PoStnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal .(Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. 1 Sped. in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir —• letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VI. — Štev. 7 (108) UDINE, 1. - 15. APRILA 1955 Izhaja vsakih 15 dni Tvoj je vstajen a S temi globokimi besedami izzveni kakor mogočen akord na orglah veličastna Pesem Simona Gregorčiča »V pepelnični noči«. Brati bi jo morali prav vsi in se ustaliti ob njeni vsebini v teh dneh ko vstalo, narava iz zimskega spanja in se prebuja k novemu življenju; v teh dneh ko tudi za verno srce zazvenili dnevi Vstajenja. Zazveneti morajo glasovi preroškega Pesnika širom naše ožje domačije Benetke Slovenije, od Matajurjevih bregov do zelenih nižin ob Beli in Teru. V srcih Vsakega našega rojaka, ki s trudom obrabi zemljo za vsakdanji kruh ali ki koderkoli v tujini rije z življenjsko nevarnostjo v rovih pod zemljo, da prinese za •ùmo skorjo kruha domov, v vseh teh kr-Vivečih srcih naj bi se oglašal velikonočni spev, da za trpljenjem vzide dan vstajenja. Naša borna domačija, ki jo že stoletja namakajo naši predniki s solzami in krvjo, je učakala že več pepelničnih sred kot pa velikonočnih nedelj, že iz sive davnine sem, ko so jo teptali divji rodovi Langobardov, barbarov in Germanov, le trpela, še potem ko so begali naši pradedi pred Turki in drugimi napadalci v Landarsko in druge jame ter reševali na Staro goro vsaj golo življenje — je trpela. Pa še v srednjem veku, ko so tuji roparski grofje in valpti udrihali z biči po hrbtih naših tlačanskih očetov —• je trpela. Trpela je tudi potem še, ko je nasilno zamiral naš glas po domačih vaseh in breg eh. Trpi ko mora na tisoče mladih sil z doma v tujino s trebuhom za kruhom in se morda — nikdar več ne vrne. Vse to tisočero trpljenje, telesno in dušno, ima kje konca in meje? Saj bi človek obupal, ko razmišlja položaj in okoliščine, če bi ne našel odgovora. Ali je kje odgovor? Je! V živih silah, ki tlijo v krepkem narodu kot žerjavica pod pepelom. Viharji privršijo in utihnejo, narod ostane kot pred stoletji, če je v njem le kaj zdravih sil. Te sile je treba zbuditi in okrepiti, da privrejo na dan kot voda iz tal, ki si utira pota skozi skale in mramor, pa če je še tako globoko spodaj. Takih zdravih sil je v bistvu našega ljudstva še dosti skritih, le nasprotne razmere jih dušijo in jim ne dajo razmaha. Toda v teh dneh vstajenja vstaja v vseh kar nas je živa vera, da se bo ta čudež prerojenja in vstajenja tudi izpolnil. Ali naj vam in sebi v tolažbo preberem kar je že naš svetovnoznani Ivan Cankar napisal v »Kristusovi procesiji«? ))Ko je bil Kristus star dvanajst let, mu je Marija sešila haljo iz rdečega suk-na. — — Ta halja je rasla s Kristusom, šla je z njim na Oljsko goro in na Gol-gato ...«, tako pričenja Cankar svojo povest. Potem nadaljuje, kako so mu prihajali naproti otroci, starci, ženske in mladci. Dolga procesija jih je bila ponižanih in razžaljenih. On pa je stopil na hrib in jim vzkliknil, nadaljuje naš veliki pisatelj: »Vsi vi ponižani in užaljeni, vsi vi usužnjeni in obremenjeni — zdaj ko je vaš dan, pojte hozana in aleluja! Od bičanja in izkrižanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel vaš dan!« Ta legenda in podoba je kot ogledalo iz naše preteklosti. Take žive sile in trdno upanje je v zadnjih časih zbudilo tudi naše fante in može, da so ne samo s papirjem in prošnjo, ampak tudi s silo svojih moči terjali svojo pravdo. Takemu ljudstvu, ki še nekaj da nase, mora vznikniti svetlejše sonce. S to zavestjo prepojeni pošiljamo vsem našim rojakom širom domačije in vsem v tujini naš velikonočni pozdrav: »pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!« 1,1 inumili m ii ii i, i n i i,i,i i n n mi, mn n „>11111 iiii umili um tninu n 111 m 11111 n 11111111111111111111111111111111111 n n 111111 inumili m 11111111111111111111111 IH Regionalna sporazuma za Trst in Gorico obsegata na eni Trst in Videm, na drugi strani pa okraje Tolmin, Nova V Rimu sta 31. marca podpisala član Jeznega izvršnega sveta FLRJ O. Kara-^govič in italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli osem sporazumov in dvoje zapisnikov, ki urejajo gospodarska vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Po podpisu sporazumov je Karabego-vič dal sledečo izjavo: »Sporazumi, katere smo podpisali, predstavljajo brez vsakega dvoma važen dogo-usegajo poleg splošne zamenjave blaga 1,1 plačil tudi sodelovanje pri zemeljskem, ^^nem in pomorskem prometu, promet obmejnimi conami itd. dokazuje, ^ je bil z njimi rešen obsežen del vprar odnosov in splošnega sodelovanja °beh dežel. Obe vladi in njih delegacije sta se po-|*bdili, da bi sporazumi odražali sedanje b bodoče možnosti sodelovanja med dalijo in Jugoslavijo. Lahko izrazim prepričanje, da bodo banes podpisani sporazumi izvršeni in (!a bo njihova uresničitev nakazala in °bprla nove oblike gospodarskega sode-*°Vanja. Sporazumi imajo poleg gospodarskega pomena tudi važen splošni po-ltlen, ker ustvarjajo splošne pogoje za badai j nji razvoj dobrih sosedskih odno- stavitev tesnejših zvez. Predvsem je omogočilo okrepitev gospodarskih zvez med obema deželama. Trgovinski promet med Italijo in Jugoslavijo je, čeprav v stalnih težavah, izkazoval stalen porast: z 10 milijard lir trgovinskega prometa v letu 1947 smo prišli do okrog 40 milijard v letu 1954. Danes podpisani sporazumi postavlja-jo osnove za nove ustrezne juridične in gospodarske odnose med obema deželar ma in odpirajo tako področje koristnega dela med Italijo in Jugoslavijo. Ti instrumenti, je zaključil Martinelli, bodo pripomogli h krepitvi trgovskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki bosta v izvajanju teh odnosov in še posebej glede carinskih določb izkoriščali formulo držav z največjimi ugodnostmi.« Po podpisu sporazumov je bilo prirejeno kosilo v čast jugoslovanskih gostov, na katerem je minister za proračun senator Vanoni v zdravici dejal med drugim: strani tržaško področje, >< Gorica, Koper in Buje »Zgodilo se je prvič po vojni, da je prišlo do uradnih obiskov članov italijanske in jugoslovanske vlade. To dejstvo ima dvojen pomen in najbolj zgovorno podčrtuje razvoj italijansko-jugo-slovanskih odnosov. To dejstvo dokazuje poleg tega velik pomen, katerega pripisujeta naši deželi trgovinskim in gospodarskim odnosom in zagotavlja, da ne bo težko premostiti tudi še ostala nerešena vprašanja.