Leto VII, štev. 204 i-jubljana, nedelja 5. septembra 1928 Poštalna pavšallrana. Cena 3 Oin e= l«h»ja ob 4. »jntraj. g Stane mesečno Din 35—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 LJubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon itev. 71, ponoči tud1 itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvvt Ljubljana, PreSernora ulica it. 54. — Telefon St toseratni oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica to 4. — Telefon to 49» Podru2nid: Maribor, Barvarska ulica tt t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zaroda 1 L|ut>-tana 4t 11.84J - Praha čislo 7&.180. Wien.Nr. 105.141. LJubljana, 4. septembra. Na raznih zborih je razpravljajoč o politični situaciji g. Svetozar Pribičevič izvajal mišljenje' da bi bila sanacija naših političnih neprilik mogoča, ako bi mesto starih predvojnih strank nastopila nova formacija z jasnim stališčem napram vsem problemom naše državi Pravni spor, ali je naša država -slej Španija tako važno in častno ulogo. Resolucijo je komisija brez debate sprejela soglasno s poročilom odbora o njegovem delu. V poročilo je prišla na željo spansk«-ga delegata ugotovitev, da more komisija število stalnih sedežev, vštevši onega, ki je bil soglasno dodeljen Nemčiji, povišati le na pet. Zato žal ni mogoče predlagati Svetu, naj sprejme španske predloge. S tem je ustreženo zahtevi španskega delegata Pala-ciosa, četudi ne v oni obliki, kot je pač želel, da bi omogočil svoji vladi izstop iz Društva narodov. Ženeva, 4. 6eptembra. d. čeprav je posebna komisija Sveta Društva narodov sprejela resolucijo, ki omogoča Španiji, da se častno vrne na svoje dosedanje mesto in da zopet deluje v Društvu, je vendar španska delegacija izjavila, da 6e povrne danes domov. ŽeneTa, 4. septembra (brž.) Prirno de Ri-rera je brzojavil Chamberlainu in Briandu, da je Španija sklenila, da se odtegne delo Tanju Društva narodov. Na ta način hoče varovati prestiž španske držaTe, ker je društvo narodov prisodilo Španiji nižje mesto, kakor ji pristoja. Pred važnimi sklepi v Madridu Španija namerava odpovedati tangerski statut in irancosko-špansko pogodbo. — Kolektivna nota velesil v Madridu« — Madrid, 4. septembra, s. Zunanji minister Yanguas se je včeraj udeležil v Ženevi banketa na čast italijanskega poslanika. Nato se je v avtomobilu odpeljal v Madrid, kjer bo danes prisostvoval ministrskemu svetu, ki ga je sklical Priino de Rivera. Pred svojim odhodom je izjavil Yanguas, da se bodo na tem ministrskem svetu storili važni sklepi. Gre za zgodovinske dogodke. Kakor poroča , se nanaša ta izjava španskega zunanjega ministra na to, da bo baje general Berenguer, bivši vrhovni komisar v Maroku, imenovan za šefa vojaškega kabineta kralja. Berenguer je znan kot odločen nasprotnik Primo de R i vere. Pariz, 4. septembra, k. venskih pridobitnih krogov brez strankarske primesi. Enkrat trdijo, da je g. Ogriu prav storil, ker je prekinil pogajanja z SDS radi kompromisa in depolitiziranja zbornice — kar je trdil tudi g. Jelačin na svojih sestankih, — drugič pa, da je SDS kriva, ker do tega kompromisa ni prišlo. Včerajšnji o potrebi skupnega nastopa trgovcev in obrtnikov, obenem pa ruje proli stanovskim organizacijam teh dveh stanov >n njihovim predstaviteljem in kandidatom? Klerikalna lažnjivost »Slovenec« dela vso čast dr. Kulovcu, ki je podpisan na njem kot lastnik in ki nas doslej še ni tožil, dasiravno smo mu ope-tovano v »Jutru« in nazadnje še pred sodiščem na najostrejši način očitali, da je grdo lagal. Kakršen oče, takšen sin. Ce b! »Slovenec«, ki hoče biti glasilo za klerikalne inteligentne kroge, vsaj znal lagati, ako že resnice pisati ne sme in ne more! Toda on piše tako, kakor se t>l spodobilo samo še za »Domoljub«, ki je namenjen tistim klerikalnim vernikom, ki verujejo še v hudiča z repom, rogovi in vilami. Nam se klerikalna inteligenca v resnici smili, ker jo gospoda pri »Slovencu« tako omalovažuje. Za naše trgovce in obrtnike pa je naravnost žaljivo, ako misli klerikalna gospoda, da jih bodo ujeli za zbornične volitve z bedastimi lažmi. Včerajšnji »Slovenec« je v celi vrsti napadov proti SDS napisal tudi to-le: »SDS je uvedla zamenjavo kron v dinarje po razmerju 1:4. Hotela je celo višje razmerje. 1:14 in 1:18.« Čudimo se le, da ni napisal 1:100, kar pa se bo do volitev bržkone še zgodilo, dasi tozadevna uredba nosi podpis dr. Korošca ia nobenega samostojnih demokratov. Kot zanimivost k »Slovenčevim« lažem pa naj navedemo to-le: Leta 1919 je bil finančni minister dr. Ninčič. Takrat je zajetkom avgusta »Slovenec« objavil z veliko slastjo razgovor svojega dopisnika z dr. Nin-čičem .V tem razgovoru polemizira dr. Ninčič z dr Brezigarjem in zlasti z dr. Pu-com, ki sta se v »Slov. Narodu« zavzemala za zamenjavo kron v dinarje al pari: »Slovenec« je bil takrat na strani dr. Nin-člča, ki je napadal slovenske demokrate, ker so bili proti njegovi valutni politiki ln ki je izjavil, da pomenja članek »Atentat na valuto«, objavljen v »Slov. Narodu«, nič drugega kakor izzivanje Srbov in Srbije, ker očita, da se hoče valutno vprašanje rešit! v korist prebivalstva v Srbiji, ostale državljane 1>a prikrajšati. Dr. Ninčič je celo dejal, kar je »Slovenec« tudi ponatisnil: »To izzivanje se nadaljuje v celi kampanji, ki jo vodita gg. Brezigar in dr. Pcc, in sicer s popolnoma separatističnimi tendencami Že iz tega se vidi, kako resen Je očitek, da mislim valuto reformirati na škodo krone in na korist dinarja.« »Slovenec« bo seveda nadalje lagal, da so bili slovenski demokrati za izvedeni način za- menjave kron, dasi nosi uredba o defiai-tivni utrditvi relacije 1:4 podpis šeia SLS dr. Korošca, — kajti »Slovenec« mora ostati dosleden vsaj v laži. Pred zaključkom afere Rade Pašiča v anketnem odboru Beograd, 4. septembra, r. Danes dopoldne je bila seja anketnega odbora, ki se sestane zopet v torek dopoldne, ko bo poročal radikal Ranko Trifunovič o vsem dosedanjem delu odbora glede na aiero tvorili ce v Ada movu. V torek dopoldne bodo štirje člani anketnega odbora, Timotijevič, Ranko Triia-uovič, Grandža in Bujič, v prometnem ministrstvu ugotovili, ali se v resnici ni izvršila kontrola faktur tvornice v Adamovu. V sredo bo zaslišan bivši finančni minister jr. Milan Stojadinovid, nato pa Dragiša Stoja,! I-novič, ki bo imel odgovoriti na razna vprašanja. O vprašanjih, ki se bodo stavila Stoja-dinoviču, se je vršila danes večja razprava, ker so nekateri radikali, podpirani od davi-dovičevcev, želeli, naj Dragiša StojadinoviO odgovarja samo na vprašanja, našteta v interpelaciji, dočim so člani opozicije, ziasti samostojni demokrati, zahtevali, naj se Dra-giši Stojadinoviču dovoli govoriti o vseli afera Rade Pašiča, ki so mu znane, kar je bilo tudi sprejeto. Zanimivo je, da je ob tej priliik došlo do spora med Timotijevičen in dr. šečerovom. Timotijevič se je bolj na gibal k radikalom, medtem ko se je dr. Večerov pridružil stališču samostojnih demokratov. Pripomniti je, da je Timotijevič ministrski kandidat za novo kombinacijo radikalov in davidovičevcev. Deset najboljših del naše književnosti Med njimi tri slovenska Beograd, 4. septembra, r. Mednarodni tr« stitut zt duševno sodelovanje s sedežem v Parizu, se je nedavno obrnil do predseci> nika odbora za duševno sodelovanje v na. S državi vseuč. prof. Vuliča z željo, da mu dostavi seznam 10 najboljših, najnovejših del naše književnosti. G. Vulič je po posve. tovanju s srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi književniki poslal Institutu naslednjo listo, ki je te dni bila v Parizu publicirana skupno x listami najnovejših najboljših del drugih narodov: 1. Cvijič: »Geomorfologija*, 2. Ivo Voj. novič: »Maikarate izpod kuplja*, i. Oton Zupančič: »Veronika Deseniška*, 4. Lj. Stefanovič: «2ivot i rad Vuka Stefanoviča Karadžiča«, 5. dr. Fr. Grivec: »Cerkev, (razprava), 6. Vladimir Nazor: cPriče iz dietinstva», 7. Slobodan Jovanovič: cUstav. po pravo kraljevine SHS», 8. Ivo Andrič: «Pripovetke», 9. Miroslav Krleža: »Vražji otok» ter 10.) dr. Fran Ramovš: »Historična gramatika slovenskega jezika*. Važen preokret v angleški rudarski krizi London, 4. septembra, (brž.) V vprašanju rešitve rudarske krize se je izvršil 2. t. m. važen preokret. Konferenca strokovne or« ganizacije rudarjev jc s 557.000 proti 225.000 glasovi pooblastila izvrševalni odbor, dn sme skleniti sporazum z lastniki premo« gornikov. Pooblastilo ni omejeno glede po« višanja mezd in delovnika. Izrečena je le želja, naj bi se uredila zadeva za vso An« glijo. Določili so tudi, da mora biti dogo. vor naknadno ratificiran s splošnim gia« sevanjem med rudarji. Upati je, da bo stavka v kakih 10 dneh končana. Konferenca, ki ji jc predsedoval Herfccrt Smith, je natančno proučila položaj v \seh premogovnih distriktih. Angleški časopisi enodušno pozdravljajo sklep plenarne konference rudarskih delegatov za obnovo pcx gajan jin nagiašajo, da jc bil ta sklep z vet liko večino sprejet. Danes je zabeležiti na poti h končni re« šitvi premogovne krize nov korak Včeraj pozno v noč je poslal izvTšni odbor rudar« ske zveze zakladnemu ministru Churchillu pii>mo, ki vsebuje formulo, na podlagi katere bi bilo omogočeno vladi, da pozove rudniške lastnike k obnovi pogajanj. Pis,mo podpisano od tajnika rudarske zveze Ccu-ka, ima sledečo vsebino: »Potem ko »ta iz= vršni odbor rudarske zveze in plenarna konferenca rudarskih delegatov skrbno pro učila zastoj v sedanjem premogovnem spe« ra, sta sklenila, da se predlaga sestanek rudarske zveze in društva rudniških lastni« kov. Mi smo pripravljeni — nadaljuje p is smo — pričeti ponovna pogajanja za splo« šnoveljavno rešitev radarskega spora, kate« re namen naj bi bilo zmanjšanje produk« cijskih stroškov premogovne industrije.« Nato je izšel uraden komunike, ki pravi, da smatra kraljeva vlada to pismo za za« dostno podlago, na kateri bo vlada lahko pozvala društvo lastnikov, da obnove po« gajanja z rudarskimi delegati. Ministrski predsednik je bil o toku se« danjih dogodkov izčrpno obveščen. Skoro gotovo bo sklicana ponovna plenarna se« ja rudarskih delegatov, da se posvetuje o pismu vlade, ki poziva k novim pogaja« njem. Lastniki bodo pozvani k obnovitvi po gajanj in se pričakuje, da ne bodo prepreči« K sporazuma z nespravljivim zadržanjem. Vlada je mnenja, da se sporazum lahko do* seže. Churchill je na torkovi seji angle« škega parlamenta ujaviL da se po natanč« nem proučavanju položaja v posameznih rudarskih okrajih, lahko sklene splošnosve« ljaven sporazum. Nadaljni razvoj sedanje« ga položaja je odvisen od stališča, ki ga zavzamejo lastniki. Voditelj delavske stranke Macdonald je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad sklepom izvršnega odbo« ra rudarske zveze in s komunikejem vlade ki poživlja na obnovo pogajanj. Darujte za dijaške kuhinje Kongres pravnikov kraljevine SHS Ljubljana se pripravlja, da v bližnjih dneh sprejme odlične goste. Od 9. do 11. t. m. se bo vršil v Ljubljani II. kongres pravnikov kraljevine SHS. Od vseh kongresov, ki so se v Ljubljani vršili po ujedinjenju, je letošnji pravniški kongres gotovo eden izmed najznamenitejših in najpomembnejših. Saj pohiti te dni v Slovenijo na stotine pravnikov naše države. Odtrgali se bodo za nekaj dni od svojega poklica in prišli bodo v Ljubljano z enim ciljem, da s skupnim intenzivnim delom rešijo niz problemov pravne narave, ki z ne-odoljivo silo ovirajo gospodarski, kulturni in socijalno-politični napredek v naš državi ter tako nudijo našemu zakonodajalcu praktične in teoretične strokovne smernice pri ustvarjanju novih zakonov, dobrih in namenjenih v prid in blagostanje ljudstva ter v konsolidacijo pravnih razmer, česar vsega baš mi v svoji državi tako nujno potrebujemo. Obenem pa prihajajo mili gostje v naše mesto s srčno željo, da se po dolgem času zopet snidejo pravniki iz vse naše države, da si v prijateljskem krogu izmenjajo svoje misli in utrdijo medsebojne stanovske vezi. Niti po ujedinjenju, niti po sprejetju Vidovdanske ustave- naša država v pravnem pogledu žal ni tako konsoli-dirana, kakor je želja nas vseh. Gotovo izmed vseh povojnih državnih tvorb je zadela našo državo v pravnem oziru najnemilejša usoda: šestero, često popolnoma različnih pravnih sistemov se je spojilo v skupno državno zajednico. Globoke vrzeli in skoraj nepremostljiva nasprotstva v zakonih, ki so nastala vzpričo tega dejstva, so dala jugoslo-venskemu pravniku inicijativo za saniranje nevzdržnih razmer. Razen tega pa povojna doba z vsemi svojimi slabimi gospodarskimi posledicami diktira zakonodaji drugo, od prejšnjega stanja različno pot. Tu je vklila ideja sodelovanja vseh pravnikov na skupnih sestankih. Ideja je sicer stara, saj imajo zlasti v Nemčiji stalno svoje «Juristentage», kjer se tre-tirajo medsebojno najaktualnejša pravna vprašanja. Vendar je ideja pravniškega kongresa zadobila v naši državi vzpričo opisanega pravnega položaja svoje karakteristično obeležje. Že leta 1922. se je v Sloveniji sprožila misel po skupnem sestanku vseh pravnikov kraljevine in v septembru 1924. se je vršil v Zagrebu I. zbor pravnikov z nad 600 udeleženci iz vse kraljevine, ki je nad vse pričakovanje sijajno uspel. Najvažnejše resolucije tega zbora so bile: 1.) reforma zakonodajne tehnike, ki pa žal pri merodajnih krogih ni našla pravega razumevanja in se še danes izdajajo važni zakoni, ne da bi predhodno mogli oddati svoje strokovno mnenje člani stalnega zakonodajnega sveta pri ministrstvu pravde; razen tega se pri zakonih vacatio legis prekratko odmerja — ali je pa sploh ni! Druga resolucija se je glasila za ureditev pravne pomoči, ker je brez dvoma postulat pravne države, da sodišča ene pokrajine ne odklanjajo zaprosil sodišč druge pokrajine. Važna je bila tudi resolucija zagrebškega zbora