratkimi, suhimi in neusmiljenimi besedami. Vse je obral: direktorje gledališč, knjigarne, avtorje, javnost, — vse! Šarlota je med tem pripravljala čaj in Jakec ji je pomagal, a oni trije so v tem čudovitem poletnem večeru sedeli s komolci naslonjenimi za mizo in hlastali kot požirajoče
S prihodom doktorka Rivals-a je postala debata še zanimivejša. Dobrodušni možakar se vradoščen vsedel k mizi, vesel, da je našel številno in zabavno družbo.
sCo-pa d'Argenton. zdaj vidite, da našemu bolniku ni bilo treba drugega, kot razvedrila.«
Za izbočenimi očali doktorja llirscha se je nekaj zasvetilo.
»Doktor, jaz nisem vašega mnen ja,« je de jal prijazno in dal roko pod brado, pripravljen na
dvoboj.	». . , ,
Stari Rivals ni brez začudenja gledal to nenavadno, zamazano", sivolaso osebo z belo kravato in obritih lic. Ta človek je snm6 z levim očesom zn silo videl in je bil zato primornn, če je hotel obdržati sogovornika v svojem vidnem območju, držati glavo postrani in govoriti s pro-fila.
»Gospod je zdravnik,« je vprašal?«
D'Argcnton je pripomogel svojemu prijatelju, da sc mu ni bilo treba zlagati.
»Doktor Hirsch... Doktor Rivals ...« je dejal in ju predstavil drug drugemu.
Pozdravila ftn se kot dva nasprotnika, ki najprej križata poglede in-nato meče.
Dobri Rivals je mislili da je ta človek, ki
ima zdaj z njim opraviti, kakšen slavni pariški Praktikus ali originalen genij in se ;e zato spočetka obnašal skromno. Toda kmalu je opazil, knko pomanjkljivi in v kakšnem neredu so ti možgani. Doktor Hirsch je govoril v za-smehljivein in prezirljivem tonu, a ta mu je pričel primerno odgovarjati; že po naravi rdeča ušesa so se mu še bolj segrela.
»Dragi kolega, dovolite, da vam pojasnim ...«
»Oh! Oprostite, dragi kolega...«
Pravi prizor iz Moliere-a, sam6 s to razliko, da v Molierovih časih še ni obstojal tip izpri-denca, kakršnega je predstavljal Hirsch. Priti je moralo naše vročekrvno in zbegano XIX. stoletje, prepolno idej.
D'Argentova bolezen je tvorila glavni predmet debate in silno zanimivo je bilo pogledati čudno smešni poetov obraz, ki se mu je na eni strani zdelo, da ga smatra Rivals le za namišljenega bolnika, a se nn drugi strani ni mogel ubraniti groze, ko je slišal strašne citate najbolj zamotanih bolezni, ki mu jih je pripisoval doktor Hirsch.
»Nehaj no s tem,« je dejal slednji in nenadoma vstal. »Dajte mi kos pnpirja in svinčnik. I3obro! Zdaj vnm bom s pomočjo plesime-tra narisal in izračunal kakšno bolezen ima naš ubogi prijatelj,«
lz svojega širokega telovnika je potegnil majhno pušpunovo tablico, ki se je imenovala plesimeter,
»Stopi sem!« je dejal d'Argenlonu, ki je bil ves bled.
Odprl mu je naglo suknjič in mil po vsej širini prs razgrnil papir. Nato je s plesimetrom trkal in poslušni ter obenem risal s svinčnikom neke čric Nato je po mizi razgrnil papir, polil hieroglifov.
»Zdaj presodite,« je dejal. »Tukajle so točno v naravni velikosti nnrisnnn jetrn nagega prijatelja. Odkrito povedano: »Ali1 je to kaj po-
Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja!
JUGOSKODA a. d.
ZAGREB, BO&KOVIČEVA 32/1.
Telefon 63-06
ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd.
v stalni zalogi.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
podeljuje kratkoročna posojila, proti podpisu bianko-menicam, dvema porokoma posestnikoma ter eventuelno zaznambi na službene prejemke

•t «
Za vedno aas je zapustila naša srčno ljubljena soproga, skrbna, dobra mamica,
sestra in teta, gospa
Berta Kolenc
soproga posestnika in gostilničarja
v soboto, dne 21. septembra, ob 13. Pogreb naše drage mamice bo v ponedeljek, dne 23. septembra, ob 15.30 iz hišo
žalosti, Zagrad 24, na okoliško pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica bo v torek, 24. septembra, ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Celju. Zagrad pri Celju, dne 21. septembra 1940.
Franc, soprog, Bertka in Franci, otroka — ter ostalo sorodstvo.