« V odgovoru je Karabe,-govič pioudaril prijateljsko atmosfero, ki je vladala v Beogradu ob obisku ministra Martinellija ter nadaljeval: »Globoko sem prepričan, da bosta Itar lija in Jugoslavija, ki sta rešili težka po-litična vprašanja in med njimi predvsem tržaško vprašanje, še nadalje sodelovali na gospodarskem področju zato, da ustvarita boljše medsebojne odnose in da, kar je še posebej pomembno, prispevata v znatni meri k miru v tem delu sveta.« Podpisani Sov hied Italijo in Jugoslavijo. Lahko re- to da je moja vlada pripravljena nabaviti vse možne napore za uresničitev danes podpisanih sporazumov in za na-aijnji koristni razvoj odnosov med na-’nia deželama«. Lttnister Martinem pa je po podpisu sPorazumov izjavil sledeče: , »Potreba po novi ureditvi italijansko-bgoslovanskih odnosov se je že dalj čar sa Čutila v gospodarskih krogih obeh ll0žel, katerih komplementarno gospodar-^'v° Številnih sektorjev predstavlja ohra-n,i°č pogoj za razvoj koristne obojestranske zamenjave. lzboljSanje političnih odnosov med Ri-In Beogradom je omogočilo vzpo- Podpisani so bili naslednji sporazumi in konvencije: TRGOVINSKI SPORAZUM, ki bo trajal eno leto in predstavljal revizijo sporazumov, veljavnih od leta 1949. Novi trgovinski sporazum temelji na načelih liberalizacije blagovne menjave. Skupno vrednost menjave bo 60 milijard lir. KONVENCIJA O TRGOVINI IN PLOVBI, ki ureja načela, na katerih bodo temeljili trgovinska menjava, transport, carine in tarife v blagovni menjavi med državama. Konvencija bo trajala pet let in se bo avtomatično podaljšala, če pravočasno ne bo odpovedana. SPORAZUM O OBMEJNEM PROMETU, ki urejajo blagovno menjavo na obmejnih področjih Trsta in Gorice. Tržaški sporazum obsega blagovni promet med Trstom ter Novo Gorico, Sežano, Koprom in Bujami. Skupna vrednost blagovne menjave je določena letno na okrog 2 milijardi lir na vsaki strani, vezana pa je na blagovne sezname. Za ugodnejši razvoj tega prometa so sklenjene carinske olajšave in odprti posebni računi pri podružnici Banca d’Italia v Trstu in pri jugoslovanski uvozno-izvozni banki. Sporazum o obmejnem prometu v goriškem pasu ureja promet med Gorico «m is 3§pw| . n ■, , (Deseto (Delibo HOC vošči svojim čitateljem in prijateljem uredništvo in uprava „yìlatajurja" Zemljiška posest v Beneški Sloveniji in Vidmom na eni ter Sežano, Novo Gorico in Tolminom na drugi strani. Višina te menjave je določena na 2 milijardi lir. PLAČILNI SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO, ki ureja računska vprašanja iz blagovne menjave po trgovinskih sporazumih. Po tem sporazumu bo odprt brezobrestni manipulativni kredit 6 milijard lir. PROTOKOL O LETALSKEM PROMETU, ki bo veljal dve leti in bo podlaga, na kateri bodo sklenjeni aranžmaji med letalskimi podjetji obeh držav. Protokol določa redno letalsko zvezo Milan-Benet-ke-Zagreb-Beograd in sezonsko zvezo med Rim-Dubrovnik-Beograd. SPORAZUM O CESTNEM PROMETU, ki ureja promet cestnih vozil. Obe vladi sta si izročili tudi posebna pisma o železniškem in turističnem prometu. Sporazum morajo ratificirati pristojni organi obeh držav. Vladi pa sta sklenili, da ne bosta čakali na ratifikacijo za izvajanje rednega trgovinskega sporazuma, plačilnega sporazuma in sporazuma o obmejnem prometu v goriškem pasu, da bi čimprej prišlo do živahnejše menjave. Ob vznožju Julijskega predgorja živijo beneški Slovenci, razkropljeni po vaseh, ki leže po bregovih in dolinah, kjer se stikajo s sosedi Furlani. Kakor je sicer različen geografski položaj bivališč, pa je življenje naših ljudi precej enako. Največji del prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom, 16% je delavcev, toda še ti so v glavnem sezonski, saj industrije skoraj ni. Položaj je tak, da ne more naša zemlja zaposliti vseh svojih sinov ter so ti primorani iskati zaslužka drugod V tujini. Kmetje in majhni obrtniki morajo prenašati visoke davke, ki se stekajo v državno blagajno, ta pa zelo slabo skrbi zanje in zanemarja celo najnujnejša javna dela. Kot smo že omenili, je stalnih delavcev v naši deželi nekaj več kot 200, ki so zaposleni skoraj vsi v čedadskih cementarnah ali kamnolomih, vsi ostali, ki ne morejo v tujino, pa se preživljajo s poljedelstvom, ki pa kljub trdemu delu nudi hrano komaj za nekaj mesecev v letu. Posest v Beneški Sloveniji je izrazito mala posest; velike posesti v popolnoma slovenskih občinah sploh ne bomo našli, vendar pa lahko ugotovimo, da tam ni kolonov ali najemnikov, kot v nižjih predelih, marveč je velika večina posestnikov samostojnih. Ce gremo po občinah bomo v občini Dreka, ki je popolnoma slovenska, ugotovili, da je od skupnega števila 219 družin 52 takih, ki imajo komaj po 1 hektar zemljišča, 53 družin po 3 do 5 hektarjev, 12 družin po 10 do 20 hektarjev, največ družin in sicer 92 pa ima od 5 do 10 hektarjev, pri čemer pa moramo vedeti, da to v glavnem ni rodovitna zemlja, ampak da so to pašniki, gozdovi, senožeti, ki našim ljudem omogočajo rejo živine, brez katere bi bili primorani na popolno bedo. Zanimivi so podatki o zemljiški lastnini v Reziji, kjer ima največji in edini veleposestnik 65 hektarjev zemlje, ostali pa največ od 3 do 8 hektarjev, 115 dru- žin pa je celo brez nje. Zelo revni so v občini Grmek, kjer je 66 družin, ki ne premore več kot 3,4 ali 5 hektarjev zemlje in na prste lahko seštejemo tiste, ki imajo več kot 10 hektarjev zemljišča. V (Nadaljevanje na 2. strani) Razgovori o razorožitvi Pred tednom smo slišali prve glasove o poteku zaupnih razgovorov o razorožitvi, ki so bili v Londonu v posebnem odboru Organizacije združenih narodov. Zadnje dni pa smo slišali še nadaljnja poročila v tej zadevi, tokrat iz angleške strani. Angleško poročilo polemizira z Gromikom, sovjetskim zastopnikom v tem odboru, češ da je sporočil javnosti netočne podatke o stališčih zahodnih sil do splošne razorožitve kakor jih je objavil Tass in trdi, da Angleži vztrajajo na konferenci na stališču ob lanskem angleško-francoskem načrtu. Ta je vseboval popolno uničenje vsega atomskega orožja in uporabo atomske energije izključno v miroljubne namene ter uvedbo stroge kontrole nad vsemi temi ukrepi. To poročilo v nadaljevanju razmotriva osnove sovjetskega stališča. Glede na ta načrt pa je poročevalec odbora ob tej priložnosti komentiral tudi nekaj podatkov o sedanji oborožitvi največjih svetovnih sil. Ratifikacija v Parizu UOE Pariške sporazume so končno ratificirali tudi v Parizu. S tem