glede izvenstečajne prisilne poravnave, ki pa je bila žal brez dvoma na škodo naših gospodarskih krogov odpravljena. Najvažnejše na tem zboru pa je, da se je tu ustanovil kongres kot stalna institucija s posebnim stalnim odborom in posebnim statutom. Pod temi avspicijami se je lansko leto v Beogradu v mesecu septembru vršil I. kongres pravnikov, ki se je razvil v pravcato manifestacijo vseh pravnikov naše države. Izmed resolucij, sprejetih na tem kogresu, sta zlasti važni dve: prva predlaga bodoči zakonodaji, da ustanovo hišne ali rodbinske zadruge ne samo obdrži' ampak še podkrepi in da se v vsej državi, zlasti v pokrajinah, kjer takih zadrug še ni, fakultativno osnujejo nove zadruge na vsaki kmetski naselbini, ker je ta institucija najboljše sredstvo in podlaga za splošno ureditev kmetske posesti. Druga resolucija pa, ki je važna za Srbijo, se glasi, da je treba v bodočem edinstvenem intestatnem (zakonitem) dednem nasledstvu, izednačiti dedne pravice moških in ženskih potomcev; razliko med obema spoloma v intestatnem dednem nasledstvu dela namreč srbijanski gradjanski zakonik še danes in postavlja za zakonite dediče v prvi vrsti le moške potomce. Izmed ostalih dveh vprašanj, ki sta bili na dnevnem redu kongresa, ni prišlo do enotnih resolucij. tako zlasti ne pri vprašanju udeležbe lajikov pri kazenskem pravosod-stvu. Pozdravljati pa je tudi to resolucijo, ker se je v svojem drugem delu kategorično zavzela za samostojnost in nezavisnost ter dobro materijalno pozicijo sodnikov. — Vprašanje, ali naj se v civilnem sodnem postopanju dopusti neomejeno dokazovanje po pričah, se je iz razloga, ker se ni moglo v tem pogledu dobiti enotnega mišljenja, preložilo na poznejši kongres, vendar se je tudi tu kongres soglasno izrekel, da se v novem civilnem sodnem postopanju vnese načelo proste ocene dokazov, česar nekateri partikularni procesni zakoni v naši državi še danes ne poznajo! Po zaključitvi kongresa so udeleženci napravili izlet v srce Šumadije v 'Vrangjelovac kjer so imeli priliko upo-znati srbski narod. Od tu so romale trume jugoslovenskih pravnikov na Ople- nac, kjer so se poklonili manom našega velikega kralja Osvoboditelja. Ob zaključitvi kongresa v Beogradu so se udeleženci poslovili z enodušnim klicem: Pri konkurenčni obravnavi, ko je šlo za to, je - li bo tudi stavbni odbor soodgovoren za vse nerealnosti, je župan Kasteiic kot predsednik stavbnega odbora izjavil, da je v seji dne 21. marca t. 1. podal izjavo dekanu Gnidovcu, da ne prizna nobenega presežka preko dovoljene vsote, nakar je dekan odgovoril, da bo on sam trpel, kar je čez proračun. V istem smislu se je izjavil tudi raz prižnico — glej št. 120 z dne 30. maja t. 1. —. rta ne bo prišlo na posameznika več kot ca 2000 Din (1), vse drugo da bo on sam plačal. Na konkurenčni obravnavi je T9e to, posebno Izjavo gosp. Kastelira z dne 21. maja t I. odločno zanikal. Ljudstvo se je zgražalo. Izvoljen ie bil novi stavbni odbor, kateri naj do dokončanega dela nadzoruje delo, v katerega pa dekan kot župni upravitelj nI hotel . . . Novi stavbni odbor bo imel nehvaležno nalogo, da brezobzirno preišče celo zadevo ter pokliče v interesu faranov na odgovor krivce, da povrnejo faranom storjeno škodo. Zadeva prezidave župnišča je vzbudila v Javnosti že obilo zanimanja. Ena gospodarsko najšibkejših občin, brez industrije, štaba zemljišča, denarno stanje 6plošno tako slabo, da ne moremo plačevati niti rednih davkov, ta občina zida v tem času tako luk-surijozno farovško graščino za dva duhovnika, ki bo stala okroglo en milijon Din. Ves stavbni materija], apno, les in dr. se je vozilo od daleč, iz Posavja pa celo pesek, čeravno imamo doma vsega tega dovoli. Ome- njamo tudi, da je bilo delo oddano pod pogojem, oziroma s pripombo, da dobe v prvi vrsti domačini zaslužka, toda niti tega se niso držali. Konštatiramo, da kljub izjavi, ki jo je dal pri konkurenčni obravnavi dekan Gni-dovec, da ne bo za drugega plačnik kot za luksuz, še vedno dela brez vednosti stavb, odbora naprej. Pozivamo pristojno oblast, naj mu da primerno lekcijo, da bo uvaZeval sklepe davkoplačevalcev. Farani smo pač iz-pregovorili prvo, ne pa še zadnje besede. S. F. Tri vodne srake Sedanji dnevi so skoro toplejši kakor so bili oni v juliju, zato kopalne sezije nikakor še ni konec. Na bregovih Ljubljanice, Gradašiice in Save vlada ob popoldanskih urah še vedno živahno življenje. Na bistrih valčkih Save ob Tomaževem in na Posavju se ziblje nebroj začrnelih vodnih vil in med nje se pomešajo nagajivi favni, ki veselo pljuskajo sem ter tja. Toplo solnce pa vztrajno iije svoje blagodejne žarke na posedalce po skalah obeh bregov in nikogar ne zmoti lahen vetrič, ki povzroča sladak šelest listov dreves in raz-raščenega grmičevja, ki obroblja Savino strugo do kamor sega oko. Kopalci uživajo blažen mir, zabavajo se le med seboj in se presneto malo zmenijo za opazujoče jih civiliste. Tekom letošnje kopalne sezije ni bilo čuti, da bi bilo izvršenih med kopalci na Savi preveč tatvin Ln šele zadnjih par dni se je pripetilo več slučajev, da je bila ženskam pokradena obleka, da so izginile iz žepov moških oblek denarnice, ali da je zmanjkala tej ali oni kopalki lična ročna torbica. Kdo bi izvrševal vse te tatvine, nikakor ni bilo mogoče dognati, dasirav-no so posamniki videli, da prihajajo med kopalce tri sumljive mlade ženske, s katerimi je imel tekom časa marsikdo doživ-Ijajček v okrilju sence grmovja. Včeraj pa je bila radi vlačugarstva aretirana že znana in nepoboljšljiva tajna prostitutka Gabrijela V z Viča. Tekom zasliševanja je, klepetava kakor Je in kakor so menda vse te drobne in okrogle boginje ljubezni in greha, kar brzo izklepetala, kako je na svobodi pravzaprav lepo imela. Hodila je ob Savici gor in dol, se podjetno nasmihala občudovalcem, sklepala znanstva križem kražem, za »boglonaj« pa so šle ž njo nato listnice, kosi oblek itd. Nekai sto metrov naprej ali nazaj je koketirala njena prijateljica Georgina M., pa tudi Tereznnka T je pokazala vse talente osvajanja dostopnih moških, še bolj pa njihovih listnic, ur, pa seveda tudi ženskih kril, bluz ta celo čeveljčkov ter nogavic. Policija se sedaj po številnih prijavah trudi, da spravi še te dve ptički na varno, da zopet za daljšo dnbo oblečeta kaznilni-ško obleko in da jih spravi v zapor, skozi katerega prideta po prestani zaporni kazni najbrže v Begunje. V lepo jedilnico spada stoječa ura, katero Vam dobavlja kompletno aii samo werk. Omara po vzorcu pohištva. F, Čuden, Prešernova u/. 1. Narodno gledališče v Ljubljani Uprava Narodnega gledališča v Ljublja« ni razpisuje gledališki abonma za sezono 1926/27, in sicer za abonmaje A, B, C, D in E. Vsak abonent dobi tekom sezone 1926/27, to je od 1. oktobra 1926 do sep« tembra 1927 po 20 dramskih in 18 opernih predstav. Abonma se plačuje v osmih za« porednih mesečnih obrokih, prvi obrok na dan podpisa abonmaja v septembru, ostalih sedem obrokov pa od 1. do 5, vsakega me» seca, to je od oktobra 1926 do vštetega aprila 1927 pri gledališki blagajni v dram« skem gledališču. Cene za polno vplačani abonma so: Lože v parterju 8 obrokov po 465 Din; lože I. reda št. 1 do 5, 8 obrokov po 540 Din; lože 6 do 9, 8 obrokov po 620 Din; balkonske lože 8 obrokov po 325 Din. Parterni sedeži v osmih plačilnih obrokih: I. vrsta 135 Din obrok, II. do IV vrste 120 Din obrok, V. do IX. vrsta 115 Din obrok in X. do XI. vrsta 100 Din obrok. Balkon« ski sedeži v osmih obrokih: I. vrsta 110 Din, II. vrsta 80 Din, III. vrsta po 75 Din Galerija L vrsta 55 Din obrok, II. in M. vrsta po 45 Din obrok, IV. in V. vrsta po 35 Din obrok. Državni uradniki imajo na zgoraj navedene cene 25 odst. popust ter plačujejo svoj abonma ravno tako v osmih mesečnih obrokih. Tabela cen je na razpo* lago pri {»odpisu gledališkega abonmaja. Priglase za gledališki abonma sprejema gledališka uprava v veži dramskega gleda« lišča, in sicer od 9. septembra dalje vsak dan razven nedelje od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Za lanske abonente reda A, B, C, D, E in F so lanski sedeži, odnosno lo« že rezervirane do vštetega torka 14. sep« tembra. Ker je razpisanih letoo le 5 gleda« liških abonmajev, prosi uprava lanske abo« nente reda F, da žc v prvih priglasnih dneh izberejo razpoložljiva ugajajoča mesta abon majev A, B, C, D in E. Od srede, dne IS. septembra se na istem mestu in ob istem času sprejemajo novi abonenti. Priglasi za abonma se zaključijo v soboto, dne 18. sep« tembra popoldne. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da s svojimi prigla« si ne odlašajo, ker se nobenemu staremu abonentu ne bo hranilo lansko mesto dalje kot do torka 14. septembra. Vsi državni uradniki, ki imajo pravico na znižane cene abonmaja, se morajo pri vpisu izkazati s svojo uradno železniško legitimacijo ali pa s potrdilom njihovega uradnega pred« stojništva. Uprava opozarja, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono tudi aeodpovedljiv. Odpoved je mofioča Pokrajinska razstavo .Ljubljana u jeseni4 Svečana otvoritev Ob prisotnosti številnih odličnih gostov Lepo solnčen dan je bil včeraj ob otvoritvi velike pokrajinske razstave, največje dosedanje prireditve te vrste v Sloveniji. Pred paviljonom velesejmske pisarne, kjer se je vršila svečana otvoritev, se je zbralo lepo število povabljenih gostov — zastopni kov civilnih in vojaških oblastev, gospodarskih in kulturnih organizacij in korporaclj. Med drugimi so bili navzoči: minister za kmetijstvo in vode g. Ivan Pucelj, veliki župan gosp. dr. Vilko Baltič, general Živkovifi, predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc, gerent g. Likozar, šef oddelka za trgovino in industrijo dvorni svetnik gosp. Rudolf Mam, aef kmetijskega oddelka gosp. Ivan Sancin, kmetijski svetnik gosp. Viljem Rohr man, višji kletarski nadzornik gosp. Franc Gombač, tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gg. dr. Fran VViadischer in Iva/i Mohorič, predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar ter tajnik gosp. dr. Golia, prorektor ljubljanskega vseučilišča gosp. dr. Hinterleciuier, ravnatelj ljubljanske podružnice Narodne banke gosp. Ivan Gregorič, ravnatelj srednje tehnične šole gosp. Josip Reisner, predsednik Odvetniške zbornice gosp. dr. Danilo Majaron, predsednik Notarske zbornice g. Aleksander Mudovernik, zastopnik direkcije državnih železnic gosp. dr. Fatur, gosp. ing. Zirufeld za direkcijo šum, predsednik Gremija trgovcev v Ljub Ijani goap. Gregorc. zastopniki konzulatov in številni drugi. Otvoril je razstavo predsednik Ljubljanskega velesejma gosp. Fran B o n a č, ki je pozdravil v imenu glavnega odbora vse prisotne goste, zlasti ministra g. Puclja, velikega župana g. dr. Baltiča, vse zastopnike inozemskih konzulatov ter ostale zastopnike raznih oblastev in organizacij." V svojem ua-daljnem govoru je izvajal med drugim: Vodilna misel požrtvovalnih sodelavcev pri razstavi je bila ta, da {»kažejo kolikor mogoče nazorno siiko specifično slovenske kulture, predvsem agrikulture. Predočil naj bi se javnosti uspeb dela naše ljubljene domače grude, uspeh neumornega delovanja našega kmetovalca, živinorejca, vinogradnika in dokumentirala ter poglobila naj bi se zveza ter vzajemnost med agrarnimi pridobitve-nimi sloji ter našimi mestnimi gospodarskimi centri. Obenem naj bi pa nudila današnja razstava tudi delno sliko duševne naše kulture. Ako so naši dosedanji velesejmi bili manifestacija slovenske industrije, obrti in trgovine, naj bi jesenska razstava vzbudila v naših srcih samozavest in zaupanje v našo domačo zemljo. Zahvaljujem se najiskreneje požrtvovalnemu kmetijskemu dboru z gospodom svetnikom Rohrmannom na čelu za ves njegov trud in mu iskreno čestitam k današnjemu uspehu. V okvirju te razstave bomo videli plodove vestnega in marljivega dela našega kmetovalca. Pokušali bomo žlahtno kapljico naših goric. Čestitati moram dalje h krasnemu aranžmaju vrtnarske razstave, prirejene od največjih ljubljanskih trgovskih in umetnih vrtnarjev. V pouk našim kmetskim slojem in mestnemu prebivalstvu je namenjena higijen-ska razstava, ki bo občinstvu v lahkopristop-ni obliki predočevala važnost higijenskega življenja in nas opozarjala na škodljivost različnih razvad. Slovensko umetniško kulturo zastopa posebna razstava, ki v svojih prostorih združuje vsa znatnejša dela naše specifično domače upodabljajoče umetnosti. Za razstavo, ki je popolnoma posrečena, gre posebna zasluga umetniškemu odboru s profesorjem g. Vavpotičem na čelu. V paviljonu cF> so razstavljeni radijski aparati. Razstava, ki jo je priredil ljubljanski Radio klub, ima namen, nazorno pred-očiti najmodernejše tipe radijskih aparatov. Omeniti moram še razstavo avtomobilov, gospodarskih strojev, industrijskih in obrtnih izdelkov vobče, ki so neobhodno polreb-ni za našo agrikulturo; dalje v nedeljo 5. t m. se vršečo razstavo plemenskih konj in na dan 8. in 9. t. m. določeno mednarodno razstavo psov. Želim iskreno, da bi dragi nam gosti iz ostalih pokrajin naše države zapustili našo jesensko razstavo z najboljšim vtisom. Končno je omenil, da so plemenita stremljenja prirediteljev pokrajinske razstave našla odziv na najvišjem mestu s tem, da je Nj. Vel. blagovolilo prevzeti protektorat nad razstavo. Na poziv govornika 60 vsi prisotni zaklicali našemu kralju trikrat Živiol Nato je godba zaigrala himno. Po odigrani himni je otvoril razstavo minister za kmetijstvo in vode gosp. Ivan P u-c e 1 j s kratkim nagovorom. Zbrani gostje so si nato pod vodstvom predsednika Ljubljanskega velesejma gosp. Frana B o n a č a, predsednika upravnega odbora gosp. Avgusta Praprotnika in ravnatelja goep. Milana Dularja ogledali posamezne razstavne paviljone. Zlasti dolgo časa so ae gostje zadržali v kmetijski razstavi, ki