dobno jelram? Vidite, kako nesorazmerno veli- i kri so in na škodo drugiji organov. Lahko si mi- [ •»IM, kuko nepravilno je vseokrog, knkšen strašen neredi ...« —
Vzel jc svinčnik in s par odločnimi cik-cak črtami narisal ta nered.
D'Argenton je prepadeno to gledal. Prej je bil bled, zdaj je postal rumen.
. »Strašno!« je mrmral.
Šnrloti so prišle solze v oči.
»In vi vsi to verjamete?« je spet dejnl Rivals. »To je vendar zamorska medicina. Norčuje se iz vas.«
»O! Dovolite dragi kolega. .«
Toda stari ga ni več poslušni; grog, ki ga je izpil. je bil močnejši, ko po navadi in bitka se je začela v vsej silovitosti
Stala sta si nasproti, mahala s pestmi in sc obmetavnln z zdravniškimi priimki in z nasloni raznih grških, latinskih, skandinavskih, indijskih in kitajskih knjig. Hirsch se je izkazal s svojima kilometer dolgimi citati, katerih verodostojnosti pa radi njihove eksotičnosti nikdo ni mogel presoditi: Rivals pa je triumfirnl s SV910 odločnostjo « strašnim trobentnrskim glasom in pestrimi izrazi; mesto dokazov je vedno vzkliknil, da bo svojega nasprotnika »v morje zalučal«.
Jnkca in Snrloto ni ta bučni rnzgovor prav nič vznemiril; še vse drugačne sta slišala v gimnaziji. Lobnssin.lre pa je postni nestrpen, ker ni mogel vmes imeti niti besede in jc zato odšel na teraso, se sanjavo naslonil na ograjo in spustil v spečo gozdno okolico svoj odmevajoči, glolioki glas.
Vse naokrog sc jc zdramilo. V listju so znfrfotale peruti in na sosednjih drevesih so se oglnsjli prestrašeni in vznemirjeni pavi s tistim preplašenim krikom, s katerimi poleti naznanjajo bližajočo sc nevihto. Sosednji kmetje «o se prebudili v svojih kočnh. Stara Dalo in' njen mož sta tvegalu radoveden po-
gled na razsvetljena okna Parižanov. medtem ko je luna obsevala majhno belo pročelje, na katerem so se razločile črke hišnega gesla: »Parva domu s, mag ne q u i e s ... majhen dom. velik mir.«
X.
Cecilija
»Kam pa tnko zgodaj?«... je vprašal doktor Hirsch, leno prihajoč iz svoje sobe, Šar» loto, ki je bila še v \eliki tonlcti, v roknh je imela masno knjigo in zn sc-toj Jnkcn. oblečenega v priljubljeno obleko lorda Prambocka, ki je bila za to priliko podaljšnna, a kljub temu predolga.
»K. maši pojdemo, dragi doktor Dnnes darujem posvečeni kruli. Ali vam d'Argen'on ni povedal?.. Brž! Podvizajte se! Danes mornino vsi biti pri maši!«
Bilo je petnajstega avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, Gospa d'\rgenton jo bila zelo ponosna, da jo |c doletela tn čnst. Odšla je in ko je odzvonilo, je šc sedela z Jakcem v rezervirani klopi polcs; kora Cerkev je bila praznično razsvetljena, vsa v soncu in rož aH. Otroci nn korit in pevci so imeli bele, sveže zlikane koretljc. Pred pultom ie bila navadna miza in nn njej so bili pozlačeni nastavki, zvrhani blagoslovijenegn kruha in ljudje so jih občudovali Dn Ivo s|tkn popolna, vnm p<v vem, da so titdi vsi lovsk: čuvaji prišli prisostvovat Hvalnici nn tn uradni praznik. Imeli so svečane zelene obleke, no/c zn pasom in puške ob nogah. Seveda jc bil ta dan kot nnlnšč za divje lovce in lesne tntovp
Dejstvo jc, cla bi bila Ha de Bnrnncv pred enim lotom zelo presenečena, ko bi ji kdo dejal, da bo srdeln nekeira dne nn konji v vaški cerkvi in da bo s svojim spoštljivim obnašanjem in z v knjigo »ovešenimi očmi veljale koi kpntesa d'Argcpton in kot cenjena, dostojna portrčeha žena.	1 '•''

Žrebanje I. razreda novega 41. kola državne razredne loterije bo 11. oktobra. V velikem številu so Vam srečke v najrazličnejših serijah na razpolago v glavni kolekturi „ Vrelec sreče"
Tudi Vi morate dobiti
Vašo srečno številko, čas za izbiranje Vaših srečk je sedaj zlato. Nešteto igralcev je že našlo zaželjene večje dobitke in tudi premije v Planinškovi kolekturi.
Poizkusite tudi Vi sedaj Vašo srečo v domači glavni kolekturi državne razredne loterije pri
»Vrelec sreče", Alojzij Planinšek
Ljubljana. Beethovnova 14
Cene srečkam: f|4......din 50.—
100.—
Divji kostanj in skipek
kupuje po najvišji ceni
ADELA KOŠIR, PTUJ
TELEFON 93
• . • . • • ff 200.—
Draginja raste -
mi držimo še stare cene!
Baker, aluminij, med, železo, kavčuk so snovi, ki jim raste cena do neverjetnih višin.
Radijski aparati so izdelani prav iz teh snovi.
Tudi ostali stroški, kot carina, prometni in luksusni davek so se ogromno povečali. Samo zadnja dva znašata celili 44% od nabavne cene.
Drugi mesec stopi v veljavo novi kurz nemške marke, ki je pri radijskem blagu vladajoča valuta. Ta kurz bo za 20% višji od sedanjega.
S tem bo usoda starih cen zapečatena. Računati je s povišanjem za kakih 20-30%.
Preskrbite se zato z aparatom takoj, dokler moremo držati še stare cene!
Upamo, da bo naša zaloga za ta mesec še zadostovala, da Vam moremo postreči še po starih predvojnih cenah!
Naša izbira je še popolna! Zahtevajte cenik!
»RADIO« družba z o. z.
V LJUBLJANI, Miklošičeva c 7
i jiiJI itaSfc1 P

1 n

PORTLAND CEMENT
je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni material, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in dtnogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov
CEMENT
A. D.
LJUBLJANA - ZAGREB - BEOGRAD - SPLIT
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani: Jože Kramarli
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Mrednik: Viktor Cenili