dejanjem je končana dolga pot, ki se je začela s snovanjem in podpisom Atlantskega pakta, se nadaljevala z brezuspešnimi poskusi okrog Evropske obrambne skupnosti (CED) in se zaključila v francoskem senatu po nekajdnevni razpravi, v kateri je sodelovalo nič manj kot 45 govornikov. Dejstvo, da je potrebna še ratifikacija v ameriškem senatu najbrže nikogar ne moti, ker s tem se lahko računa, kot na izvršeno deistvo. SV. LENART SLOVENOV HUDA PROMETNA NESREČA Pretekli tjedan sta Skaunik Renzo an Kjuk Fiorenzo iz naše vasi prestala dosti strahu. Kar sta ponoči pejala usak svoj voz drv pruot Vidmu jima je parvo-zu naspruoti blizu Remanzala karabinjer Matteo Basilio s svojim motociklom. Ker so se srečali glih na ovinku an je motorist vozu z uso hitrostjo ni blo moči im-pedit nesreče. Matteo Basilio se je z uso močjo zaletu u voz an obiežu močno ranjen na cjesti. Ponesrečenega so šobit pejali u videmski špitau, a njegovo stanje je zelo nagobamo, ker se je udaru u glavo. Na kraj nesreče so šobit paršli karabinerji, ki so zaslišali naša dva vaščana, de bojo mogli konštatirat kakuó je paršlo do nesreče. KOZICA — Dne 24. marca nas je za večno zapustu naš vaščan Tomazetič Anton, Roš po domače, star 90 ljet. Družini renkega Antona izrekamo naše globoko sožalje ! m m N H "*1 Jji hucLaA&lcefyx Timmins Shumacher mesto ni malo v njem se je polno rudarjev zbralo, združeni smo iz vsega sveta, da v temnih rovih nakopljemo zlata. SV. PETER Zakl se ne uči SLOVENOV slovenski jezik Tukaj žive Slovenci, Hrvati, Srbi, Ukrajinci in tudi Poljaki. Le malokdaj sonce rudarjem zasije. Ko z dela hiti, že mrak zemljo krije. DREKA CJESTA TRINKO-TRUŠNJE Delamo vse dni in tudi ponoči saj za rudarja druge ni pomoči, če hoče družino svojo preživeti, mora v rovu, za težko delo prijeti. Zadnje dni naši ljudje zlo dost govorijo o cjesti, ki jo bojo najbrž u kratkem začel djelat an bo vezala vas Trinko s Trušnjem. Ta cjesta bo velikega pomje-na, ker ne bo vezala med seboj samo tjeh dveh vasi ampak lahko rečemo use vasi našega kamuna. Od Trinka cjesta bo pejala skuozi Kras an takuó bo šla skuozi Trušnje, kjer se bo srečala s cje-sto, ki že veže to zadnjo vas s Hlodičem. Takuó bojo use naše vasi med sabo povezane. Ljudje sevjeda komaj čakajo, de bojo začel z djeli, ker takuó jim bo ošpa-ranega dosti časa an poti. ZIBJELA PAR ŠINDAKOVI HIŠI Kratki so dnevi in dolge noči za rudarja, ki v rovu z delom trpi. Ko vrne se z dela, spet je vesel, saj dom ga njegov je toplo objel. Joe Rachky U špjetre imamo, lahko rečemo, ta narvenč an ta narbuj moderni »Istituto Magistrale«, ki obstoja u Furlaniji. U tisti šuoli njeso samo domačini, ki študirajo, ampak jih je tud iz drugih krajev, dol z Furlanije an Italije. Pravijo, de naš »Istituto Magistrale« je tud eden nartibuojših, ker kle sem pridejo študje-rat tud tajšnim, ki so bli odvarženi ali so padli par ežamih u drugih šuolah, za se popravit an ušafat diplomo. Tuo kaže, de je ištitut zarjes dobar, de ima dobre ljudi, ki notar učijo. A na žalost ima eno pomanjkljivost. Tuo njesmo si mi izmislil, povjedal so nam študentje sami an povarh juški študentje dol z Laškega. U špjeterskem ištitutu se učijo usi jeziki, francuoski, njemški, angleški, n 11111111111111111111111 u 111111111 n i n i im m iiiiifiiiiiiiiiriiiiiiiTOHiiiiiniiiiiMuirriiniiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii ČEDAD fabri Nova fabrika stolou u Čedadu Bazilija Namor, žena našega šindika, je položiš u zibjelo 'dno ljepo čečico. Materi an novorojenki želimo puno zdravja an vesejà. SMRTNA KOSA U BELGIJI Iz Belgije nam je paršla žalostna novica, de je umrù u Flemale Grande (Liege) 15 mjescu star puobič Bruno, sin našega rojaka Antona čemoja, ki tam djela že več ljet kot rudar. Prizadeti družini izrekamo naše sožalje! ZA OLAJŠAT DJELO DVOLASTNIKOM U našim kamunu je nih 80 kmetu, ki imajo part svojega posestva na drugem kraju kunfina. Ker je trjeba djelat ni-mar kajšne pratike za hodit čez konfin na djelo, bi bluó dobro, de bi se teli kmetje ložli dakordo an se združil u nekako asociacion, ki bi mjela en svoj komi-tat an določene ljudi, ki bi se interesira-li za use potrjebe. Na Goriškem, kjer je tudi dosti dvolastnikou, so tuó že nardil an so si s tjem paršparali dosti časa an potou. U preteklosti smo že večkrat pisal kul-ko škode je nardilo našim ljudem zaprtje fabrike tanina u Čedadu. Več ku kajšna družina je u ljetošnji zimi tarpjela lakot, ker je oče ali sin ostù brez djela. Nekatjeri od tjeh so u ljetošnji pomladi povezali fagot an odšli z drugimi emigranti naših krajeu u neznane dažele služit kruh, dosti jih je pa ostalo par hiši an čakajo kajšno djelo. Tjem zadnjim, ki so u pouni pomladi venčpart obupani, ker ne v jedo na kat jera ur ata naj bi po-tukli, de bi paršli do djela, povjemo dobro novico, de bo morebit kajšen od njih takuó srečen an ušafu djelo na domačih tleh. U Čedadu bojo odprli u kratkem fabriko stolou. že več časa vozijo skupaj potrjebne makine an kot se vidi boju u tisti fabriki nucali precej veliko število djelauceu. že večkrat smo povjedali, de se gospodarsko stanje Nadiške doline ne bo moglo izbuojšat, če ne bojo gor postavli kajšno fabriko. Naj bi sada dau kajšen še iniciativo za ustanovit fabriko za marmelado an sušilnice za sadje. U Nadiški dolini je sadjarstvo zadost dobro razvito an bi bluó lahko še buojše, če bi kmetje obnovili svoje sadounjake an spremenili način djela par sadjarstvu. Vjerjemo, de se ne brigajo dosti za izbuojšanje sadjarstva, ker od njegà nimajo buohvje kaj dobička. Kupci na debelo rjedkokedaj pridejo u vasi an kadar pridejo plačujejo zlo slabo. Ce bi bla pa u Čedadu ali u tej okuolici kajšna fabrika marmelade, sušilnice ali hladilnice, bi sadje višno več vejalo. Zlo pametno bi blo, de bi se sadjarji sami skupe ložli an napravili konzorcij sadjarjeu, sevjeda ne tajšnega ku tisti, ki je biu postavljen pred 'dnim mjescem od političnih ljudi, ki o sadjarstvu nimajo nobedne kompetence. Dobiček bi si potlé razdelili an bi dobili višno več za sadje kot donàs, ki učasih gnije cjele tjedne, ker ni nobednega kupcaL Za do konca parpejat ta načrt bi višno pomagale tudi oblasti, sevjeda če bojo te videle u djelu rjesnost an dobro vojo. U Nadiški dolini je pa zlo malo ljudi, ki bi imjeli kaj iniciative u sebi an glih zatuó je ostalo do donàs use martvo an gospodarstvo nazaduje. Medtjem ku u drugih daželah gor postavljajo nimar več novih fabrik, jih par nas zapirajo ali