jo je skrbno in sistematično priredil kmetijski razstavni odbor pod predsednikom znanim kmetijskim strokovnjakom goep. Viljemom Rohrmannom. Na zanimivosti kmetijske, radijske, vrtnarske in umetnostne razstave smo opozorili ie včeraj. Omenjati Je še, da so razstavljeni v paviljonu pa je razstavila industrija, obrt in trgovina večinoma predmete, ki se rabijo V jesenski sezoni. V tem paviljonu je »orej običajni vele-sejem, v manjšem obsegu seveda. Število razstavljalcev v tem paviljonu znaša 53. Videli smo tu prav lepe stvari, na kar opozarjamo interesente. Včerajšnji promet na razstavišču Lep obisk, — Zabavni prostor postaja živahen; električni vrtiljak je prvi potegnil. — Za današnjo konjsko razstavo se obeta ogromen poset. Ze na včerajšnji prvi dan naše slovenske razstave je bil spričo soinčnega dneva lep poset, zaenkrat pač seveda iz Ljubljane in najbližje okolice. Posetniki, ki so bili včeraj ua sejmišču so se neiralo začudili spremenjenemu obrazu velesejmskega prostor« Velesejmska uprava je gledala na, to, da Je poleg vse resnosti skrbela tudi za zabavo, ki se po ogledu resnega dela razstave prav prileže. Električni vrtiljak s konjički in kočijami je prvi privabil radovedneže. Pa ima mo še druge vrtiljake, hipodrom, tobogaD in še več takšnih stvari, ki spominjajo na dunajski «Prater>. To vse se nahaja na običajnem velesejm-skem prostoru, ki je odprt tudi nekaj časa ponoči, dočim je običajni veselični prostor z dobro kapljico in drugimi okrepčili odprt do 1. ure ponoči. Razeu tega bo skrbel za zabavo radijski koncert, ki se bo slišal na prostem ob paviljonu tK» vsak dan tekom trajanja razstave od 3. do 4. ure popoldne. Kdor se hoče torej malo zabavati, kar nič ne škoduje resnosti razstavnega dela in tudi denarnici ne preveč, bo lahko to uapravil na 6ejmišču tudi brez alkohola. Za danes se napoveduje velik poset iz vse Slovenije, kajti razstava najlepših konj naše pokrajine bo privabila kmetsko in drugo prebivalstvo. Razstavljeni bodo žrebci, kobile z žrebeti, zaskočene kobile, dvoletne iu triletne žrebice. Posebna komisija bo ocenila plemenski materija! in določila lastnikom najlepših živali denarne nagrade, cm-nosno diplome. Prejšnja leta se je vršila konjska razstava na telovadišču Sokola Ljubljana, danes pa bo ua sejmišču, kar bo za obiskovalce tudi ugodnejše. v Velika atrakcija pokrajinske razstave bo gotovo tudi mednarodna razstava psov vseh pasem, ki se bo vršila 8. in 9. t. m. Na to razstavo opozarjamo že danes. Veliko privlačnost bo tvorila zlasti produkcija, pri kateri bodo predvajali domači dreserji svoje pse. Pri tej produkciji se bo videlo, kaj doseže smotrena vzgoja in dresura pri inteligentnem psu. Produkcija se bo vršila 8. t. m. ob pol 4. popoldne ter nadaljevala 9. t. m. ob 3. popoldne — obakrat na prostoru pred Cekinovim gradom. Vsi posetniki pokrajinske razstave, oziroma mednarodne razstave psov bodo lahko prisostvovali produkciji, če se izkažejo s posebnim programom te produkcije, ki se bo prodajal na velesejskem prostoru po 3 Din. Produkcija se bo vršila pod vodstvom mednarodnega sodnika ter se je bodo udeležili skoro gotovo tudi nekateri inozemski p6i. Zanimanje so vzbujale včeraj med posetniki prav vse razstave, predvsem kmetijska, radijska, umetnostna in vrtnarska. Tudi hi-gijenska je bila deležna precejšnjega zanimanja. Na današnji dan, ko bo nedvomno velik poset z dežele, bo gotovo kmetijska razstava središče interesa. Spričo velikega vrvenja bo prišel tudi zabavni del v polni meri na 6voj račun. r. K radijski razstavi. K včerajšnjemu poročilu o radijski razstavi dodajamo: Mad tvrdkami. ki so razstavile radijske aparate in sestavne dele, je tudi svetovno znana tvrdka Siemens. Ta tvrdka je razstavila p> leg kompletnih aparatov svoje najnovejše zvočnike in radijske žarnice. Tvrdka Siemens je znana po montaži zagrebške oddajne postaje. Poleg že omenjenih amaterjev sc še razstavili gg.: Rlaganje Janko, inž. Rafael Eržen in mladi Rudi Omota, vsi najmodernejše neutrodvn- in tropadvn - aparate; zanimive in lepe stvari imata eg. prol. Leopold Andrče in Jože Cuček. Posebno primitivno vrsto orejemnih aparatov je razstavil gosp. inž. Matko Kolarič. nadalje so zastopani še gg.: Fran Beden, Oskar Delkin, K. He-šik, Fran Kosmač in Ivan Schillinger, vsi Iz Ljubljane. * C v t << & s - V e T priporoča v \ i , svojo bogato ^^ » < zalogo vseh ^ šolskih p jtrebščiti ^ Cene nizke! Blago dobro! se nahaia seda Wocfova ulica 5. Priporoča veliko zalogo ioKavic, nogavic za dame, gospode in otroke Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove; ženska ročna dela, volna, svila, bombaž Predtiskarua. Ustanovljeno 1887 Šport Proslava 251etnice TKD. Atene Danes pričnejo s hazena tekmo Atena : Hajduk (Split) jubilejne prireditve TKD Atene, ki slavi 251etnico svojega obstoja in delovanja na telesno=kulturnem polju. Ate« na bo ob tej priliki zbrala v Ljubljani naj« boljše hazena družine Slovenije ISSK Ma« ribor, SK Ilirijo in ASK Primorje. povabila pa je tudi hazena družino splitskega Hai« duka, ki slovi kot ena najmočnejših družin v državi, kar je dokazala pred kratkim s svojimi uspehi v Splitu proti ljubljanski Areni. Ker so moči vseh slovenskih hazena družin precej izenačene bo borba za zma« go na tem turnirju zelo ostra, nad vse za« nimiva, in je zelo težko že v naprej proro« kovati zmagovalko. V pondeljek in torek priredi jubilejni klub damski propagandni lahkoatletski miting-, pri katerem nastopijo razven naj« boljših atletinj Ilirije. Primorjs in Atene prvič v konkurenci tudi talentirane in mno* go obetajoče atletinje splitskega Hajduka in ISSK Maribora. Po prijavah obeta ta prireditev biti dosedaj največja take vr« ste v državi in je tudi pričakovati prvovrst« ne rezultate. Program proslave je sledeči: Nedelja. 5. L m. ob 11. uri igrišče Atene: hazena tekma Hajduk (Split) : Atena. Pondeljek, 6. t. m. ob 16.30 uri, igrišče Ilirije: damski propagandni lahkoatletski miting; ob 18. uri hazena tekma Hajduk : Ilirija. Torek, 7. t. m. ob 17. uri, igrišče Ilirije: nadaljevanje damskega lahkoatletskega mi« tinga. Sreda, 8. t. m. ob 10.15 hazena predtek« ma Ilirija : primorje, ob 11. Maribor : Atena, igrišče Atene. Četrtek, 9. t. m. ob 18.: Atena z zmago« valcem tekme Ilirij. : Primorje, igrišče Atene. P KI To je pravi zamotek Aspirin tableta Soj«* Pazite na modro-bclo-rdečo pečatno mamico! Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije Danes se vrši dirka za cKolesarsko drž. prvenstvo za leto 1926 27» na progi Zagreb (Rakitno) « Ljubljana, km 138. Start se vr« ši ob 6. ure zjutraj. Prihod prvih dirkačev približno ob 10.15. Cilj je na Dolenjski cesti pri km 3, na cilju bodo za občinstvo sedeži na razpolago. Radi reda in brezhibne izvršitve se na. roša cenj. občinstvo, da pride na cilj naj« jasneje do 10. ure. istotam bodo razvidna telefonična poročila iz Novega mesta in Trebnjega, katera bodo afiširana na vod« stveni tribuni že ob 9.30. Kakor se nam zadnji trenutek poroča, je prijavljena k tekmovanju celokupna elita zagrebških, ljubljanskih in drugih dirka« čev, tako da nam je jako težavno imeno« vati favorite. V poštev za prvo mesto pridejo: Šolar, Hvala in Zanoškar iz Ljubljane ter Duka« novič, Sovič, Kranjc Banek iz Zagreba. Napetost in zanimanje za to dirko je ogromno, toliko pri naših kolesarskih kro« gih kot pri zagrebških. Brzojavno je pri« javljenih okrog 100 kibicev iz Zagreba. Pre« pričani smo, da bo danes Ljubljana zopet deležna izvanrednega športnega užitka. Dirija : Slovan Finale ljubljanskega okrožj'a. Danes, v nedeljo, se odigra finale ljub« ljsnskega okrožja za pokal LNP.a. Borba za navedeni pokal se vrši že od 1. 1925., ter je izšel kot zmagovalec za prošlo leto ISSK Maribor. Tudi letos je Maribor zma« gal nad prvakom celjskega okrožja ter pri« de v finale z zmagovalcem tekme Ilirija : Slovan. Brezdvomno bo nudila današnja tekma dovolj zanimivosti. Interesantno je tudi to, da se v finalu ljubljanskega okrožja sesta« ■ neta naša najstarejša kluba. Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču SK Ilirije ter prične ob 16.30. LLAP. V pondeljek ob 20.30 seja o. u. v Emoni. Točno. — Tajnik. ASK Primorje (Hazena sekcija). 1. in II družina naj bo na glavnem kol najkas« neje ob 8.45. V slučaju slabega vremena od« ločimo na postaji, ali se potuje. — Načel« nik. Juniorske tekme za utešno darilo SK Ilirije se zaključijo danes s tekmo med Jadranom in Panonijo. Tekma se vrši na prostoru Ilirije in sc prične ob 9.30. Tekme v lahki atletiki članstva sokol; ske župe Ljubljana se vršijo dne 8. septetn« bra na letnem telovadišču sokolskega dru« štva Ljubljana (v Tivoliju). Začetek ob 8.30 uri zjutraj. Članstvo mora biti točno ob tej uri že pripravljeno v predpisani te. lovadni obleki, sicer ne bo pripuščeno k tekmi. Vzemite seboj tudi svoje trenirke. Zdravo! — Tehnični odbor le v izjemnih slučajih in to s pritrdilom gle dališke uprave, sicer mora vsak abonent plačati celotni znesek letnega gledališkega abonmaja ali pa dnevne cene vseh pred« stav, ki so bile za dotični abonma do od« povedi odigrane. Uprava prosi tudi, da se vsi abonenti javijo osebno pri podpisu abonmaja. Pismene prijave se sprejemajo le v tem slučaju, ako je zajedno plačan tu« di naročilu odgovarjajoči znesek Hajduk : Atena Opozarjamo občin« stvo, da se današnja tekma vrši na igrišču Atene pod Tivolijem in ne, kot je bilo po« ročano v Slovenskem Narodu na igrišču Ilirije. Službene obrave LXPa. Sprejme se za začasnega člana SK Reka, Ljubljana, ter predloži JNS>u v definitiven sprejem. Po« zivajo se gg. odborniki LNTP«a ter SK Iliri, ja ter ASK Primorje, da vrnejo rediteljske znake LNP.a, ki so jih prejeli dne 15. VIII. ob prilik finalne tekme za kraljev pokal. Za današnjo pokalno tekmo morata posta, viti kluba SK dirija in SK Slovan vsak po tri reditelje z znakom — Tajnik 1. Dunajska Hakoah v Zagrebu. Včeraj, šnja nogometna tekma med dunajsko Ha< koah in Gradjanskim ie z 2 : 2 (1 : 0) osta« U neodločena. Domače vesti * Imenovanja v državni službL Z odlokom ministrstva za narodno zdravje sta Imenovana: dr: Edvard Fajdiga za zdrav-nika-pripravnika pri splošni bolnici v Ljubljani in Ivan Sredenšek za uradnika-pri-pravnika pri splošni bolnici v Mariboru. Pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani je Emil Podkrajšek imenovan za višjega hidrotehnika v 2. skupini II. kategorije. * Podpore za šolske zgradbe. Za zgrad-njo šolskih poslopij so dovoljene naslednje podpore: Dvorska vas v kočevskem okraju 85.000 Din. Lipljene 30.000 Din, Sv. Jurij pri Grosupljem 20.000 Din, Laverca 30.000 Din, Spodnja Slivnica 20.000 Din, Rib-če pri Litiji 23.000 Din, Podlomk pri Železnikih 20.000 Din, Papeži v kočevskem okraju 20.000 Din, Dolnja Briga 20.000 Din, Davča pri Sorici 20.000 Din, Bojanci 15.000 Din; v mariborski oblasti pa: Lepa Njiva pri Mozirju 20.000 Din, Liboje 20.000 Din, Kcstrivnica 20.000 Din, Dolnja Bistrica 20.00GDin, Skorna 20.000 Din, Čemšenik 20.000 Din in Stanatinec 15.000 Din. * Manjšinski presbiro v Zagrebu. V Zagrebu je pričel delovati Manjšinski presbiro (novinski urad za jugoslovenske manjšine), ki ima nalogo, da dostavlja novinam vesti in poročila o prilikah naših manjšin na severu, zapadu in jugu. Manjšinski presbiro vcdita gg. V. Višočevič in O. Ambrož. Ustanovitev manjšinskega presbiro je v današnjih razmerah, v katerin žive naši rojaki pod Itaijo, Avstrijo in Grško posebno važna in jo je treba pozdraviti v nadi, da bo biro v polni meri vršil svojo dolžnost * Izpremembe v šolski službi. Za stalne žclske upravitelje so imenovani: Ernest Šušteršič v Jaršah pri Kamniku, Robert Herbe v Mozlju, Anton Turk na Drenovem griču, Rudolf Žnidaršič pri Sv. Juriju pri Grosupljem in Srečko Borštnik v Novem mestu; za stalne učitelje, oziroma učiteljice pa: Lucija Trampuš na VI. ženski osnovni šoli na Grmu, Alberta Pagon v Škofji Loki, Marija Kalin na Hrušici in Marija Šteblaj-Sirnik na Dobravi. * Iz uradnega Usta. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki pravilnik o ustrojstvu šol za slabo nadarjene otroke, poslovnik za sprejem v pomožno šolo ter učni načrt za I., II., III. in IV. razred osnovnih šol v naši kraljevini. Novi učni red stopi v veljavo začetkom šolskega leta 1926/1927. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje: službeno mesto zobnega tehnika-asistenta, nadalje službeno mesto zobne tehničarke-asistentke in bla-gajtričarke. Tudi sprejme urad za sedaj brezplačno v službo vajenca za zobotehnič-no delavnico, ki mora dokazati, da je absol-viral meščansko ali štiri razrede srednje šele. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v »Uradnem listu« z dne 4. sept. * Obisk španske vojne mornarice. Kakor doznavamo, se dne 7. septembra zasidra v splitskem pristanišču špansko brodovje, obstoječe po dosedanjih dispozicijah iz trea bojnih edinic prvega reda. To bo prvi obisk, k: ga španska vojna mornarica napravi ofi-cielno naši svobodni državi. Iz Splita odpluje brodovje v Boiko Kotorsko, nakar se vrne v svoja domovinska pristanišča. Špansko poslaništvo je povabilo po nalogu svoje vlade odposlance naže vojne mornarice k ofi-cijelnemu obisku španskih vojnih pristanišč, ki se bo vršil kakor nam poročajo kmalu po obisku španskega brodovja v naših vodah. S tem ie storjen prvi korak za navezanje stikov s Španijo, kateremu bodo sledili pozneje še drugi. 41 Francosko odlikovanje slovenskega profesorja. Francoska vlada je odlikovala profesorja na ženski stalni gimnaziji v Ljubljani, g. dr. Janka Pretnarja, z redom »Pal-tr.es acadčmiques« in mu podelila naslov »Officier d' Acadčmie«. Našemu rojaku k visokemu francoskemu odlikovanju iskreno čestitamo. * Proslava kajmakčalanske bitke Dohod češkoslovaških parlamentarcev na obisk v Jugoslaviji še ni definitivno določen, skoraj gotovo pa je, da prispejo češki gostje pečetkom oktobra v Jugoslavijo. Češkoslovaški parlamentarci bodo pri tej priliki obiskali tudi Kajmakčalan, kjer se bo dne 30. septembra na svečan način proslavila desetletnica kajmakčalanske bitke. * Proslava 8 obletnice prebitja Solunske fronte. Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov pododbor Ljubljana sklicuje na dan slave Udruženja dne 15. septembra ob 20. url v proslavo osme obletnice prebitja Solunske fronte svečani članski sestanek v lastnem lokalu v drugem nadstropju Kazine na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na dnevnem redu je slavnostno predavanje o pomenu Solunske fronte, nato pa razgovor o stanovskih zadevah. Udeležba članov častna dolžnost. O udeležbi se bo vodila evidenca. — Uprava pododbora. * Štipendije za avgust se izplačujejo ljubljanskim visokošolcem na kvesturi univerzi dnevno od 10. do 11. * Za tretji kongres »Svojine« ali »Lastnineč, organizacije društev hišnih in zemljiških posestnikov v Jugoslaviji, ki se bo vršil letos v Ljubljani, je prijavljenih mnogo gostov iz naše države in inozemstva. Mednarodna zveza v Parizu pošlje svoje zastopstvo, ravnotako organizacije posestnikov iz Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije. Posebno številna je prijavljena udeležba iz Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine Tudi srbska mesta v prvi vrsti Beograd odpošljejo večjo delegacijo. Gostje se pripeljejo v Ljubljano že v pondeljek 6. t. m. ob pol petih ozir. devetih zvečer. Na glavnem kolodvoru jih sprejme deputacija ljubljanskega društva. Mestna občina ljubljanska ie v počast gostom na mestnih poslopjih razobesila zastave. Njenemu vzgledu bodo gotovo sledili tudi vsi ljubljanski hišni posestniki. V torek 7. septembra bo v čast gestom v veliki dvorani Uniona ob 8. zvečer pozdravni večer, pri katerem sodeluje železni čarska godba »Sloga«. Vstop prost Drn žine posestnikov in njih prijateljev so uljnd-no vabljene k udeležbi. * Zveza slovanskih učiteljev. Poljski učiteljsko udruženje je pred meseci sprožilo vprašanje sestanka vseh slovanskih učiteljev v Beogradu ter ustanovitev zveze slovanskih učiteljskih društev. O predlogu pa se tačas zaradi priprav za učiteljski kongres ni moglo razpravljati. Sedaj je poljsko učiteljska udruženje ta predlog ponovilo ier priporočalo, naj se sestanek vrši dne 1 oktobra v Beogradu. Izvršilni odbor bo o tem predlogu razpravljal na prihodnji odborovi seji. * Vojaški aerodrom v Zagrebu. V jeseni bo dovršen veliki hangar v Borongaju pri Zagrebu, ki je namenjen za sprejem aparatov zagrebške letalske eskadrile. Novi vojaški aerodrom sestoji iz treh hangarjev, ki lahko sprejmejo 30 do 40 letal. * Nepričakovano kraljevsko darilo. Pišejo nam: Pred dobrim mesecem se je kralj Alek sander vračal z avtom iz Zagreba na Bled. V Višnji gori je avtu zmanjkalo bencina in se je ustavil pred hišo Antona Zavodnika. G. Zavodnik, ki se je šele pred kratkim vrnil v Višnjo goro in še ni nikdar videl kralja, je priskočil takoj na pomoč z bencinom. Seveda pa se mu ni niti sanjalo, koga ima pred seboj. Nekaj dni po tem dogodku je prejel po pošti zavitek. Ko ga je odprl, je zagledal v njem krasno srebrno dozo za cigarete s kraljevskimi inicijali. Šele sedaj je postalo g Zavodniku jasno, komu je storil malenkostno uslugo. * Himen. Poročil se je g. Josip Križman, učitelj glasbe in petja na meščanski šoJl v Ljutomeru z gospodično Angelo Schwarz, učiteljico v Ljutomeru. * Poroka. Danes se na Brezjah poroči g. mg. pharm. Otokar Burdych iz Škofje Loke z gdč. Magdo Potočnikovo iz Kamnika. Na Gorenjskem splošno priljubljeni ženin spada med najagilnejše delavce pri »Sokolu« in razpuščeni »Orjunk, ki ji je zadnji čas tudi predsedoval. Posebne zasluge ima pa za napredek sokolskega odra, kjer deluje kot inteligenten dramaturg, kot režiser se-rijoznih iger in kot izvrsten igralec. Prijatelji so mu v Škofji Loki v Sokolske-n domu od petka na soboto priredili nad vse svečano fantovščino z godbo in petjem, zastavami, splošno iluminacijo in ganljivim žalnim sprevodom po mestu. Simpatičnemu paru naše najiskrenejše čestitke! * Umrl je predvčerajšnjim v Beogradu za špansko boleznijo generalni direktor računovodstva finančnega ministrstva g. Dragotin Tucič. ♦ Inozemske loterijske obveznice. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani sporoča, da je finančni minister s svojim odlokom z dne 2. avgusta 1926 št. D 15.380, za-branil v naši državi prodajo in kupovanje vseh vrst loterijskih obveznic inozemskih državnih posojil. Za kupovanje in prodajanje vseh inozemskih obveznic je potrebno specijaino odobrenje ministrstva financ, generalne direkcije državnih dolgov. Občinstvo se zato svari pred sklepanjem pogodb, ki bi jim bil predmet take obveznice (srečke), da se izogne ne le izgubi vplačil, temveč tudi občutnim kaznim, ki bi morale slediti. * Avijatična tekma Novi Sad-Skoplje-Za-greb-Novl Sad. Danes bo na progi Novi Sad Skoplje-Zagreb-Novi Sad velika avijatična tekma. Start je ob sedmih zjutraj. Y Novem Sadu bo pri tej priliki tudi avijatična produkcija s padalom. Poročnik Kare! Dolanski se spusti s padalom z višine 600 metrov. *Kongres pravnikov v Ljubljani Tajništvo je pripravilo za vsakega člana posebno kuverto, v katero je vložilo program, nakaznico za stanovanje in vstopnice k prireditvam. Člani, ki so zaprosili, da se iim preskrbi stanovanje, dobijo te kuverte takoj po prihodu v Ljubljani v stanovanjskem biroju velesejma na glavnem kolodvoru. Drugi dobe te kuverte v pisarni kongresa, ki bo poslovala od 8. do 12. septembra v sobi št. 28 okrajnega sodišča. Ljubljanski člani se naprošajo, da dvignejo svoje legitimacije s kuverto vred od torka popoldne naprej v tej pisarni. Druga potrebna navodila obsega program. IfalKrasnelše plašče za jesen in zimo si more vsaka dama za jesen in zimo omisliti samo pri tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19. * Gremij trgovcev v Ljubljani za znižanje poštnih pristojbin. Radi vesti, da namerava minister pošte in telegrafa zvišati dosedanje poštne pristojbine od 50 do 100%, je načel-stvo Gremija trgovcev v Ljubljani naslovilo na ministra pošte in telegrafa dr. Šuperino v Beograd brzojavko sledeče vsebine: »Vest, da se nameravajo znatno povišati poštne pristojbine, je. v vseh gospodarskih krogih naletela na odločen odpor. V času, ko vlada opozarja na štedenje, se brez vzroka povišujejo že itak preobčutne poštne pristojbine. Gospodarski krogi, ki morajo vspričo visokih davčnih in drugih socijalnih dajatev računati z vsako paro, odločno odklanjajo vsako eventualno zvišanje poštnih pristojbin, katere bi samoobsebi poslabšale že itak težko krizo. Prosim Vas, g. minister da odstopite od zvišanja poštnih pristojbin.« Istočasno se je poslala slična brzojavka v svrho intervencije vsem klubom političnih strank, v kateri naproša načelstvo, da ukre nejo potrebne korake, da se namera ministra pošte in telegrafa ne uresniči. * Članom SPD. Ker gotovo člani niso na jasnem, ali imajo posamezniki polovično vožnjo, ali pa skupine, naznanjamo, da ima vsak posamezni član tudi člani pozdružnic od 3. do 9. septembra iz vseh postaj Slovenije do post. Bistrica-Bohinjsko jezero in nazaj polovično vožnjo na podlagi kupljenega celega voznega listka s postajnim žigom odhodne postaje; vozovnica se v Boh. Bistrici na postaji ne odda, temveč se obdrži do povratka. V hotelu Zlatorog ob Boh. jezeru dobi vsak član na zahtevo potrdilo, na podlagi katerega uživa polovično vožnjo Sprevodniku je predložiti pri povratku zgoraj navedeno vozovnico in potrdilo. * Začetek šolskega leta na trgovski akademiji v Ljubljani. Ponavljalni in dodatni izpiti se vršijo 9., 10. in 11. septembra po sporedu, ki bo razglašen na uradni deski. Vpisovanje v I. letnik in sprejem novih učencev v višje letnike bo v petek, 10. septembra ob uradnih urah od 9. do 12 in 15. do 17. Vpisovanje ostalih dijakov je 13. septembra do 12. ure. V torek, 14. t. m. začne reden pouk. * Za rezervne oficirje. Članom Udruženja rezervnih oficiTjev in bojevnikov je samoupravni okrožni odbor podraske oblasti z odlokom S. O. Br. 35—1926 dovolil 50% popust na železniški progi Šabac-Kopališče Kcviljača za potovanje tja in nazaj, ako potujejo radi kopališkega zdravljenja. Pri postajni blagajni zadostuje, da se članstvo izkaže s člansko legitimacijo. * Hlgijenski zavod v Zagrebu. Ministrstvo za narodno zdravje je izdelalo pravilnik o ustanovitvi in ustrojstvu higijenskega zavoda v Zagrebu. Ta zavod je nastal vsled združenja epidemiološkega zavoda in šo!e narodnega zdravja, ki je bila ustanovljena s pomočjo Rockefellerjeve fondacije. Higi-ienski zavod bo skupno s to šolo služil proučavanju, pobijanju in zdravljenju nalezljivih bolezni ter se bo bavil z vsemi higl-jenskimi in socijalno-higijenskimi problemi in vprašanji. * Gasilnim društvom v Sloveniji. Prostovoljno gasilno društvo v Kozjem, zrez šmar je pri Jelšah ie poslalo srečke svoje loterije na vsa društva po 30 komadov. Dobitkov Je 50. Upamo, da ne bo društva, da bi nam v svojem okolišu ne razpečalo teh 30 srečk, za katere je potrebno dobiti le samo 10 odjemalcev po 3 srečke za 20 Din. Društvo v Kozjem je eno najstarejših v Sloveniji ln je nastopilo že 51 leto svojega obstoja V zadnjih kritičnih letih 1924 si je postavilo svojo gasilni dom. Za 50 letnico 1925 ie oskrbelo spominski prapor. Leta 1926 ie odlikovalo ustanovitelje in zaslužne člane, da na ta način zadosti svoii dolžnosti. Upamo, da nas bodo tovariška društva razumela; cevi, ki so stare 50 let, nam odpovedujejo in je treba nabaviti novih. Zato zaupamo v podporo tovariških društev pri razprodaji srečk. — Gasilno društvo v Kozjem. Zalivala. □ Podpisani Stanko Ivane sem prejel kot deseti kupec čevljev pri tvrd-ti »Doko«, Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče), in to brezplačno 1 par moških lakastih čev-jev po lastni Izbiri. Najtopleje se zahvaljujem tvrdki za ta dar ln jo vsakomur najtopleje priporočam. STANKO IVANC, Sodražlca na Dolenjskem * Smrtna obsodba v Šibeniku. V teku nega tedna je bila v petek v Šibeniku izrečena že druga smrtna obsodba. Porota je obsodila na smrt Antona Erslana iz Kru-ševca, ki ie dne 3. februarja ubil svjoega svaka Aite Kuzmana, ki se je vrnil iz Amerike z znatnimi prihranki. Njegova žena Marija in njen brat J. Erslan sta sklenila, da ga spravita s sveta in se polastita njegovega premoženja. J. Erslan ga je iz zasede ustrelil. Žena umorjenca je bila obsojena na osem mesecev ieče. Državni pravdnik Je proti preblagi razsodbi prijavil ničnostno pritožbo. * Požav v gimnaziji v Peči. V poslopju državne gimnazije v Peči je v petek zvečer izbruhnil požar, ki je bil pogašen po naporni triurni gasilni akciji. Poslopje je le deloma pogorelo, popolnoma pa je uničen arhiv in vsi leseni predmeti. Uvedena je preiskava, ker se domneva, da je bil ogenj podtaknjen. * Vagon razmesaril dvoletnega otroka. Na tiru državne železnice v Osjeku se je v petek pripetil tragičen dogodek. Na tiru se je igrala dfvoleina deklica Zora, hčerka dnevničarke Terezije Stanič, ki stanuje v vagonu. Mala Zorka se je priplazila pod vagon, ki ga je v bližnjem trenotku lokomotiva porinila naprej. Otrok je bil grozno razmesarjen in je ostal na mestu mrtev. * Stekel pes ogrizel deset oseb. V črnogorskem selu Kunju je te dni stekel pes ogri zel deset oseb. Vaščani so ga končno zalotili in ubili. Pes je bil raztelešen in na njem ugotovljena steklina. Vse ogrizene osebe so morale v Pasteurjev zavod na zdravljenje. * Požar na Utiku. Na Utiku pri Dobrovi je posestniku Andreju Jankoviču pogorela hiša, hlev in pod. Domneva se, da je zlobna reka zanetMa požar. * Na zasebnem učnem zavodu An t. Rud. Legat v Mariboru začnejo novi tečaji dne 4. oktobra in trajajo šest mesecev namesto štirih kakor doslej, da imajo udeleženci več časa za vaje in učenje. Na ta način bo tudi učni uspeh izboljšan. Za strojepisje so različ ni dobri sistemi na razpolago. Poučuje se z vsemi desetimi prsti. Uvedeni so sledeči tečaji: strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, računovodstvo, slo venščina, nemščina in srbohrvaščina. Prospekt brezplačen v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud Legat & Co., Maribor Slovenska uli-a 7. telefon 1000. * Pri premnogih težavah ženskega spola povzroča prirodna grenčica »Fratiz-Josef« najboljše olajšanje. Izpričevala klinik za bolne dame dokazujejo, da se prav milo odvajajoča voda Franz - Josel zlasti pri porodnicah rabi z izvrstnim uspehom. Dobiva se po lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. * Tkanino »Eternum« zahtevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178 * Volno ln bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccr.ah v veliki izberi pri Karlu Prelogu. Ljubljana, Stari trg 12. in Židovska ulica 4. s"ton7.XM"' HARRY UEDKE- film sezije 1926/27 »Poštena žena" predvaja se sedai v kino Ideal. Ni potreba kričeče reklame, ker že sami doDti igralci ALFONS FRIELAND in še LIANE HAID so najboljša reklama. Predstave danes dopoldne ob: pol 11. Popoldne ob: 3., po! 5., 6., pol S. in 9. url. Kino Ideal ♦ Penziion Vila Lucia v Aleksandrovu na otoku Krku z vsem kor.fortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste. ♦ «PEKATETE» je danes vsakdo Ali hočeš delati ti izjemo? Poskusi različne, saj ie velika izbira in dobe se v vseh trgovinah. ♦ Bučno olje, zajamčeno čisto se dobi v špecerijski trgovini Viktor Šober, Ljubljana Sv. Jakoba trg 4. 