pa proč pošiajo djelauce, ker zmanjšujejo producjon. Ce bi gor postavili rjes kajšne fabrike bi se lahko zlo zbuojšalo živenje naših ljudi u Nediški dolini an okuolici. Višno ne bi blo takuó velike emigracije u svjet an tudi število dižokupanih bi se zmanjšalo. I l'i* ]eep“ povozil do smrti dva brusača iz Stolbice Pomlad je prišla v deželo, našo dolino je pa objela velika žalost zaradi tragične smrti dveh delavnih mož iz Stolbice. Le-tič Dario, star 26 let in Butolo Silvester star 34 let, sta si služila kruh kot brusača po raznih krajih Furlanije. V petek, dne 1. aprila sta se namenila vrniti v Rezijo, da v krogu svojih družin pozdravijo pomlad, a ta sreča jima ni bila dana. Ko sta privozila, eden s kolesom- drugim pa motociklom, skoraj do Sacila, ju je tam dohitel nek amerikanski »jeep« in oba podrl nai tla. Vozač »jeepa« se ni zmenil za ponesrečenca ampak je odvozil z vso brzino naprej. Ponesrečena moža sta ostala mrtva na licu mesta, oba strašno poškodovana. Pobegli šofer, ki je bil zelo opit, je po preteku par kilometrov zavozil na levo stran ceste in se zaletel v obcestni kamen. V »jeepu« je bil še en ameriški vojak, orožniki, ki so bili med tem časom že obveščeni o hudi prometni nesreči so oba vojaka aretirali in bosta morala dajati odgovor pred sodiščem. Ponesrečena moža so prepeljali v domačo vas, kjer so ju pokopali. Ta nesreča je zelo pretresla našo dolino. Dosti naših mož hodi po svetu za z9' služkom kot brusači, več kot kakšneg9 je že zadela prometna nesreča. Da, tr** in grenak je kruh brusačev! Letič Dari°> ki se je poročil pred enim letom, zapušč9 mlado ženo, ki pričakuje otroka, Butol° Silvester pa zapušča ženo in 5 letno hčerko. Obema družinama se pridružujemo v žalosti in izrekamo iskreno sožalje. RADIO ~] SLOVENSKE ODDAJE: Radio Slove' nija: 327,1 m; 202,1 m; 212,4 m. Poročila: ob 5,; 7.; 15.; 17. in 22. uri. ODDAJA ZA BENEŠKE SLOVENC®: Vsako nedeljo ob 11. uri. ODDAJA ZA IZSELJENCE: Vsako S0* boto ob 22.30 uri. Radio Koper: 250,6 m ali 1178 kc. Sl venska poročila: ob 6.30; 7.45; 13.3®’ 14.30; 19.30 in 20.30 uri. Ceòajski zgoòovinar V čedajskem muzeju stoji v prvem nadstropju v sredini dvorane na stojalu razprta slovita knjiga, ki je velikega pomena tudi za nas beneške Slovence. Naslov knjige je: Zgodovina Langobardov - Hi-storia Langobardorum. Spisal jo je slavni zgodovinar Pavel Dijakon. Kdo je ta? Pavel se je rodil kakor se bere v starih listinah »ex Foroiulianensis civitas«, to je v Čedadu, okrog leta 725. Bil je iz plemenite langobardske družine, ki se je naselila v naših krajih po prihodu kralja Alboina 1. 568. Njegov praded je bil Lopihis. Ko so Avari ali pasjeglavci (v narodni pripovedki) plenili po naših kra-jih, so tudi njega odpeljali v sužnost na daljno Ogrsko, tedanjo Panonijo. Od tam se je po dolgih letih vračal domov, kjer je našel vse razrušeno. Njegov pravnuk je bil Warnefrid, oče našega Pavla, velikega zgodbepisca. Kot plemič je bil mladi Čedajc vzgojen na dvoru kralja Rahisa. Ze ondi je začel pesnikovati in pisati debele zgodovinske knjige. Postal je eden najbolj izobraženih ljudi tistih časov. Pozneje je prišel na dvor zadnjega langobardskega kralja De-ziderija. Poučeval je njegovo hčerko Adelpergo in je imel tudi čast kraljevega kanclerja in svetovalca. Ko so se Langobardi uprli frankovskemu kralju, mogočnemu Karlu Velikemu, je bil kot upornik odpeljan tudi Pavlov brat Arihis na Nemško. Takrat je Pavel že stopil v sloviti samostan Mte - Cassino k benediktincem, kjer je dobil ime Diaconus ali duhovnik. L. 782. je šel na dvor Karla Velikega prosit za brata. Prošnja je bila uslišana, toda cesar ga je zaradi velike učenosti pridržal pri sebi kot dvornega učenjaka. Obsipal ga je s častmi in prijateljstvom. Povsod ga je jemal s sabo. čez štiri leta se je v njegovem spremstvu spet vrnil v Italijo. Vleklo ga je nazaj »ad prisca la-tibula« (v prejšnjo stajo), v samostan. Tu je začel pisati 1. 790. svoje največje delo, Zgodovino Langobardov. Predno je mogel to ogromno delo dokončati, mu je smrt vzela pero iz rok, okoli leta 795. Piše o Slovencih. Na kratko smo orisali življenjsko pot tega znamenitega domačega učenjaka. Njegova važnost za nas Slovence je pa še večja. On je prvi, torej že pred 1200 leti, ki piše, da so Slovenci bivali v teh krajih. V 4. knjigi Zgodovine Langobardov je zapisal, kako se je njegov praded vračal iz težkega ujetništva pod Obri v svojo domovino, v Čedad. Več dni je tar Val po gorah, kruh mu je pošel in lakote hi bil umrl. Pa je »ad habitaculum homi-iium pervenit«, ali kakor se bere po slovensko: prišel je do človeških bivališč. In nadaljuje: »Erat enim Sclavorum ha-bitatio in illis locis« ali po naše: »u tistih krajih je namreč bilo bivališče Slovencev.« Tam se je nesrečnika neka že-ha usmilila, ga je skrila in mu dala jesti, dokler si ni opomogel. — Tako je slovanska gostoljubnost rešila Pavlovega prade- Ju rčičev «Jurij Kozjak** Dr. Ferdinand Kolednik, slovenski duhovnik, ki živi že od leta 1935 v Kanadi, je nedavno prevedel Jurčičevo povest »Jurij Kozjak« v angleščino, že prej je ^to povest prevedel v francoščino, zdaj Pa pripravlja kitajski prevod. da. Obenem pa je zapustila tudi trajen spomenik in pričevanje za našo naselitev po teh krajih. Mrtva, a tem bolj zgovorna priča pravi pred dolgimi stoletji, da je takrat že živel ob mejah Italije slovenski narod. Slo- venka je pokazala Lopihisu pot domov. Torej so tu živeli Slovenci že tedaj, ko so bili Langobardi v Furlaniji in okrog Čedada! Paulus Diaconus je potemtakem zgovorna priča, da »od davna že tukaj prebiva naš rod.« že 1400 let! Kdor misli, da je šele kaka Avstrija naselila naše prednike tukaj naj gre v Čedad in naj bere zgodovino Langobardov. i 111111111111111111111 n 11111 1111 m i i i n i iti i i iiiii imi iiiiii i n n n 11 ' i iiiii'i'iiii'iriiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Slovenske podporne ustanove v ZDA V časih, ko so se pričeli Slovenci naseljevati v ZDA, niso imeli ameriški delavci nikakih pravnih zaščit, da o kakem socialnem zavarovanju sploh ne govorimo. Zato so bili prisiljeni iskati načinov, kako bi si pomagali v primeru bolezni in nesreč. Tako so nastajale slovenske podporne organizacije, ki so našim rojakom pomagale v primerih nesreč ali bolezni, člani teh organizacij dobivajo v primeru bolezni ali smrti podporo v sorazmerni višini s članarino, ki so jo plačevali. Sedanje stanje teh podpornih organizacij je naslednje: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA — SNPJ s sedežem v Chicagu, je bila ustanovljena leta 1904. Danes ima .80.000 članov. KRANJSKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA — KSKJ s sedežem v Jolietu, je bila ustanovljena leta 1894 in ima 43.500 članov. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA — AB Z s sedežem v Ely, Min, je bila ustanovljena leta 1898. Ima 30.000 članov. SLOVENSKA DOBRODELNA ZVEZA s sedežem v Clevelandu, Ohio, je bila ustanovljena leta 1910. Ima 19.000 članov. ZAPADNA SLOVANSKA ZVEZA s sedežem v Denveru, Colo, je bila ustanovljena leta 1908 in ima 7.200 članov. PODPORNA ZVEZA SLOGA s sedežem v Milwaukeju ima okrog 4.000 članov. Velika noč beneških Slovencev v 18. stoletiu Iz raznih virov nam je znano, da so beneški Slovenci v 18. stoletju prirejali v velikonočnem času pasijonske igre. Zbirali so se pri cerkvi sv. Kvirina pri Šempetru in tam uprizarjali Kristusovo trpljenje. Zadnja taka igra se je vršila leta 1792. potem pa je ostalo še nekaj podobnega izključno samo v cerkvi, ki je bilo delo samo duhovščine. V farnih cer- kvah špetra in Sv. Lenarta so duhovniki sami prepevali »passio Domini nostri Jesu Kristi secundum Mathaeum«, kakor je predpisano v rimskem misalu. V Beneški Sloveniji je bilo besedilo slovensko in »viša« posebna, ker niso peli niti v gregorijanskem niti v tako imenovar nem akvilejskem tonu, ampak v lokalnem, staroslovenskem tonu. Ker sta obe fari imeli takrat precej duhovnikov (šem-peterska jih je štela 12, šentlenartska pa 8) so peli vsak svoj del; župnik je predstavljal Kristusa, kaplani pa apostole. To opravilo v cerkvi je bilo podobno nekdanjim pasijonskim igram pri Sv. Kvi-rinu. PIRHI Ve putke velike ve male kokoške: Nanesite jajček nam v slamnate koške! Kako ste ve pridne, preljube šivali, saj bodo že kmalu koški premali! Jajčki okrogli vi vsak bo še pisan, rdeče, rumeno in modro porisan! ta : :.. w SLOVENSKA PISANA BESEDA .........................lili'"«Ulili ""'«mili"" Ne bomo se spuščali v razpravljanje o njegovem književno-vzgojnem delu. Lahko bi kratko dejali le, da je opravljal težaško delo tistega, ki je prišel v dvorec, v katerem je že bilo nekaj lepih podob, nekaj kosov pohištva, v glavnem pa je bi- V/ POMLAD PRIHAJA V DEŽELO FRAN LEVSTIK la še vsa stavba neurejena, celo špranje so še zijale pri nekaterih okenskih okvirih. Ob Levstikovem »Popotovanju od Litije do Čateža« so se vzgajali mlajši, predvsem Jurčič; z njim so ljudske modrosti, sinovi, jezik, posebneži, pridobili še posebno veljavo za naše književne ustvarjalce. Levstik je užival ugled pri mladih. V slovenski javnosti pa se je s težavo uveljavljal, ni užil niti osebne sreče. V neprestani borbi za obstanek si ni uspel urediti skoraj vse svoje življenje niti najosnovnejših pogojev za obstanek. Kot izjema prav glede samega poteka življenja bi bil lahko Josip Stritar (1836-1923). Ta drugi usmerjalec mladoslovencev je bil s svojo negovano brado vseskozi gospod, užival je ugled, mirno in zadovoljno družinsko srečo in še marsikaj, kar nekako spada k težnjam povprečnega sodobnega človeka. To nas ne bi motilo in bi ga prav tako lahko prišteli k osebnostim, če bi njegovi spisi z izjemo kritičnih segli nad povprečje. Toda njegova romana (Zorin, Svetinova Metka) nista izvirni deli. Z njima je Stritar v lepem izglajenem jeziku presadil k nam, sicer kasno, nekaj tistega duha, ki smo ga imenovali »svetožalje«. Nenavadno se nam zdi, da je to storil človek, ki prav gotovo ni imel potrebe biti zagrenjen zaradi lastne življenjske usode, toda pojasnimo si lahko z ugotovitvijo, da je pisatelj bil v svoji dobi eden najbolj razgledanih in izobraženih Slovencev. Stritar se je poizkusil v pesnikovanju, v pripovedništvu in tudi v dramatiki; nadvse pomemben pa je kot kritik in vzgojitelj. Kljub močnemu ponemčevalnemu pritisku Bachovega absolutizma, mlajši rod ni klonil. Iz vrst Vajevcev nam je zrastel drugi, pomembni, slovenski pesnik Simon Jenko (1835-1869) in zapel pesem na Sorškem polju: Al sem ti še znanec... ker dolgo se nisva videla že ... in jaz sem spremenil misli, obraz... Nekatere njegove pesmi nas lahko spomnijo na nemškega, kasnega romantika Heineja. Isti lahkotni stil in pre-mnogokrat isti posmeh razbije nežno, pesniško, začetno podobo, ponekod pa je njegov posmeh jedek že koj v začetku: »Vsahnjeno lice mlade device kaj oznanjuje? Niso ljubezni sladke bolezni nič več ji tuje.« Jenkova pesem je s svojo preprostostjo, v svoji melodiji, z ritmom tako naša, pristna, ljudska, kakor je vseskozi pristno pesniško doživetje Jenka — umetnika. Nekaterim njegovim pesmim pravimo Obujenke, drugim Obrazi. Kdo bi se ne ustavil ob preprosti in z neprecenljivo bogato, filozofsko mislijo napolnjeni pesmici, ki vpliva še danes naravnost tolažilno. »Z mladim letom pride cvetje, kakor lani jaz pa vam prinesem petje kakor lani.« Ali je ta posmehljivi, nadalje otožno vdani slovenski Heine bil lahko na drugi strani domoljubni pesnik slovenske Marseilleze : »Naprej zastava slave ...« Danes lahko poizkušamo trditi, da nam jo je ustvaril, kajti peli so jo borci v pomladi, jeseni, v vseh časih, takrat, ko je govorila po gorah in dolinah naše očetnjave — puška. m Ì m X l %. v# JANEZ TRDINA Starejši od njega je bil Janez Trdina (1830-1905), v našem slovstvu prvi predstavnik narodopisne smeri. Na dunajskem vseučilišču se je izobrazil za profesorja zgodovine in zemljepisja. Avstrijska upra-va mu ni bila naklonjena. Zaradi nasprotovanj se je zgodaj umaknil v pokoj. Odslej je živel na Dolenjskem in pisateljeval. Najpomembnejše njegovo delo je cenil tudi Ivan Cankar — to so njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Ljudski jezik je njegova odlika. Napisal je štirideset bajk, legend. Ob volkodlakih, vilah, pticah zlatoperjih in drugih bajeslovnih bitjih se je razvijala pisateljeva fantazija. (Se nadaljuje) FRANCE BEVK: — Grivarjevi otroci \ ilijllllliiiiiiiiiilllli Ako bi bil Kocjan Tinčeta in Mretko Poznal, bi se bil nasmehnil : »Ljubka otroka! Naj spita! Gotovo sta trudna.