1237 Občudujemo jo vsled njene lepe opreme, Poželimo jo vsled njenega Izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena: našo »MIRIM«-čoko!ado. Edina pravilna rešitev uganke (naša originalna reklama) 8. Septembra se glasi: Slovesna otvoritev naše nove sezije Najnovejši velefilm srčkane ln zlate Ltja W[orc ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane o— Okrašenje Ljubljane z zastavami. Mestna občina ima od dne 4. septembra t. 1. dalje na svojih poslopjih razobešene državne in narodne zastave v pozdrav številnim tuicem, ki bodo obiskali naš jesenski velesejem, dalje v čast kongresu hišnih posestnikov, zlasti pa tudi v pozdrav kongresu pravnikov naše države. Mestni magistrat vabi someščanstvo, da tudi ono okrasi svoje hiše na ta način. a— Žene ljubljanskih pravnikov imajo zadnji sestanek za kongres pravnikov v ponedeljek 6. t. m. ob 10. uri v mestni posvetovalnici. Prosimo ponovno, da se dame pravnikov te seie polnoštevilno udeleže. — Stalni odbor kongresa. u— Stanovanja za pravniški kongres. Za nastanitev prijavljenih udeležencev pravniškega kongresa manjka še vedno 230 prenočišč. Ponovno se obračamo na ljubljansko občinstvo predvsem pa na pravniške kroge, da nam nemudoma sporoče naslove razpoložljivih prenočišč bodisi postelje bodisi ka-napeje, da jih moremo odkazati še nenasta-njenim udeležencem. Bilo bi vsekakor omalovaževanje kongresistov, ako iih bomo morali pustiti prenočevati v železniških vagonih na kolodvoru. Stalni odbor za kongres pravnikov. u— Šola in konservatorij Glasbene Matice. Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice opozarja vse stariše gojencev šole ta konservatorija, da je v pondeljek dne 6. septembra 1926 razdelitev gojencev po predmetih in učiteljih. Že vpisani gojenci naj pridejo ta dan popoldne v Glasbeno Matico, soba št. 14 (pevsko sobo) poslopja v Vegovi ulici. Gojenci naj se zbero v sledečem redu: Točno ob 3. pop. vsi gojenci klavirja na glasbeni šoli, ob 4. uri, vsi gojenci vijoline na glasbeni šoli ob pol 5. pop. gojenci solopetja, ob 5. uri pop. gojenci klavirja in vijoline na konservatoriju ob po! 6. uri vsi vpisani gojenci za instrumentalni pouk (klarinet, pozavna itd.) Novi gojenci se sprejemajo še v pondeljek dopoldne v kons. pisarni od 9. do 12. ure. u— Jubilej dela. 40 letnico je praznoval včeraj gosp. Franc Šega, stavec v Nar. tiskarni, odkar je vstopil k črni tiskarski umetnosti. Dolga ie ta doba. Vsi njegovi ožji kolegi mu kličemo: Ostani še mnogo let med nami! u— Razstavljeni sta v izložbi cvetličarne Hvala v Prešernovi ulici št. 30 dve mozaični podobi iz stolčenega kamenja v prirodnih barvah. Ker sta tudi lesena okvirja z okraski vred v prirodnih barvah, ni r.a celotnih podobah niti trohice umetne barve in vendar podobi izgledata v primerni daljavi kakor oljnati sliki. Prijatelji umetnosti in pri-rode se opozarjajo na to povsem novo in izvirno upodabljajoče delo našega domačina. Druga podoba, pokrajina s kozolcema je naprodaj. u— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani vljudno vabi vse gospode in gospodične ki Imajo veselje do igranja, da javijo pismeno svoj pristop na gorenji naslov. u— Redni občni zbor Zadruge kovinarjev in sorodnih obrtov za mesto in okolico v Ljubljani se bo vršil dne 8. septembra ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, 1. nadstr. z običajnim dnevnim redom. u— Vldovlčev klub v Ljubljani ima v torek dne 7. t. m. v prostorih Narodne kavarne (zadnja soba) prijateljski sestanek. Prl-četek radi predsednikovega odhoda točno ob 7.30. Ker je sestanek zelo nujen, je udeležba vseh članov obvezna. a— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 ie izposodila avgusta na 3285 strank 13.333 knjig. Knjižnica posluje vsak delovnik od pol 5. do 8. zvečer ter izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške !n espe- Dr. JUG ne ordinira do 24. 9. Primarij 6S6 a dr. Ivan Gostilo v Novem mestu ne ordinira od 8. rt« fconca septembra. raiuske knjige ter modne liste vsakomur kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig. u— Društvo »Treznost« nujno priporoča vsem članicam in članom, kakor tudi vsem prijateljem abstinence, da se udeleže enodnevnega tečaja o brezalkoholnem gospodarstvu, katerega priredi zadruga Brezalkoholna produkcija« dne 6. sept. t. 1. u— Nezgoda magistralnega direktorja dr. Zarnika. Ko se je včeraj po otvoritvi pokrajinske razstave okrog 11. ure vračal magistralni direktor dr. Zamik v ekvipaži v mesto so se na Gosposvetski cesti v bližini veletrgovine Knez kočijažu nenadoma spla-šili konji Odbrzeli so v strahovitem diru proti Dunajski cesti. Pretila je nevarnost, kateri se je hotel dr. Zarnik umakniti s skokom iz kočije pred kavarno Evropo. Pri odskoku pa je gospoda direktorja udari! blatnik kočije. Sunek je bil tako močan, da je vrgel dr. Zarnika z vso silo k tlom kjer je obležal poškodovan na obrazu. Prvo pomoč so gospodu direktorju nudili v kavarni Evropi, dočim so konji drveli naprej še Dunajski cesti v Šelenburgovo ulico, kjer šele se iih je posrečilo slednjič umiriti. Poškodbe dr. Zarnika so samo vnanjega značaja ter bo ostal gosix>d direktor v domači oskrbi. u— Drobna policijska kronika. Policiji sta bila v petek zvečer prijavljena 2 slučaja kaljenja nočnega miru, 2 slučaja goljufije in 2 prestopka pijanosti. Konjač je v soboto dopoldne zopet lovil po mestnih ulicah pse ter spravil v svoj voz, 3 lastniki psov, ki nočejo upoštevati kontumaca pa so bili naznanjeni policiji. Dalje je bil prijavljen 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek zgla-ševalnih predpisov in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Pretep na velesefmu ne bi pritegnil toliko gledalcev in občudovalcev, kakor razstavišče tvrdke DRAGO SCH\VAB Ljubljana, ki je razstavila eksaktna, elegantna jesenska in zimska oblačila. u— Veseljak. Lovro Smerajc z Jezice je poznan veseljak ne samo v domači občini, marveč tudi v Ljubljani, odkoder pa so ga že neštetokrat prisilnim potom ekspedirali domov Ln mu prepovedali povratek za več let. Njega po to ni nikdar motilo, marveč se je vedno vračal kradel kot sraka, nato pa pijan uganjal po gostilnah vsakojake prismojene šale. Petek ie bi! zopet njegov dan. Topot se je pokazal Ljubljančanom z obvezano glavo oblečen v žensko obleko. Čudna ženica pa je kmalu dobila uniformiranega spremljevalca, ki jo je odpeljal na B!eiweisovo cesto, kjer se je tekom noči prelevila v moškega. Smerajc je bil nato v soboto prisiljen sežagati nekaj drv, nakar sp ga poslali še za nekaj dni v luknjo na sodišče radi vlačugarstva. u— Ogoljufan trafikant. V petek popoldne se je zglasil pri trafikantu Francetu Matičiču na vogalu Gosposvetske in Blei-vveisove ceste okrog 40 leten tujec in zante-val dve smotki. Plačal je s 100 dinarskim bankovcem, nakar mu je Matičič izplačal 98.50 Din. Tujec je nato naglo izginil. Matičič, ki slabo vidi, pa je šele čez čas zapazil, da je bil nesramno ogoljufan. Tujec mu je smodki plačal s starim 20 dinarskim bankovcem, ki zelo sliči 100 dinarskemu bankovcu, vendar je nekoliko manjši. Ker je verjetno, da bo goljui poskušal še kje drugod svojo srečo z ničvrednim denarjem, opozarjamo nanj naše čitatelje. Goljuf ie oblečen v rjavo obleko in nosi rjav klobuk. u— Beneško nož priredi gradbeni odsek rožnodolskega doma danes dne o. septembra na Strelišču pod Rožnikom. Spored: Godba, ples, kolo sreče, kupleti. Začetek ob 10. uri popoldne. Ob pol S. zvečer beneška razsvetljava. Plesi z lampijoneki, konfeti, umer-ni ogenj. Za slučaj slabega vremena se preloži na sredo dne 8. septembra. 821 Kavarna „LE0N" vsak dan celo noč odprta. u— Opozarjamo na veliko poletno veselico nar. Zel. glasb, društva cSloge>, ki bo danes v Narodnem domu. Pričetek ob 4 popoldne. Naj jo nihče ne zamudi. Sodeluje godbeni in pevski odsek. Poleg tega komičui prizori, šaljiva pošta, izvolitev najlepšega dekleta in fanta, ki bosia bogato obdarovana, amerikanski zapor in še mnogo drugega zabavnega. Zvečer v dvorani plee. Izborna kuhinja in pristna prvovrstna vina po najnižjih cenah. 1217 o— Policajem začetnike csaovco glasbeno teorijo (metoda Riemann) ln klavir Stin .Tedstopnje L letnika konaervatorija kot učenec prof. J. Ravnika. Privatno korepetiram eolopevske vaje, Conoone, Iffert Itd. Klavir za vežbanie prcnt po nekaj ur vsak dan. V slučaju potreb« bi glasbenemu pouku pridružil tudi lnstrukcije v vseh predmetih cele hum. gimnazije, ker sem absol-viral univerzo. — Naslov pod dnteligent na ces£i>. 1236 u— Oercle Francais t Ljubljani vabi svoje člane na občni sbor, ki bo dne 20. t. m. ob 18. zvečer v Mladiki, visoko pritličje. — Odbor. 1238 u— Parna kopel v hotelu <31on> je sope: odprta. 1223 u— Gospod inienjer Štele naj javi svoj naslov v upravi pod clnienjerv 1234 n— Gosli poučuje bivši nčiieli konservatorija. Naslov v upravi »Jutr2c. 1187 n— Za časa velesejma bo Narodna kavarna do 3. ure odprta. — Se priporočata Josip Ln Da Carl. 1220 n— Gosli poučuje bivši učitelj konserra-torija. Naslov v upravi cjutra*. 11ET7 u— Prolesor konservatorija Anton Ravnik poučuje klavir. Ljubljan?. Emonaka cesta ia 1235 Iz Maribor a— Rojstni dan prestolonaslednika. Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti smo prejeli v pozni popoldanski uri obvestilo, da se ima glasom brzojavnega naročila ministrstva prosvete 6. september kot rojstni dan praznovati na vseh šolah. a— Gonja proti Mestni hranilnici. Kakor se sliši bc upravni odbor Mestne traoilnice v Mariboru v prihodnjih sejah razpravljal o neresničnih in pretiranih govoricah, ki temeljijo na revizijskem poročilu magistrat-cega tajnika Barieta, Hranilnica namerava sodnim potom nastopiti proti vsem in staviti visoke odškodninske zahtevke. a— Izdaja potnih listov na policijskem ko-misarljatu v Mariboru. Z ozirorn na včerajšnjo notico cekega mariborskega dnevnika nam je dal policijski komlsarijat Izjavo, ki Jo v vednost potnikov v inozemstvo prinašamo: Sedaj je ravno čas, ko se vračajo dijaki v šole ta potujejo ljudje na razne kraje sveta na velesejme, ko se vračajo leto-viščarjl i. dr. Samo včeraj Je izdal policijski komisarijat nad 200 potnih listov. Ker pa policija nima vedno na razpolago toliko potnih listov, Je morala brzojavno zahtevati iz Beograda 100 potnih listov, pa še Jih Je bilo premalo. Vsled velikega navala ljudi za potne liste je moral komisarijat povečati peraonal na oddelku za izdajanje potnih list cv. Vendar pa so ljudje tako indolentni, da prihajajo zaino ob določeni uri na Giaziji, kjer bo poslovala zadevna komisija. Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaško iz-pravo (vojaško knjižico) Obvezniki navedenih letnikov, ki niso pristojni v mesto Celje, ce pridejo v poštev. Kdor Še nima predpisane vojaške izprave, naj si jo pravočasno preskrbi. Zadevne tiskovine se dobijo pri mestnem magistratu celjskem. V slučaju slabega vremena dne 8. t m. se vrši voj. dodelitev v nedeljo, dne 12. t m. ob istem času in na istem mestu. Kdor ne pride, zapade strogi kazni. e— Plenarno sejo celjskega občinskega sveta ie g. župan na željo več občinskih odbornikov, ki so po raznih poslih zadržani in tudi vsled tega, ker vsi odseki niso mogli pripraviti gradiva za reierate, preložil od sobote dne 4. t. m. na poznejši čas. e— Odhod celjskega Sokola v Split. V petek, dne 3. t. m, se ie odpeljalo na so-kolski zlet v Split iz Celjs z večernim osebnim vlakom okrog 30 Sokolov ta Sokolic. Na peronu celjskega kolodvora se Je zbralo precej občinstva, ki je odhajajočim bratom ta sestram živahno vzklikalo. e— Proslava 20letnlce trraslovikega Sokola Danes v nedeljo 5. t m popoldne se bo proslavila v Braslovčah 20letnica ta-mošnjega Sokola. Prireditev se bo vryia na vrtu g. Vrankoviča. Dnevni red je nastopen: ob pol 2. skušnja za javno telovadbo, po skušnji povorka z godbo po trgu, pozdravni nagovor, ob pol 4. Javna telovadba. Pri prireditvi bo sodelovalo savinjsko sokolsko okrožje. Po telovadbi bo veselica z obilnimi zabavnim! točkami. Pričakuje se obilna udeležba. Med drugim se obeta zlasti precej Celjanov. Iz Laškega 1_ Upreviteljstvo osnen-ne šola v Sv. Marjeti pri Rim&kih toplicah priredi v ne. deljo dne 12. t m. ob 16. uri, gledališko predstavo »Snegulčica« v dvorani hotela iNova pošta« v Rimskih toplicah. Cisti dohodek predstave je namenjen v korist ubogim učencem. 1— Podružnica sadjarskega in vrtnerske* ga društva v Sv. Marjeti pri Rimskih top. licah se je ustanovila meseca aprila. Ker ni bila po ustanovnem občnem zboru le nobena seja, se priporoča odboru malo več zanimanja oz. posnemanja sosednje po« družni ce pri 3v. Jederti. .1— Iz St. Lenarta nad Laškim prihajajo vesti, da delajo tamkajšnji voditelji SKS ip SLS iz Laškega v bratskem objemu. Skupno kujejo načrte proti voditeljem SDS. Imajo že baje sestavljeno listo novega gerentskega sosveta okrajnega zasto. pa Sklepa se, da niso tamkajinji vodite, fji SKS csamostojni«, ker so pripravljeni t. za svoje načelne nasprotnike po kostanj v ognjišče. Razsodna javnost Je mnenja, da vrši okrajni zastop v polni meri svoje dolžnosti docela nepolitično ta za jot ovije« no je, da vse spletke ne bodo dosegle ra» željene uspehe posameznih politikov. 1— Popravilo ceste iz H ude jama na Trt novhrib se je pričelo. Cesto je zadnja po. vodenj docela uničila. Potok (hudournik) »o prestavili na kraj ceste. Rudarji, kate» rih hodi po omenjeni cesti dnevno okoli 150, so zDrali znesek preko 800 Din za popravilo- Ker je cesta samo gospodarska jo pričakovati od občine samo subvencije. G. Sonnenberg je dal nekaj lesa na razpo. ligo za popravilo mosta, v slučaju, da bo cesto rabil za prevažanje gline, pa bo pri. Epeval še k vzdrževan ju. I'pati je, da bo rudniško vodstvo upoštevalo upravičene želje rudarjev ta podpiralo akcijo glede razsvetljave ceste, na kateri so rudarji po. noči izpostavljeni raznim nezgodam. 