« In bi Pil po prstih odšel, da bi ju ne zbudil. To-Kocjan ju ni poznal. Poleg tega je Pil take vrste, da je rad sumničil. Imel ju Je Za nevarna potepuha. In to ne popolnoma po krivici. Pred t*dni je bil zgorel neki kozolec na sar Pioti. Tudi neke svisli so bile zgorele. V ^gu se je izvršilo več tatvin. Kar na le-I^m je izginilo to in ono. Nekaj dni prej J® neki potepuški deček beračil po hišah. je odšel, so ga osumili, da je on tisti Premeteni tat. Hes, ali je Tinčetov obraz izdajal tar Nikakor ne! Tako sladko, nedolžno Je držal v sanjah in se celo smehljal, 'tèa Kocjan je opazil nekaj, kar ni do-Pnščalo nobenega dvoma. Ura, ki jo je “tèe nosil na verižici okrog vratu, mu |e med spanjem zlezla izza srajce. Kaza-^ le osmo. Kako naj tak raztrgan deček Pride do ure, ako je ni ukradel? 10. Kmet se je popraskal za ušesi. Ha! Orožniki niso mogli iztakniti tatu, on ga je našel. Poleg njega je deklica, ki mu pomaga pri nečednem poslu. Še dobro, da mu nista zažgala kozolca. Sprva je hotel tiho oditi po orožnike. Pa se je premislil. Mlada potepuha se lahko medtem prebudita in jo popihata. Potem pa lovi veter! Sam ju bo zgrabil in odtiral k orožnikom. »Hej !« je zakričal in udaril z nogo. »Na noge, potepuha!« Tinče in Mretka sta se na mah prebudila. Preplašena sta pogledala okoli sebe. V prvem trenutku nista vedela, kje sta. Bila sta še vsa zaspana. Kmalu sta se zavedla. Ah, tu je kozolec. In tu je kmet, ki se huduje, ker sta spala na njegovem senu. Prejšnji večer je bil že mrak, ko sta dospela. Ko sta z brega zagledala trg pred seboj, sta obstala kakor začarana. Toliko lepih hiš še nista videla. Niti Tinče, kaj šele Mretka. Med hišami je tekla reka, ob nji pa so stale žage, ki so pele. Iznad streh sta se dvigala zvonika dveh velikih cerkva. Zapored so se vžigale luči. Luč za lučjo. Kakor da ne gledata nekaj zemskega, ampak sta padla v pravljico. Vso pot jima je bilo tesno pri srcu. Bolj ko sta se oddaljevala od doma, bolj ju je bilo strah. Zdaj pa sta bila poplačana. Ako bi se jima bilo vrniti, bi se takoj ne vrnila. Ne prej, da si ogledata to čudo. Kje bosta spala, kaj jedla, ju ni skrbelo. In vendar nista mogla v trg. Ob prvih hišah je stalo neko poslopje. Bilo je skladišče ali kaj. Tam je bil privezan pes. Približala sta se, že je zarožljal na verigi, planil proti njima in zalajal. Mretka je zavpila in stekla nazaj. Saj pes ni mogel na cesto, vendar mu Mretka ni zaupala, preveč se ga je bala. Našla sta kozolec, pojedla ostanek kruha in se zakopala v seno. Bila sta izmučena od poti in sta takoj zaspala. Spala sta kot ubita. Naredil se je dan, a se še nista prebudila. Zdaj sta bila predramljena do konca prstov na nogah. Skozi late sta videla trg, ki je ležal pred njima. Ni bil tako bajen kot sinoči, vendar vreden zanimanja. Kmet ju je ostro meril z očmi. »No, ali bo kaj?« je zarenčal. »Vstanita!« Tinče je planil na noge in potlačil uro za srajco. Vstala je tudi Mretka. »Zdaj pa le pojdimo!« je rekel Kocjan in Tinčeta zgrabil za roko. Deček je bil prestrašen in začuden. »Kam?« je vprašal. »Boš že videl, kam,« je rekel kmet in zgrabil še Mretko. »Tja, kjer je zate.« Otroka nista vedela, kaj se z njima godi. Bila sta tako prepadena, da nista našla besede. Nista se upirala. Toda bila sta bleda in sta trepetala po vsem telesu. Zdaj ju pes ni oblajal. Menda zato ne, ker je poznal Kocjana. Srečal jih je nekdo in se ustavil. »Kaj pa ti Kocjan?« je vprašal. »Otroke vodiš okrog?« »Dva tička sem ujel. Peljem ju v kletko.« »Kaj praviš? Ali nista premlada?« »Ako nista premlada za tatvino, bosta že zadosti stara tudi za keho.« Tinče in Mretka sta se spogledala. Na pol sta razumela, a vendar nista mogla razumeti. Naj bi ju obdolžil česarkoli, tedaj bi ne mogla spregovoriti ne zajokati. Dospeli so do orožniške postaje. Na pragu je stal mlad orožnik. »Ali je gospod stražmojster v pisarni?« je vprašal Kocjan. »Je. Kaj mu hočete?« »Pripeljal sem mu dva tatiča. V mojem kozolcu sta prenočila.« Orožnik je premeril Tinčeta in Mretko, nato kmeta. »Ali mislite resno?« »Ne verjamete?« se je Kocjan razhudil. Segel je Tinčetu za srajco in potegnil na dan uro. »Kaj pa je to? Ali vidite?« Cez nekaj trenutkov so vsi skupaj stali v pisarni. Kocjan je s klobukom v rokah stal za vrati. Tinče in Mretka sta morala stopiti prav do velike pisalne mize. Tam je sedel stražmojster s tremi zvezdami na ovratniku. Imel je že nekoliko sive lase in navite brke. Oči so mu gledalo resno, a ne hudo. Mladi orožnik mu je povedal, kaj pravi Kocjan. »Od kod sta?« je stražmojster uprl oči v Tinčeta. Tinče je zbral ves pogum, da je odgovoril. »Iz Borovnice. Grivarjeva pod Golico.« »Kako ti je ime?« »Tinče.« »Tinče? To ne zadostuje. Kako se pišeš?« Skoraj pousod u naših krajih cjepijo še nimar u razkol. Nejčemo rejčt, de ta viža cjepljenja nje dobra, saj dosti kme-tou takuó cjepi. A je še dosti drugih buojših viž. Z razkolom se nardi precej veliko rano, ki se težkuo zaceli. Dosti buj hitro se rana zaceli, če se vejo glad-kuó odrježe, kakor če se jo raztrga, Za-tuo ne cjepite več u razkol! Takuó so djelali učasih, kar drugih viž cjepljenja še njeso poznali. Buojše bo cjepiti na dolago an u žlebič (kakor kaže slika). Djelo buoste nardil buj 'lahko an buj hitro. Ne bo trjeba nucat sekjere, nucali boste samo žago an nuož. Drevo ne bo tarkaj razrjezano an cjepljenje bo dobro. Na dolago cjepite samo takrat, kadar je podlaga prau takuó debela kakor cepič. Ta viža je primjerna samo za mla- *Strari 4 ------------------------------- Ušivost živine 4 .• * -, ' r '\ *■ «\ TJsaka vrsta živali ima svoje, posebne vrste uši. Uši ne pustijo u mjeru živali, ker jih dražijo z lazenjem an z zbadanjem. Tiste vrste uši, ki pijejo kri, spuščajo u kožo tudi 'dno sostanco (snov), ki djela srbenje (praskanje). Uši narvečkrat naipadajo krave an kokoši, učasih tudi ovce, prašiče, konje an pse. Pogosto je ušiva mlada živina, ki prežene zimo u hljevu. Par kravah se uši zadaržujejo narbuj rade na tilniku (vratu), okuoli rogou an okuol repa. Konjske uši se daržijo najrajš na vratu an na glavi, prašičje pa na trebuhu an med nogami. če se zaredi dosti uši, se razljezejo I» usem telesu. Tadà živali izpada dlaka al pjerje, živali se praskajo, čohajo an ližejo, konji pa toučejo z nogami. Uši par kokošah razjedajo pjerje, ne pijejo kri. Kokoši napadajo buj pogosto-ma pršice (karpeli), ki ratajo ardeče, kar se napijejo krvi. Perutnino napadajo ponoči, čez dan pa se poskrijejo u špranjah kokošnjaka. Če ne odpravite hitro uši, se tiste takuó razmnožijo, de djelajo škodo zdravju živali. Mlade krave an konji hujšajo, krave dajejo manj mljeka, kokoši pa manj nesejo, piščeta pa lahko tudi krepa-jo zavoj uši. Konji imajo parhljaj (forfora) na koži, dlaka postane pusta (suha) an se ne svjeti. Uši hudo zdjelajo tudi mlade prašiče. Na koži ratajo ardeče pike an štjerioglate lise. Kakuo uničujemo uši Predusem je potrjebno skarbjet za čistost u hljevu ali kokošnjaku. Živah je potrjebno tudi dobro fuotrati, ker se uši buj rade zaredijo na suhi živini, ki nje-majo takuó mastne kože. Krave an konje je potrjebno posebno pozimi usak iHiiiiiiiiiimmi i Hlinili ■ ■ 11111 lu 11 n i ui 111 m m im mm 11 n 11111111111 m n 11111 m liiiuijiin rumini: Sadite pravilno IMII'1'1 • • ■« I l 1111111 n « l IMVIII ili 11 l | IM lllll l lJ l iilJ (lil |!| | |!|:| | i i i i | | iiiiiii ||||,| I I m | IIIIIIIIIIIIIIII11I I ut,MII lilllirilll Milil 111111I II l M 11111 | I II III II lil l t l 111 ( i Kakuò boste cjepili? tro ujamejo. Z dobro razrastlimi koreninami sparjemajo dosti hrane, ki ste jo dali u zemjo z jesenskim gnojenjem. Sadike bojo buj lepuó rastle, če jim daste na pomlad umetna gnojila, posebno ni-trofoskal. Sadike izruj te če le morete glih pred sajenjem. Zemja, iz katjere pulite sadike, naj bo zadost mokra, de ne targate korenin an de se jih darži dosti zemje. Ovenele (stare) an preveč suhe sadike se ne primejo rade. Če sadik ne morete šobit posadit, jih zavijte do sajenja u mokar žomalou papjer an spravite do sajenja u hladno kljet. Zlo parporočljivo je, če tajšne sadike postavite za nekaj časa u rjedak močnik iz zemje, de se ujame korenin zemja an se napijejo vode. Zlo dobro je tudi, če daste mješanici kaj-šen dižinfetant, de dižinfetjerate korenine sadik. Sadite nimar u vrste u potrjebne distance. S sadilnim klinom (špičon) napravite takuó globoke an široke jam-, de se korenine lahko u njih razrastejo, ne de bi se krivile. Zejé sadite nimar malo buj globoko kakor je rastlo na gredah. Tuó velja tudi za paradižnik (pomodoro). S sadilnim klinom partisnite zemjo h koreninam tar kuó de se lepuó parlježe z njimi. »MATAJUR« i! A i AiA.t dan štrigljati an krtačiti (spacolati). Kokošim je potrjebno dat parluožnost, de se vajajo po drobnem pjesku. Večkrat pa se uši zaredijo tudi par dobro fuotranih živalih an čeglih živijo u čistih hljevih. Za uničit uši poznamo dosti preparatou. Prau dober je DDT prašek (polvar) ali drugi, ki jih prodajajo po špeciarijah. Kar uničujete uši par živini, muorate tudi izkidati ves gnoj an steljo zažgati. Ker se kokošje pršice skri- vajo u razpokah kokošnjaka, jih je tež-kuó uničit. Za uničit te, je narbuojš, de nucate posebne palčke, ki se paržgane kadijo. Kokoši spustite iz kokošnjaka, potlé dobro zataknite use jame, ki so u kokošnjaku. Tiste palčke razvijejo hud dim, ki pride u usa skrivališča an uniči uši. Ker je jajčka (gnide) uši zlo težkuo uničit, je potrjebno dižinfetjerat še enkrat čez deset do petnajst dni. Ne parvezujte telet! Veliko napako djelajo tisti živinorejci, ki parvezujejo teleta, šobit potlé kar so se storia. Tajšna teleta ostanejo ozkega oprsja (oskega torača), slabo razvitih kosti an nog. Zatuó naj bi imjeli u hljevu male ograjene prastore, kamor bi dali teleta, de bi prosto tjekala an se rinfor-čala. Teleta naj bi bla odvezana do par-vega ljeta starosti. Prau bi bluó, de bi teleta tjekala tudi zunaj na prostem. Te dve viže cjepljenja so lahke. Usak jih lahko prova. Najparvo na. kajšni palici.. potlé pa na drevesu. Sevjeda muorate imjeti za tisto djelo oster nuož, rafijo za vezanje an cepilno smolo. Grah (čežeron) Grah ali čežeron je zguodnja stročnica. Ker je za neprehud mraz skoraj neob-čutljiu, se ga sadi že marca al aprila. Sadite ga u prejšnjo ljeto pognojeno zemjo. Z gnojem ali z gnojnico pognojeni zemji na pomlad raste buojš, a malo redi. Rodovitnost se poveča, če mu pognojite z umetnimi gnojili, posebno s super-fosfatom ali kalijevo soljo. Narbuojš je, če potrosite tista gnojila kar parpravjate koncé za sajenje. Nizke grahe (turkan) sadite u 30 cm, visoke pa u 40 do 50 cm oddaljene vrste. U tistih krajih kjer radi pobjerajo iz zemje nekalnjeni grah golobje an kuosi ali pozobljejo vrabci mlade kali, sadite grah u 10 cm globoke jame an pokrijte koncé s smrekovimi ali bukovimi vejami. Na vrtih sadite nizke suorte graha, ker zauzemajo malo prastora, so zguod-nje an rodovitne Visoki grah sadite na polju, lahko tudi med krompirjem ali sjerkom. U nekatjerih krajih zguodnje suorte graha tudi silijo. Sjeme posadijo zlo zguodaj u sejalne zabojčke (kasete)). Sadike posadijo u začetku marca z zemjo vred na parpravjene koncé. Pardjelek je za par tjednu buj zguoden, nje pa takuó velik kakor par saditvi na prostem. Nadomestilo za parafin Parafin se nuca za neprodušno zapje-ranje flašk, za prevljeko sodou za žganje, za prevljeko jabolk, de se jih zavaruje pred infekcijo an takuó naprej. Parafin pa je za več ku kajšnega kmeta preveč drag. Nadomestilo si zatuó napravite lahko sami iz vodnega stekla ( glaza ) an zdrobljenega kamna lojeuca. Tuó se kupi u špeejariji. Vodno steklo dobro zmješajte z lojeucem, takuó de ušafate mješanico, ku testuó. S to mješanico namažite zgornjo part zamaška (tap) an vrat flaške an ajar ne bo mogu prit noter. »Kakršna setev, taka žetev«, takuó pravi dan slovenski pregovor. Kakor sadite, takuó buoste tudi pardjelali. Ce so sadike slabe, ostarele al krive, ne smijete parčakovat, de bojo zrastle iz njih moč- ne rastline. Sadite zatuó samo močne an dobro okoreničene sadike. Zemja, u katjero buoste sadili, naj bo dobro parpravjena, u jeseni pognojena, na pomlad pa samo zrahljana an porau-nana. Samo u tajšni zemji se sadike hi- da drevesa ; buj stara drevesa an tista, ki jih precjepljate, pa cjepite u žlebič. Z ostrim nuožem najparvo lepuó izrježite žlebič, potlé pa odrježite žlebič takuó, de ga boste lahko lepuó potisnili u izrje-zan žlebič. Ta viža je primjerna posebno tam, kjer so veje zlo debele. Par tajšnih debelih vejah dajte dva cepiča, na usako krej adnegà. Po cjepljenju ptiči (tiči) radi se used-nejo na cepiče. Vi sevjeda ne morete nimar stati par drevesu an odganjati ptiče. Lahko pa nardite majhan lok (kakor kaže slika) nad cepiči, vrabec bo rad sedéu na njem. Nekatjeri sadjarji zamažejo rano pa še cepiče zraven z ilovico an tuó potem ovijejo s cunjami. Učasih komaj cepič gleda iz cunj. Tuó je zamudno djelo an nič lepuó. Rano nimar najparvo obrježi-te, de bo gladka, an jo potlé namažite s cepilno smolo. —------------------Štev. 108 Cene na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 210 do 225 Voli » 230 » 250 Jenice » 255 » 280 Teleta » 420 » 460 Ovce » 170 » 190 Jagnjeta » 400 » 420 Kozliči » 410 » 450 Prašiči » 380 » 400 ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 