1— Popravilo občinske ceste v Rečici. Dela na občinski cesti pod vodstvom po žrtvovalnih članov cestnega odbora gg. Ju. terška in Seliča prav lepo napredujejo. Vzpostavil se je zopet redni promet ter pričelo se je s pilotiranjem bregov ta na. pravo nasipov ob potoku. Do sedaj zg-ra« jene škarpe ob potoku v Zg. Rečici so se izkazale kot nestrokovnjflSko izdelane. Zad oja povodenj jih je že deloma podrla. Pri. poroča se občini, da odda v bodoče slič» na dela strokovnjakom. Okrajni zastop gradi oporni zid ob okrajni cesti pri žagi Cerovšek v Rečici. Vodstvu okrajnega za. stopa se mora vsekakor priznati razumeva, nje za pravo gospodarstvo v njegovem de. lokrosu. Iz Trbovelj p«< pri družini Zupan 18 mesečna hčerka Vale. rija v stranišče in se zadušila. — Na Kalu se je ponesrečil pri sekanju drv 191etni po» sest ni kov sin Ivan Cešncrvar, ki je na po« sledicah umrl v dveh dneh t— Aretiran je bil radi izgredov ob be. lem dnevu Franc špan, delavec v kemični tovarni v Hrastniku. t— Moški zbor iz Hrastnika pod vod. stvom g. Čandra bo nastopil danes v Zi» danem mostu. t— Na kongres graditeljev v Split je od. potoval kot edini slovenski delegat g. Ru. dolf Ročak, mestni stavbenik v Trbovljah. t— Tržni dan v Hrastniku je bil včeraj lelo dobro obiskan. Močno je primanjko« valo jajc, za katere so se kar tepli. Prsv tako tudi krompirja Tržni dnevi se rdaj vrže samo pri steklarni. t— Iz stavbnega gibanja. Novo hišo si lida pri SuSnikovi koloniji v Trbovljah go. spod Karol Kačič. V pritličju si bo uredil moderno pekarijo. t— Sokolsko društvo v Trbovljah prire. di danes popoldne javno tombolo. t— V Trbovljah pred gasilskim domom bo danes od 7. zjutraj dalje zelo velik pro. met Vrftla se bo vojna dodelitev okoli 3000 vojaških obveznikov. Obenem se bo izvedla kontrola popisa živine in vozov. M\ onstran granit p— Prepo\-edana prireditev. V Idriji se je imela vršiti prireditev «mladih», proti kateri ni imela oblast v Gorici nobenega pomisleka, ali oblast v Idriji jo je povsem nepričakovano prepovedala. p— V Nabrežini je umrl g. Karel Heid. ler, ravnatelj Cave Romane, znana ta pri« ljubljena oseba v časih pred vojno ta po vojni. Naj počiva v miru! p— Irmti na srednjih šolah se prično 21. t. m. Šolsko leto se otvori 6. t m. p— Tečaj o italijanski kulturi za slovem tke učitelje se bo vršil tudi letos v Vidmu. Pripuščenih je 60 učiteljev iz idrijskega, tolminskega, goriškega in trbižkega okrož« Ja. Tečaj bo trajal 12 dni. p— Za predsednika goriškega tribunela je imenovan cav. Malinvemi, apelacijski svetnik v Turinu. Za namestnika državne, ga pravdnika je imenovan dr. G. Milietta iz Nicastra.Cclli. p— V čezsoči na Bovškem so odkrili mal spomenik bersaljerjem, ki so se tam bojevali Materijal je iz gorskega kamenja in vojnih trofej. p— *Circolo Savoia* v Sežani ima no. vega predsednika. Izvoljen je fašisrovski politični tajnik E. Grazioii za predse dni. ka, cav. Ludvik Mahorčič pa za podpred. sodnika. K čisti obleki rabite čisto obutev Moški 99*- Ženski g5'-Otpoški 49- $at'a K beli obleki kupite belo obutev Moški 99'- Ženski g5'a Otroški 49'" Sat'a K platneni obleki Impite platneno obniev Moški 99'- Ženski g5'-Otroški 49'" $at'a Dopisi ZAGORJE OB SAVL Po vseh okrajih so že skoraj speljane volitve v okrajni cestni odbor, samo litijski okrajni cestni (d-bor puste lepo pri miru, da spi spanje pravičnega. Glede cest je litijski okrajni cestni odbor najslabši v Sloveniji. Tujci in izletniki se dan na dan pritožujejo čez Škandalozne razmere aa litijskih cestah, a vse je bob ob steno, Gospod cestni načelnik se briga le za cesto iz Smartna na svoj dom, dočim se za vse druge absolutno ne zmeni Cestni nasipi se podirajo, ceste se vdirajo, ograje razpadajo, a gospod cestni načelnik ne vidi teh nevarnosti, dasi ima milijon dinarjev za litijske ceste na razpolago Skrajni čas je že, da gospod veliki župan in gradbena direkcija razpišeta volitve litijskega cestnega odbora. OPLOTMCA. Sokolsko društvo \ Oplot-aici se je dne 1 t m. korporativno udeležilo v kroju sprejema novoporočencev, našega brata Ivana Jermana, trgovca v G^lotaka, in sestre naietaice in tajnice Marice Pozne, učiteljice v Cadramu. Veličastni sprejem ie pokazal, kaj zmore resna organizacija Kc je Je \ ozi začel pomikati proti Oplotnici, so začeli pokati mož-narji in sc dvigati rakete, pr: slavoloki: pa je čakala nešteta množica ljudstva, da jima čestita Sokolski tamburaški zbor je zaigTal sokolsko koračnico. V imenu naraščaja je pozdravila novoporočenca Fraaica Peteiinškova in jimi podarila krasen šopek svežih cvetlic, v imenu društva pa jima je čestital brat starosta. Kopališče Lipik Jesenska sezona otvorjena. — Nenadkriijivi uspehi letenja. — Moderna uredba svetovnega kopališča. — Posebno nizke cene. — Popolni penzion vključ-Ijivo dobro oskrbo k la carte, uporabo kamenih kopeli, stanovanje v Kur-hotelu, postrežbo, razsvetljavo in plačilo zdraviliščnih taks stane 65—75 dinarjev za osebo na dan. Vse točnejše informacije daje na]'pripravne'e 6i.O ■./.S «•••*:.. Uprava kopališča Lipik. Lepota je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar. Elida Ideal-milo da koži zdravo barvo ter elastična mladosti. V" Cisto, blago in izredno parfumirana Olepša Vas le IDEAL-MILO Temeljito parfumir a n o. Mremensko poročilo HeteoroioSki ioij; , LtuDljaai 4. septembra 1921 Višini i.a,umc u cOS.JS Kra; ■ „ Cas i Serom. Te.r.ssi, J.el. vlagi Smer vetra in Obisč-nos'. Vrsta padavine opazovanja v »/o brzina v m 0—10 ot apszsvaniu i mm Co ' jre : Ljubljani . . j 7- 764-7 764-8 17-4 19-1 86 b2 mirno NE 1 8 5 rreg/eno 02 (dvorec) j "14. 7633 25-5 58 SW 5 1 21. 765 1 21-0 74 \VS\V 0-5 2 ; Maribor . . . 8. 1 761-6 20*0 80 NW 5 2 j Zagreb . . . 8. 764 S 20-0 79 W 5 10 | Beograd . . . S. -64 6 21-0 76 nlrtio 3 i Sarajevo . . . 8. 765-5 19-0 60 ESE 15 0 j Skoplje . . . & 766-3 21-0 48 W 1.5 0 l Dubrovnik . . 7. 7656 22 C 65 mirno (i i Praga .... 7 S 764-0 19-0 — SW 1.5 7 0.4 Povprečni barometer v Ljubljani je višji kot včeraj za 0-1 mm. Solnce vzhaja ob 5*24 zahaja ob 18-33 luna vzhaja ob 0219 zahaja ob 17'3o. Toplota Save pri Ježici je bila dne 4.IX. popoldne 15.0 »top. C. fce vedno je domala vaa Evropa pod go-•podstvom visokega zračnega tlaka, ki »e drži i malenkostnimi izpremembami že od »rede avgusta. Zato je skoro povsod lepo vreme; vretijo se jasni, solnfni dnevi in vroče je, kot da 6tno 5e začetkom avgusta. Zato ge jesen, ki je po meteoroloških pravilih nastopila s 1. septembrom, še skoro nič ne uveljavlja. Depresije nastopajo ta čas samo na skrajnem severu, tako da njihovo območje obsega ramo severno Skandinavijo in severno Rusijo. Sredi tedne na je postalo nemirnejše tudi v predelu okrog britanskega otočja, i kjer se je zračni tlak pričel zmanjševati; razvile so se majhne lokalne depresije, katerih vpliv je segal na jug do Pirenejev. po tem pa se razširil celo do naših krajev. % območju teh malih depre^i se je pooblbčik ta južna tračna struja je privedla preko Sredozemskega morja vlažen, soparen zrak. ki je koncem tedna preplavil tudi naše kraje. • • * Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačenje, v nekaterih krajih dež. temperatura se ce bo bistveno izpre-menila. Tržaška vremenska napoTed ra nedeljo: Razni iibki vetrovi, nebo spremenljivo, temperatura od 19 do 24 stopinj, morje mirno. Novovrstni šport, ki so ga začeli gojiti na visoki šoli za šport v Berlinu Fonckov aeroplan, s katerim je te dni nameraval francoski letalec Fonch poleteti iz Amerike v Evropo. Po zadnjih vesteh pa je bil polet odložen na prihodnjo pomlad; vodil ga bo kapetan Byrd, ki je zaslovel z uspelim poletom na severni tečaj. Vierkotter, •šampijon Rokavskega preliva®, na ramenih navdušenih gledalcev. Georges: Znameniti Slovenci Očetov naših imenitna dela (Dr. Fr. Prešeren.) nikomur niso v usta priletela. (Dr. Fr. Prešeren.) Bil je pust, oblačen dan, tako čemeren in teman, da se je zdelo, kakor ga plavajo oblaki v sobi pod stropom in da se zdajzdaj usuje moča nate. Pri taki volji človek nima nikjer obstanka, doma" pa najmanj. Vrglo me je na ulico in taval sem po cestah, samo da preide čas, kar zaslišim za sabo znan glas: »I, kam pa se ti tako mudi. strela božja? Tak počakaj vendar!« Ozrem se. in res me je klical, kakor se mi je bilo zdelo, profesor Andrej Pipan, Kraševec, kakor se spodobi, in človek, ki so govorili o njem, da sploh ne pozna slabe volje, a se vendar nikoli ne smeje. Po pravici povem, da sem ga bil vesel. »Kam greš?... A, kar tako?... No. prav, pa pojdi z mano, če ti ne hodi napak. Veš, ob treh, sem obljubil, da pridem v gostiln« k »Zavrženemu angelu«. Zdaj je sicer še precej zgodaj. pa nič za to. Saj bi bil doma počakal. | ali kdo bo vzdržal doma. Prvič je tako vreme, drugič pa se v moji soseščini i nekje neka sraka dere in si sugerira Ibažene občutke s tisto Griegovo pesmijo: »Ich liebe dich«, ki sem jo včasih sam rad pel, zdaj je pa ne maram slišati, zlasti iz tega kljuna ne.« Tako je letelo vse vprek iz njega. Ce ga ne bi bil vajen in če ne bi on tako izrazito podčrtaval ločil, bi ga prav iztežka razumel. Toda ni treba misliti, da je profesor Andrej Pipan, ali, kakor se mu je sploh reklo, Dreja. s prstom v zrak pisal vejice, pike itd., ali po mi- I zi, kadar je za njo sedel, — ne. On jih je nadomeščal z lnterjekcijami, toda ne s takimi kakor so v slovnici, temveč s pravimi narodnimi, v prvi vrsti kraševskimi. kakor »strela božja«, »oblast te meči« itd., potem pa tudi s splošno slovenskimi, ki jih ie za izpre-membo rad nadomeščal in menjaval z italijanskimi, madžarskimi in jugoslovanskimi. Te vrste interjekcije imenujejo nekateri kletvice, kar pa ni prav. kajti to so le interpunkcije. ločila, in sicer govorjena ločila, kakor pravi Dreja. »zato da je govor bolj živ«. Hotel sem vprašati, kje Je gostilna pri »Zavoženem angelu« in s kom je zmenjen, pa je že začel: »Veš, mene so hoteli že vpokojitl, češ, da sem »malo tako« in da pijem, j Ampak jaz nisem nič »malo tako«, samo nervozen sem. Kdor pa v današnjih časih in razmerah ni nervozen, sploh ni normalen. Kar se pa pijače tiče, sem dejal- Jaz marsikaj znam, česar drugi ne znajo. Ce sem se torej tega pri pijači naučil, naj pijo še drugi; če pa ne, je to znamenje, da ne pijem zmerom, oziroma pijem manj nego drugi. No, penzijonisaii me sicer niso, pač pa so mi dali majhen dopnstek, da se popravim. Saj boljši ne bom postal prav ! za prav nič, vsaj boljši nego drugi ne. ampak zadovoljen in vesel sem, da imam za nekaj časa mir, ne toliko pred študenti, temveč pred predstojniki in pred — podrejenimi. No, nič ne glej! Danes ni nič čudno, če te podrejeni ljudje ali na namignjen ukaz tvojih predstojnikov ali pa na svojo roko nadzorujejo, da se na tvoj račun navzgor prikupijo. Vidiš, take značaje je vzgojila, recimo, vojna, in sicer nad teboj in pod teboj. Toda to je boj in ti raje drugikrat povem kaj več o tem. Dreja je umolknil. Jaz sem pa premišljeval, kaj se mu je neki zgodilo, da je ogorčen, dasi bi iz govorjenja kdo drugi ogorčenosti ne zaDazil. No. pa se Je hitro umiril in hudomušno. kakor po stari navadi, je nadaljeval: »Zato se pa navadiš previden biti. Zapomni si: Nikar ne hodi, vsaj podnevi ne v gostilno, ki ima en sam vhod, in še tega tako na očeh, da te ves svet vidi, kadar prestopiš prag, pa naj imajo še tako dobro pijačo ali čedno postrežbo ali pa oboje skupaj. Taka gostilna škodi tvojemu ugledu, in najsi hodiš vanjo samo slatino pit. Poišči si namreč oštarijo, ki ima poleg glavnega vhoda tudi takozvana hinavska vrata ali žagrad, kjer nihče ne ve, kam in do kaj te nese. kadar greš tam skozi. Take vrste gostilna je gostilna pri »Zavrženem angelu«, kamor greva midva. Inžener Fičnik je naštel »samo« oet hinavskih vhodov. To ni karsibodi. Zato pa hodijo tja vsi boljši Slovenci — no, pa saj boš videl.« Profesor Pipan je umolknil in nekaj časa sva molče hodila. On se je bil nekam zamislil, in sicer prav verno, kajti nI ne pozdravljal niti odgovarjal, d asi so ea znanci skoraj na vsak korak sre-čavali. Jaz bi za bil marsikaj rad vprašal, pa ga nisem hotel motiti. »Kam naj bi pa prav za prav ljudje, tudi inteligenca, hodili, če ne v gostilne. Saj niti pojma nimamo o kulturi stanovanja, kaj šele. da bi sedeli, kaj so saloni. Zato nam pa gostilne nadome- stit ie;o salone, društvene in klubove prostore, rimski forum in ne vem kaj še vse. Zato pri nas tudi ne poznamo salonskih levov, tembolj pa oštarijske. Ce hočeš najti družbo, greš v gostilno: če se hočeš s kom sestati, ga povabi v gostilno. V gostilni se vrši vse, kar si moreš misliti, od navadnega zmerjanja, psovanja in pretepanja do najbolj učenih pogovorov. In na nekak učo»t pogovor imam baš priti danes ob treh... Ali poznaš Martina Skočirja?« »Samo po imenu, če je to tisti, ki je iznašel Anastasiusa von Schiwitza.« »Prav tisti je. O, to ti Je čuden tič, kakor tudi njegov prijatelj Konjeslav Ozelj.« »Kdo je pa ta?« »Tak, počakaj, no; saj Boš vse izvedel. Kakor veš. išče Martin Skočir povsod znamenite Slovence, posebno pa med vojščaki in birokrati. In samo da ima kdo količkaj slovenskemu podobno ime, ga že razkriči za Slovenca, dasi te zavesti dotičnik nikoli imel ni. To pa gospoda Skočirja prav nič ne moti, kajti on pravi, da imamo premalo zgodovine in ker je nimamo dovolj, si jo moramo sami napraviti, oziroma vstvariti. S tem, da se dvigne narodu ponos, upanje v bodočnost itd. itd. Prav takisto, kakor gospod Skočir trdi, da imamo © Iz vroče Mehike Mehikansko poslaništvo v Parizu je Izdalo te dni uradno poročilo o zadnjih dogodkih. Odločno odklanja vsaka na-migavanja c »boljševjškem preganjanju cerkve« in predlaga nepristranski javnosti naslednje zanimive podatke iz malo znane mehikanske sedanjosti. Cerkev je v Mehiki vse. državna avtoriteta pa do nedavna ni pomenila skoro nič. Kako pa se naj loči pri nas cerkev od države, ko je oboje isto? je rekel neki škof leta 1910., ko je bil prezident vneti klerikalec Porfirio Di-az. Leta 1821. se je oprostila Mehika Spancev, a kot španska dedščina je ostala v deželi duhovščina. Njen vpliv je segal v sleherno področje življenja mehikanskega ljudstva, nepismenega do 78%. Izmed 13 milijonov prebivalcev so več ali manj kulturni le beli Kreoli, t. j. ena petina ljudstva. Večino prebivalstva, do 45%, tvorijo praz-noverni m neizobraženi mestici, mešanica obeh ras. Končno je še pet milijonov indiosov, ki se ubijajo v veliki revščini kot delavci po plantacijah. So sicer vneti katoliki, a v ostalem ravno-taki divjaki, kakor njih predniki. Višji sloji, veleposestniki in plantatorji so vneti pristaši duhovščine, ker nočejo kulturnega napredka, da lahko dalje izkoriščajo delavce. Vpliv duhovščine je bil izredno velik. Saj je do zadnjega imela Mehika 31.800 župnikov in do 150.000 menihov, oziroma nun, članov 42 različnih redov. 