141000 do 175000 Jenice breje » 140000 » 170000 Prašiči do 20 kg » 9500 » 13000 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Piščeta L. 620 do 630 Kokoši » 520 » 540 Jajca (100) » 1900 » 2100 ŽITARICE po Pšenica L. 7300 do 7500 Sjerak (koruza) » 4700 » 4900 Pšenična moka (0) » 9600 » 9700 Sjerkova (koruz.) moka » 5500 » 56C0 Pšenični otrobi » 3500 » 3700 SADJE IN ZELENJAVA po kg Krompir L. 30 do 35 Radič » 80 » 100 Karfjola » 70 » 90 SIR IN MASLO po kg. Sir do 2 meseca star L. 450 do 500 Sir čez 2 meseca star » 620 » 700 Mlekarniško maslo » 900 » 950 Domače maslo » 800 » 850 GRADBENI LES V HLODIH kubični l m Bukev L. 18500 do 19000 Smreka (brina) » 19000 » 21000 Oreh » 20000 » 21000 Jesen (jasen) » 19000 » 20000 češnja (čerješnja) » 21500 » 22000 Bor (buór) » 13500 » 14000 Mecesen (lariš) » 22000 » 24000 Javor » 22000 » 23000 Topol (tapu) » 11000 » 12000 Dob » 22000 » 24000 Hrast » 25000 » 27000 DRVA IN OGLJE po q. Bukova suhe L. 700 do 850 Bukova surove » 600 » 650 Oglje » 2900 » 3000 MENJAVA DENARJA Zlata šterUna 6210 Napoleon 4415 Dolar USA 632 Dolar Kanada 632 Sterlina karta 1705 Frank francoski (100) 168 Frank švicarski 150 Frank belgijski 12,20 Pesos argentinski 15 Pesos uragvayski 180 Kruzir brazilski 10,50 Šiling avstrijski 25 Nemška marka 151 Dinar 1,20 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmlr Tiska: Tiskarna L. Luccheal - Gorica Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 Autorizzaz. del Tribunale di Udine N. 47. »Valentin Lesjak.« Stražmojster je nekaj pisal po papirju. »In ta?« je pokazal na Mretko. »Je tvoja sestra?« »Da. Mretka.« »Pokaži mi uro!« Tinčeta je ves čas skrbelo, ali mu bodo vzeli uro. Zdaj bi bil najrajši zajokal, a jo je moral dati. Stražmojster si jo je ogledal od vseh strani, nato jo je položil na mizo. »Kje si dobil to uro?« »Doma... doma sem jo vzel.« »Torej si jo ukradel očetu?« »Ne. Oče je umrl.« »Tako? Pa materi?« »Tudi mati je umrla.« Stražmojster je pogledal Kocjana, nato mladega orožnika. Obraz mu ni bil več tako strog. »Zakaj hodita okrog?« Tinče ni takoj našel odgovora. Pogledal je Mretko, ki je od strahu kot na pol mrtva stala poleg njega. Ni jokala, a je krčevito stiskala ustnice. »Hotela sva k teti... k teti Toni... pa sva se izgubila—« »Zakaj nočeta biti doma?« »Ker... ne marava... nove tete...« »Zakaj ne?« Bilo je obupno. Tinče ni mogel ne znal povedati, kar je imel na srcu. Zganil je z rameni. Mladi orožnik je brskal po nekih papirjih. Potem je stopil k stražmojstru in mu nekaj pošepnil na uho. Ta je znova pogledal Tinčeta in Mretko, nato se je obrnil do Kocjana. »Gospod Kocjan,« je rekel, »mislim, da ste se to pot zmotili.« »človek se tudi zmoti,« je kmet zagodrnjal in odšel iz pisarne. »Nate!« je rekel stražmojster mlademu orožniku in mu izročil Tinčetovo uro. »Peljite ju k sodniku! To je zdaj njegova skrb« Orožnik je pomignil Tinčetu in Mretki, naj gresta za njim. Sledila sta mu s trepetajočim srcem. Kam ju pelje? Zakaj? Kaj bo z njima? 12. Liza se ni mnogo zmenila, ko Mretke opoldne ni bilo domov. Gotovo jo je Tinče nahujskal, da ni prišla h kosilu. Le naj ! Ko bo dovolj lačna, bo že prišla. Noč bo oba prignala. Toda nastal je mrak in ju še ni bilo. Kaj pa to pomeni? Hkrati jo je razjezilo. Stopila je pred kočo in gledala proti griču. Morda čakata, da ju pride iskat? Tega pa ne! Po stezi je pritekla koza in zameketa- la. Bila je sama. Kje pa sta otroka? Tedaj je Lizo že huje skrbelo kot jezilo. Od razburjenosti se je tresla, ko je kozo zapirala v kozjak. Zdaj se gotovo ne upata domov. Ali pa sta se skrila kje v bližini. O, bosta že prišla! Zunaj ne bosta prenočevala. Odšla je v vežo, da pogleda za večerjo. Vendar ji ni dalo miru. Z Žefko sta odšli za grič. »Mretka!« je poklicala. »Tinče!« Nihče se ni oglasil. »Oj, Mretka! Mreetkaa! Kje si?« Nič! Odgovoril ji je le odmev. Noč je bila temna, razločili so se le obrisi dreves, ki so stala v bližini. Zamišljena se je vrnila domov. Večerja ji ni teknila. Tudi spanec ji je šel po vodi. Kakor da leži na trnju, se je premetavala na postelji. Začumela je, pa se je zopet prebudila. Zdelo se ji je, da je slišala govorjenje pred kočo. Ako bi se otroka vrnila, bi ju sprejela brez zlé besede. A ni ju bilo. Ali se jima je kaj pripetilo? Ne, tega ni verjela. Bilo ji je jasno, da sta pobegnila. Kam? K Toni? H Košanu v Borovnico? Saj je bilo vseeno. Liza je bila prepričana, da ju je Tona k temu pregovorila. Blažeta je sama odnesla, a Tinčeta in Mretko je nahujskala, naj pobegneta. Le zato, da bi njo izrinila iz koče. Če ne bo otrok, bo morala vse pobrati in oditi. Ha! Obšla jo je jeza. Stisnila je pest in zapretila Toni. Obenem si je tudi očitala. Ni znala ravnati z otroki. Bolj prijazna bi morala biti z njimi. Ne bi smela že koj prvi dan zgrda... Kesanje je prišlo prepozno. Ko je zjutraj vstala, je bila neprespana, zelena v obraz. Koza je ta dan ostala v hlevu. Liza se ni mogla lotiti nobenega dela. Še vedno je pričakovala Tinčeta in Mretko. Ako sta odšla h Koša-nu, ju bo ta nagnal domov. Ali pa ji bo prišel vsaj povedat, da ne bo skrbela. Zaman se je ozirala po bregu, do gozda. Nikogar ni bilo, niti Košana niti otrok. Napravila se je in z žefko odšla v Borovnico. Košana je našla pred hlevom, pripravljal je voz, da odide na polje. »Kje sta otroka?« je vprašala v prvi sapi. Mož jo je začuden pogledal. »Kakšna otroka?« »Tinče in Mretka vendar! AH nista pri vas?« »Ne. Jaz ju nisem videl. Kaj ju ni doma?« Liza je obupno zamahnila z rokama. »Včeraj sta izginila. Bog pomagaj!« Košan je strmel. »Včeraj sta izginila? A ti prideš šele danes povedat?« »Saj sem opazila šele sinoči, ko ju ni bilo s paše. Koza je sama pritekla domov.« »Vraga!« se je Košan popraskal za ušesi. »Pa kam bi bila šla?« »Morda k Toni.« »Ne verjamem.« »Zakaj ne? Saj Blažeta je tako vzel* seboj.« To je bilo Košanu novo. »Kaj poveš! Pa otroka bi sama ne našla v Črni breg, ker ne poznata poti.« »Potem sta se pa izgubila.« »Saij to je!« je Košan zacepetal z nogo-»Presneto! Paziti bi bila morala nanju!« Lizi je planila kri v obraz. »Saj nista več tako majhna. Zdaj P» name kričiš! Na Tono se zadiraj! On» ju je nahujskala, naj pobegneta!« »Le tiho, Liza! S tem se ne boš oprala. Vse preveč ti gre za to, da bi zastonj stanovala, otroci pa so ti deveta briga!« »Ježeš, ali ga slišite?« je Liza tenko vreščala in se ozrla. »Kakšne se iznebiš*' Je že dobro, Košan. To si bom zapomnila ...« (Se nadaljuje)