25.4 je bilo samostanov, ki so razpolagali z velikanskimi zemljišči, obdelovanimi od poldrugega milijona brezpravnih indijosov. Duhov-ščina je kratkomalo obvladala nad eno četrtino vseh zemljišč in do dveh tretjin vsega narodnega premoženja. Cerkvene pristojbine so bile strašne. Naši duhovščini v Evropi se nitj ne sanja, kake dohodke imaio njih mehikanski sobrati. Trije nadškofje dobe n. pr. skupaj letno preko 330.000 pesov, to je 160.000 dolarjev plače, ne odštevši podpore za reprezentannco (ki jo plača država) in velike dohodke od posestev. Neznosno težko stanje mehikanskega ljudstva povzroča neprestane ljudske vojne, pronunciamente. Callesova levičarska vlada je sklenila pričeti z reformami, da ozdravi te razmere. Veleposestniki, bogataši m duhovščina so sovražni reformam, ker nočejo izgubiti svojega privilegiranega položaja. Škofje dosedaj niso plačevali nobenih davkov. Vlada noče revolucijskih odredb. Postave o podržavljenju šol in o ločitvi cerkve od države obstoje že nad 50 let, toda se niso izvajale. Zdaj so končno vzete iz arhivov. Duhovščina seveda širi govorice o brezbožju in takih rečeh. Vlada pa se noče vdati, ker ve. da ima za seboj ogromno množico ljudstva. Res je, da eni in isti ljudje Na potu v izgnanstvo Le Frioul (Severna Afrika) kjer čaka Abd*el-Krim, da ga vkrcajo na pamik «Amiral Pierre», ki ga popelje na Reunion. Na desni: Abd=el»Krim na poveljniškem mosticu parobroda «Abda». kriče »živijo Calles«, obenem pa po-klekajo in molijo, čim slišijo zvonenje. Toda to ne sme motiti opazovalcev. Mehika je katoliška dežela, a to je ne sme ovirati pri napredku. Na vsak način pa protestira vlada proti vestem o boljševiških nasilstvih, ker tudi dobro ve, odkod te vesti prihajajo. V krvavih pretepih v Mehiki, Arizoni in Guadala-hari so igrale vodilno vlogo bogate Američanke iz Zedinjenih držav. Pohitele so v Mehiko v lastnih salonskih vozovih, da pomagajo »sestram« iz same eksaltiranosti, čeprav same niti niso katoličanke. Pasji nos Ta ali oni ie morda že čital, da ima mačka šesti čut, »električni zmisel«, ki ga srečujemo tako redko, in sicer zgolj v zakrnelem stanju, pri človeku. Mačka ima v dlaki izjemno električno svoj-stvo; če jo drgneš, izloča elektriko, zato se nje kožuhovina rabi za olajša-vanje revmatičnih bolečin. Na isti način hočejo nekateri razlagati čudovito sposobnost razvedbe ali orijentacije pri golobu selcu. Neki ruski ali poljski fizijolog pa je ondan trdil, da so ps! obdarjeni z enako zmožnostjo. Po njegovem se pretirava pomen voha pri psu. Njegova vonjalna čutljivost gre prav za prav na račun »elektro-patije«. Z drugimi besedami: psi sledi- jo z nakopičenimi električnimi iziilap-ki. To kopičenje — pravi slovanski učenjak — se vrši s posredovanjem pasjega repa, ki neprestano miglja, služeč kot sprejemalna antena. Ce je to res, smo našli globoke razloge za to, da se psi vohajo. Neposredna okolica repne antene utegne imeti tajinstveno sposobnost, da pretresa valove... Teorija je tako duhovita kakor zabavna, in njen oče se je spustil nekam daleč. Pomislimo: psi z odsekanim repom imajo prav tako izvrstno duhalo kakor njih repati vrstniki Nadalje: po katerem neznanem zakonu naj bi se vprav pri kužkih določeni električni valovi pretvarjali v vonjalne občutke? Nemogoče to ni, saj še precej borno poznamo elektriko vobče, zlasti pa fiziološko. Slednjič ni pasji nos tolikanj občutljiv za duho gomoljke, ki nejasno pozna obliko, morda nič drugega ko živi enaček (ekvivalent) uglašenega detektorja s svinčenim sijajnl-kom za sprejemanje emisij s kratkimi valovi!... Naj bo kakorkoli, vonjalne živčne občutnice bi kazalo do dobra proučiti: mogoče se bo dalo potem vohalo, to zanemarjeno čutilo, z vzgojo ali umetnimi sredstvi izpopolniti. Lahko, da so nekaterim ljudem prihranjeni izredni užitki, o katerih je sanjaril Huysmansov junak Jean des Esseintes v romanu »A rebours«. E. G. II. ženska olimpijada v Goeteborgu Sprevod športnic ob ocvonivi ekspijade Pred nekaj dnevi se jc zaključila li. žen* ska olimpijada v Goeteborgu (Švedska). Prvo mesto je dosegla Anglija, drugo pa Francija. Gornje slika prikazuje tek na 100 jardov, na katerem je zmagala Francozinja Radi> deau in postavila nov svetovni rekord. — pSodaj: Poljakinja Konopackova meče krog Io. Vrgla jo je obojeročno 19.25 m in se plasirala na tretje mesto. Bismark, Viljem in nemška republika Profesor Andreas, član profesorskega zbora na vseučilišču v Heidelbergu, Izdaja zbrana dela kneza Bismarka že več let. Tretji zvezek Bismarkovih spominov ki je pravkar izšel, se bavi večinoma z dopisovanjem med železnim kanclerjem in baronico Spitzbergovo. hčerko bivšega predsednika ministrskega sveta v Wurttembergu. von Barnbuhlerja. Bismark je bil s to damo v tesni zvezi. Ko je železni kancler padel v nemilost pri Viljemu II., je takoj zaslutil nesrečo, ki se pod megalomanskim cesarjem obeta njegovi domovini. Temu svojemu občutku je dal izraza tudi v pismu, katerega je pisal imenovani dami in ki vsebuje naslednje stavke: »Kaj-zer misli, da vsako stvar razume bolje od mene. Samega sebe neskončno precenjuje in si domišljuje, da je večji od Friderika II. Zato je sam sebi največja autbriteta in dela svojevoljno vsako stvar in ne pomisli nato, da bi nas lahko zadela nesreča, zlasti, če pride do vojne Se več. on hoče tudi sam voditi vse vojaške operacije, kar lahko pripravi nemško ljudstvo v strašen položaj.« L. 1893. je zaključil Bismark novo pismo, ki ga je poslal baronici Spitzber-govi s temi preroškimi besedami: »Mogoče je, da je Bog določil Nemčiji skorajšnji polom, kateremu bo sledilo novo vstajenje v republikanski državi«. Stari državnik se ni motil... Palača plesalke Krzeszmjske Nedavno je dala moskovska vlada pregledati vse dokumente, ki so bili dvignjeni leta 191S. iz bančnih depozitov v Leningradu. Med vrsto zanimivih listin, ki so ob tej priliki prišli na dan, je bila tudi oporoka znane prve plesalke carskega gledališča M. F. Krzeszinjske. Pokojrica je ostavila vse svoje premoženje svojemu izvenzakonskemu sinu, katerega je imela s carjem Nikola- j jem II., Vladimirju Sergejeviču Krze-szinjskeinu. ki je dobil pridevek Serge-jevič od svojega kuma velikega kneza Sergeja Mihajloviča. Leta 1913. je namreč vložila prima-balerina v banko za milijon rubljev vrednostnih papirjev. Krzeszinjska je igrala zadnje decenije zelo vplivno vlogo na ruskem dvoru. Bila je zelo intimna prijateljica carja Nikolaja II. Imela je seveda tudi svojo palačo. Takoj po izbruhu revolucije je postala njena hiša sedež anarhistov, pozneje pa so se vanjo vselili boljševiki. Prve govore v Leningradu je imel Lenin z balkona palače pokojne Krzeszinjske Dokler se ni komunistična stranka preselila v Smol-njev zavod, je imela v palači plesalke svoj štab tudi komunistična centrala. Ime Krzeszinjske je radi tega odmevalo širom Rusije in je še danes jako popularno. Letala in orli Na zadnji seji Royal Aerial Society v Londonu je poroča! angleški polkovnik Minchin o izredno razburljivem dvoboju, ki se je vršil med nekim letalom in orlom. V okolici južnoevropskega nabrežja ter Mali Aziji se pogostoma pripeti, da orli napadejo leteče aeropla-ne in jih mnogokrat pogube, ker se zapletejo v krožeči propeler, nakar se mora letalo radi defekta spustiti na tla. če že preje ne trešči na zemljo in se popolnoma razbije. Colonel Minchin je letel iz Londona v Kairo. Ko se je spotoma ustavil na grških tleh. ga je neki ondotni vojaški pilot izrecno opozoril na nevarnost, ki preti aeroplanom od orlov. In res. Čim se je Minchin dvignil v zrak in je letel pol ure ter se je približal malemu skalnatemu otoku, že je videl, kako ga zasledujeta dva velika orla. Potnik, ki je bil v letalu s polkovnikom, je skušal odstraniti nevarnost s puško in je streljal na živali. Ptiča pa sta tako spretno letela in se previjala po zraku, da se jima je kmalu posrečilo priti v bližino propelerja, ne da bi ju ranil kak strel. Orla sta pri tem sledila letalu vedno v vzporednem tempu. Eden izmed obeh ptičev se je približal propelerju čisto na kratko distanco. Silil in silil je z gla- vo vanj, in nedvomno bi povzročil nesrečo, da ga ni usmrtil polkovnikov sopotnik s strelom iz pištole. Ko je videl orlov tovariš, kakšna usoda je zadela njegovega tekmeca, ki je padel krvaveč v morje, je opustil nadaljnje zasledovanje'aeroplana ter je izginil v daljavi. Gledanje brez oči L. 1920. je objavil zdravnik Louis Farigoule, znan pod pisateljskim ime* nom Jules Romains, zanimivo razpravo »Videnje brez očesne mrežnice« (La Vision extra«retinienne et te sens pa« roptique), ki je dala izrednemu vse« učiliškemu profesorju Renčju Mau« blancu pobudo, da je pričel vzgajati vid gospe Heynovi, slepi od svojega 18. meseca. Zdravnik in njegova izobraže« na slepiča sta pravkar priobčila svoja izkustva v knjigi »Une Education pa« roptique«. Odgoja se je pričela z ne« kolikšno hipnozo, da bi bolnica prišla v stanje avtomatizma. Zdravnik jo je izpraševal, kaj čuti, ko ji pokazuje ta ali oni predmet. Po štirih sejah je go« jenka zaznala paroptični (izvenočesni) čut, t. j. gledanje z mikroskopičnimi očesci v koži, zlasti na obrazu, ličnicah in vekah, nekoliko tudi na prstih in tik niku. Na 50 cm razločuje vzgojiteljevo obličje, loči krog od četverokota, raz« ne barve na lepenki, razpoznava črke na papirju in počasi zloguje. V Benet« kah je začutila barvo hiš in prekopov, na švicarskih planinah pa ni videla nič. Danes razbira dan od noči, na daljavo pa je njen vid brez moči. Dasi so po« datki Heynove gospe zeio pomembni za psihologijo, jih je treba skeptično presojati: njeno izražanje je sicer naše, ali občutki in dojmi so po vsej priliki drugačni nego pri zdravih ljudeh. Zato ne vemo, jo li pravilno razumemo. Vprašanje pa je, ali si smejo slepci dajati kaj upanja spričo njenih uspe« hov. Na splošno menda ne. Saj je njen primer zares izjemen: gospa je nena« vadno nadarjena, naobražena. krepko« voljna. Vendar smemo z zaupanjem pričakovati nadaljnjih študij o zakrne« lih vidnih elementih, ki jih vsebuje člo« veška polt. H. V. tez tisoč let Ljubljana čez 1000 let! Če bo še stal Prešeren ob Ljubljanici, ne bo njegov bronasti obraz nič boli teman, kakor lica tam okrog hitečih meščanov. Sicer pa. kdo bo vedel takrat ka.i o Prešernu! Zvečer bo nagovoril v Zvezdi glavni natakar gosta v pokvarjeni angleščini. edinem jeziku, ki ga obvlada: »Danes pa imamo nekai izvrstnega! Pohana dekletca iz Novega mesta Izvolite hrbet ali stegno?« Ta strašna slika ni sad slepe domišljije. temveč temelji na strogo znanstvenih zaključkih profesorja Je-ana Bartea. ki uživa sloves najbolišega francoskega statistika. Natančni študij števila Dorodov je dovede! J. Bartea do zaključka: »Pride dan. ko bo požrla črna rasa belo in ne bo več §Jedu o belih državah. Nositeli kulture in civilizacije. beli gospodar obeh polovic zemeljske oble, bo služil le za zrezke, ki jih bodo pekli črnci za črnce v gostilnah vsega sveta.« Splošno navdušenje za zamorski jazz - band je silno tragično. Število vsega prebivalstva na našem nlanetu znaša sedaj 1 milijardo 800 milijonov ljudi. Dnevno se rodi 50.000 otrok obeh spolov. To znači. da bo narastlo tekom 750 let prebivalstvo zemlje na 14 milijard. Naš planet ne bo v stanju pre-hraniti te množice in — kanibalstvo bo edina rešitev prehranjevalnega vnra-šanja. Črricj se množiio dvakrat bolj hitro kakor bela in rumena rasa. Radi tega bo napotila lakota leta 2765 črnce iz Afrike v Azijo, Ameriko in Fvrono. Edino meso jim bo nudilo belo prebivalstvo . Prof. Barte razlaga sovraštvo Ame-rikancev do zamorcev z nagonsko mržnjo, ki je utemeljena v žalostnih izgledih za bodočnost bele rase. Letos se je dogodilo veliko izgredov v ameriških kooališčih- beli gostje ne trpe. da bi jim črnci »mazali morje« in zahtevajo. naj vlada zabrani s posebnim zakonom skupno kopanje obeh ras. Profesor Barte pravi, da b' želel biti le vedeževalec. spiritist ali kaj sHčne-ga. ker bi potem imel nekaj upanja da so njegova nrorokovanja napačna. A njegove številke so žal nezmotljive. Računstvo se ne briga za filozofijo, so-cijalno znanost in narodno vprašanje. Jezik matematike je jasen. Mi pa smo lahko srečni, da bomo še mirno legli v grob in ne kakor naši pozni potomci, ki bodo plen črnega rodu.. . Detektivi zakonolomstva V Parizu se nahaja cel kup zasebnih detektivskih uradov. Največ dela imajo z zakonolomstvom in razumljivo, da delajo s tem tudi največ dobička. V Franciji namreč obstoja zakon, da zadostuje prelomitev zakona (in na podlagi tega ločitev), če je dokazano po dveh pričah, ln ker ni nič bolj naravnega. kakor da človek čim hitreje dozna v takih zadevah resnico, prihajajo k detektivskim agencijam množice razburjenih in nervoznih soprogov in soprog. Ta zakon je postal za detektivske agencije naravnost zlata žila če pride kiijent v agencijo, se najprej določi cena zasledovanja nezvestega zakonca. Nekateri detektivi zahtevajo 50 frankov na dan. drugi ne delajo za manj kakor 100 frankov. Včasih se določi kar skupna cena za vse delo vnaprej. čim ste se domenili za ceno in položili precej visoko aro. se začne zasledovanje na podlagi podatkov in sumni-čenj, ki ste jih javili agenciji. To zasledovanje se konča s pozitivnim ali negativnim uspehom. Tedaj vas da direktor agencije poklicati in vam izjavi, da so vaša sumnice-nja neopravičena. V tem primeru plačate ostanek in zadeva je za vas srečno končana. Ali vam pa razodene, da delite naslade in veselje zakonskega življenja s tem ali onim. In prečita vam poročilo svojega uradnika: Predvčerajšnjim je gospa N. izstopila iz avtomobila št. toliko, pred št. 16. te in te ulice, ter šla v hišo. Avto jo je čakal na nasprotni stram ceste. Kakih deset minut pozneje je vstopil v hišo mlad gospod, visoke postave, črnih, kratkopristriženih brk, v sivem površniku in polcilindru. Skrbno se je oziral na vse strani, če ga morda kdo ne opazuje. Ob 17. uri 35. minuti je gospa N. prišla iz hiše. sedla v svoj taksi in . . . itd.» Detektivi imajo ponavadi seboj male fotografske aparate in večkrat se jim posreči, da posnamejo slike, ki potem pri sodišču dobro služijo za dokazila. Če je nezvestoba dognana, se kl.jent domeni z detektivsko agencijo. Določita se dve vsega spoštovanja vredna možaka kot priči in ko sta ljubimca spet v svojem gnezdu, prihiti vsa četa. Detektiv pa vedno prej natančno preišče svojega klijenta. da li nima skritega pri sebi kakega orožja. S tem se je že preprečilo mnogo nesreč, kajti ni ga skoraj soproga ali soproge, ki bi v tem primeru ne prišel z nabitim samokresom, da maščuje svojo čast. Nato potrka družba na vrata in sledi klasični prizor, kj se ponavlja vedno star in vedno nov. odkar obstoja zakon. Detektiv in priče potem pričajo na sodniji in na podlagi tega pričevanja lahko varan soprog zahteva sodno ločitev zakona. Vse to ni samo v Parizu, temveč po vseh velikih mestih čisto vsakdanje. Detektiv in priče imajo v takih slučajih Prisotnost duha «Ho, slišite, kaj pa delate na mojem vrtu?« «E . . oprostite... padel sem z aero« plana!« šAMO ŠE DANES ie dan sale in smeha, ker danes se poslavlja najboljši kom'.- sveta, neodoljivi Harold LI o v svoji kolosalni n naibuljš burki, '-ar nam jih doseda primsia tilmsKa ume nos „On" kot topn car. Sijajno je prikaiana velika bitka ,1:1000" te Sf scene, v katerih nastopa silni Coloss Posebno Vas opozarjamo na Izvrstno sceno „Co!osso in beli konj" ki vzbuja velikansk smeh brez ktaja in konca, izven programa „Macan Marko' in velika revija modernih plesov, elegantnih toalet ;n prekrasnih z>nsk v giasovitem londonskem kabaretu Piccadilly. Predstave se vrše točno ob: 3., pol 5. 6. pol 8 in 9 uri. Pri vseh predstavah sv.ra >rvovistni umetniški orkester pojačen z velikim novim Jazz- bandom. Predprodaja vstopnic od pol 11 do pol 1 Jutri v ponedeljek namovejši Harry Plel- lilm Pariška podgana'1. Elitni Kino Matica — najmodernejši kino v Ljubljani. Moderna ventilacija Telefon štev 124 vedno težko nalogo in morajo ohraniti vso svojo prisotnost duha, ker pride tu ponavadi, če že ne do streljanja pa vsaj do pretepa. Zadnji senzacijski proces v Parizu zoper veletrgovca Lancela je pokazal tipičen primer zakonolomstva. Lancelova žena je bila v stanovanju enega najbolj znanih francoskih vojnih letalcev, Marvela. krasnega dečka. Lancel je z detektivom in pričami udri v letalčevo stanovanje ter našel svojo soprogo tako in tako . . Ko je letalec dvignil svojo pest, ga je Lancel. ki je znal le predobro skriti svoj samokres, ubil z dvema streloma. Porotniki so ga oprostili . . . o slovanskem svetu Smrt odličnega SloTana. V soboto 28. t. m. je v Pragi nenadoma umrl primarij vi-nohradske bolnice dr. Jan S e m e r š d. državni tajnik ministrstva narodnega zdravja. Zadela ga je kap Dosegel je starost 60 let. Pokojnik je bil eden najuglednejših čeških zdravnikov, ki je igral v zdravniški organizaciji eno prvih ulog Polnih 20 let je urejeval cCasopis Ičkafu českych» in 15 let cVestnik českych Ižkafu*. Prav tako dolgo je bil tudi tajnik obeh teh organizacij. Svojo strokovno naobrazbo si je izpopolnil na ruskih in poljskih klinikah. Potovanja po raznih slovanskih zemljah in prijateljski stiki z učenjaki vseh slovanskih narodov je mogočno vplivalo na njegovo mišljenje. Postal ie navdušen panslavist. ki je neustrašeno ln z vso doslednostjo propagiral vseslovansko idejo. Politi5no je pripadal državnopravci napredni stranki in kasneje, ko se je ta stranka združila z narodnimi demokrati, narodno - demokratski stranki. V političnem pokretu je živo sodeloval in veljal za nosi-telja slovanske ideje. Njegovo ime je postalo znano, ko je pred desetletji kot član mednarodne 7/dravniške zveze vložil energičen protest, da bi se mednarodni zdravniški kongres vršil v Budimpešti, v glavnem mestu zatirateljev slovaškega naroda. Ta protest je dal pobudo Bjornstjernu Bjflrnsonu. da je v plamteči filipiki napadel Madžare radi njih nasilstev na Slovaškem. Ko je izbruhnila balkanska vojna, je dal dr. Seme-rad inicijativo, da je bila poslana posebna zdravniška ekspedicija na balkansko bojišče. Ko je 1. 1914. pozval dr. Masaryk pred svojim odhodom v inozemstvo dr. Ant. Haj-na, naj bi mu izdelal načrt bodoče češke države, se je udeležil seje, na kateri se je sestavljal ta načrt, tudi dr. Pemerad Na pred log dr. Semerada je bila v ta operat včrta-na tudi Podkarpatska Rusija kot sestavni del češkoslovaške držive. Največje zasluge pa si je pridobil dr. Semerad med vojno. Njegov zavod — Vinohradska bolnica — je bilo pravo pribežališče vseh onih, ki jim Je slovanska zavest branila, da bi se borili kot avstrijski vojaki. Srečen oni. ki mu je uspelo priti v to bolnico. Dr. Semerad je 6toril vse, da ga čim dlje obdrži v svojem zavodu in ga tako odtegne avstrijski fronti. V njegovi bolnici so našli med vojno utočišče tuli mnogi Jueosloveni, med njimi i dr. Ivan Lah in Rasto PusttvsipmSoV Vsak dan jih je posečal ne toliko kot zdravnik in šef zavoda, marveč kot somišljenik, da v razgovoru ž njimi utrdi in ojači svoje skalnntrdno prepričanje, da se vojna ob koncu koncev konča vendarle z osvoboditvijo Cehoslovakov in Jugoslovenov. Pokojnik je bil zlasti velik rusofil, za+o ga je ruska katastrofa silno bolela, vendar pa ni v njem omajala vere, da v kratkem pride dan, ko Rusija zopet vstane v vsi svoji veličini. Avstrijo - Rakousko je sovražil z vsem gnevom Slovana, ki se zaveda. da je edino Avstrija zapreka za srečnejšo bodočnost slovanskih narodov, zato Je bilo njegovo načelo, da stori vse, kar bi lahko Avstriji škodovalo. V tem namenu je držal vojake v svoji bolnici, kakor dolgo ;e mogel, in 3e je boril zanje kakor lev. Cesto je imel z avstrijskimi oblastmi hude konflikte, toda niso mu mogli blizu. Tudi zloglasni general Hofbauer ne, ki so mu ga opetovano poslali na vrat V težki borbi proti avsrtrijski vojaški upravi je dočakal »svoboienje Bil je ve= srečen, da so se mu izpnlnilp vse nade. nie"ovr =roon fp rrrpniln edino ponižanje Rusije. Svobodni svoji državi je nato posvetil vse svoje sile — kot drž. tajnik ministrstva narodnega zdravja Je organiziral vso zdravstveno službo _ tn v službi domovine je tudi umrl. Bil je mož značaj in poštenjak, navdušen Čeh in fanatičen Vseslovan, kakršni danes žal izumirajo. Zato tem večja slava njegovemu spominu! Ker ni hotel dati odTeze. 2upnik Ha-rangoszo v Topolčanih na Slovaškem ni hotel dati pri spovedi nikomur, ki ga je pozna), da ni pristaš klerikalne stranke, odveze. Eden izmed onih, ki jim je odrekel odvezo, ga je ovadil sodišču v Nitri, ki je takoj uvedlo proti župniku kazensko postopanje. Pri razpravi je bil župnik kljub temu, da se je skliceval na pastirski list slovaških Škofov, ki 90 izrecno zaukazali to dejanj-;, obsojen na globo 100 Kč. Župnik se je proti tej sodbi pritožil na višje sodišče v Bratislavi, ki pa je sodbo prvega sodišča potrdilo. Obsodba je s tem postala pravomočna. cValečni sl>ornik> (Tojni fbornik). V Pragi je izšel prvi zvezek cValečnega sbor-aika>, ki hoče opisati življenje in delovanje Češkoslovaških legij. Olavni urednik teea velikega dela je Adolf Zeman. Prvi zvezek nosi naslov: tCestani odboje. Jak žili a kudy t&hli čel. Iegie.> Redukcija ministrstev na — Češkoslovaškem. Ministrski svet v Pragi je na svoji seji v četrtek sklenil, da se odpravi ministrstvo javnega zdravstva. V kratkem se odpravi tudi ministrstvo za prehrano. Urednik R. Cejnek nmrl. V Pragi je umrl urednik tiskovnega odseka preztdija ministrskega sveta Rajmund Cejnek. Rojen je bil 1. 1860. v Kromerižu. L. 1889. je postal urednik dnevnika cPolitilo, ki je v nemške mjeziku branil češke interese. Leta 1907. je prevzel glavDO uredništvo lista , ki je bil naslednik »Politike*. Bil je med ustanovitelji zveze Blovanskih novinarjev, katere kongresov se je rad udeleževal. Na teh kongresih je ieral ugledno uloco. Dolga leta je bila tudi odbornik te ?veze.. L. 1908. se je udeležil slovanskega oovinarskega kongresa in odkritja Trubarjevega spomenika v Ljubljani. Cejnek je Bil vzor poštenega, naobraženega in izkušenega novinarja, ki je užival največje spoštovanje med svojimi tovariši. Slava njegovemu spominu! JUC na j'bo!fše. ,naj+rp ežn ejse, zato nccenejšc Slovenci premalo zgodovine, pa pre- i pričuje gospod Konjeslav Ozelj Sloven- j ce, da imamo preveč alkohola, in skuša : že od prevrata sem napraviti naš narod \ srečen z izumom brezalkoholnega žganja ...« — »Brezalkoholnega žganja?« *Da, brezalkoholnega žganja, kajti žganje najbolj zastruplja naše ljud- j stvo, in ljudje pi.i6 samo zato, ker teče. nravi gospod Ozelj. In on že ve, saj je visok gospod in pije tudi, čeprav ne žganja, pač pa vino;» «Saj je v vinu tudi alkohol!« «Je že res. Toda, on pravi, da alkohol nič ne škodi, ako človek česen jč. ampak to sredstvo se lahko s pridom priporoča edinole starim samcem, kar ti bo morda razumljivo.* »Seveda mi je. Kaj pa je pravzaprav ta gospod Ozelj?« «Gospnd Ozelj je certifikallst ln je bi! pred prevratom v nekem ministrstvu na Dunaju za takega uradnika, ki je bolj s sedalom delal. Pisal pa se je takrat Ferdinand Os! in je bi! seveda nemškutar, ki je za silo lomil slovenščino. Ob prevratu so mu na Dunaju dali slovo, ker ga niso Imeli za kaj ra-» biti, in napotil se je v domovino. Spotoma se je prelevil v Slovenca, si poslovenil ime v Konjeslav (po nasvetu nekega dijaka, ki ga je prepričal, da je «Ferdinand» nastalo iz »Pferdi-nand», kar je potrdil tudi g. Skočir. Ozelj (njegovi predniki so se pisali za Osle) in ko ie prišel v Ljubljano, se je strankarsko opredelil, stopil k odličnim gospodom in se iim priporočil. Ker je bilo takrat pri nas vkoreninjeno mnenje, da so po ministrskih uradih na Dunaju nameščali le najnadarjenej-še in najzmožneiše ljudi, so Konjesla-va Ozelja sprejeli z odprtimi rokami, ga povišali za dva ali tri čine. napravili za konceptnega uradnika in mu dali vodstvo nekega na novo ustanovljenega oddelka, kjer pa je g. Ozelj svojo popolno nezmožnost tako temeljito dokazal, da so ga kmahi milostno — toda na njegovo prošnjo — upokojili. Pravzaprav pa ie bila že od vsega začetka njegova namera, da doseže pokojnino višjega čina. kakor ga je doslej imel. No, in zdaj deluje gospod svetnik Ozelj na polju protialko-holnega gibanja in uživa velik ugled, skoraj tako velik, kakor njegov orija-telj, velezaslužni gospod Martin Skočir. — Vidiš, v tako imenitno družbo boš danes prišel... No, zdaj sva pa že tu.» Ustavila sta se pred enonadstropno hišo, ki se ji je že od zunaj poznalo. da je boljša furmanska gostilna. Dreja mi je pokazal na hitrico razne hinavske vhode, potem pa sva stopila skozi vežna vrata v vežo. kjer je stalo nekaj miz in iz veže sva šla skozi Drvo. veliko sobo z nepogrnjenimi mizami v srednjo, kjer sva na sredi sedla za okroglo mizo pod ogledalom Sprva se radi teme ni dalo dosti razločiti, potem pa, ko so se oči privadile, sem videl. kako je soba opremljena. V sobi so stale štiri mize: dve dolgi na vsakem koncu podolgovate sobe, na sredi pa dve okrogli. Vrat ie bilo dvoje: ena, skozi katera sva prišla iz prve sobe. druga so držala na dvorišče in so bila obenem posebna vrata za v to sobo, tretja pa so držala v tretjo sobo — Dreja je rekel, da jo imenujejo gostje druge sobe »Najsvetejše® — ki je pa zopet imela poseben vhod. oziroma izhod Po stenah so visele polee običajnih slik iz iugoslovenske zgodovine diplomne slike Družbe sv. Cirila in Metoda, nad mizo pri vhodu iz prve sobe pa tudi neke fotografije. Dreja mi je pojasnil, da so to slike umrlih stalnih eo«tov izzn tiste mize ki je bila ta dar že precej na gosto zasedena. Nad isto mizo so bile tudi pinice ali svedrci za prižiganje električne luči in za ventilator. Kakor sem zapazil, so Drejo vsi po znali, vendar ga niso pozdravljali hrupno, temveč nekako muzaje se. Prišla je natakarica, prav čedna, ve-I lika in vitka plavolasa, in Dreia je I naroči! vina. Kmalu nato Da ;e prišla | iruga. ki je bila bolj obilna, majhna in ' črnolasa. vprašat ali sva že kaj Da-i ročila. »Pijača najbrže ni dosti prida.« je i-ekel profesor Pipan, natakarice so j preveč čedne.» «???» »Veš, to je tako. Po navadi imajo tukaj zmerom dobro vino: in kadar ga imajo, takrat ie gostilničarju vseeno kakšer- kurnik najame za postrežbo Kadar se mu pa pijača ne posreči popolnoma. takrat gleda, da »postrežba* mika goste.» Res sem zapazil, da gostom dosti bolj koprnijo oči po »postrežbi«, nego sa brigajo za dobroto pijače, ki jo nenavadno hitro naročajo. »Vidiš, pri tistile mizi pod fotografi-'ami se zbirajo štiri omizja. Prvo se začne shajati ob desetih doooldne: ti. ki zdaj tamle sedijo, spadajo k drugemu, ki se zbira od dveh oo^ljne naprej; tretje sedi od petih -jorhildne dalje do \ečerje. četrto pa od osmih do konca Večkrat se zgodi, da se kdo od prvega, drugega ali tretjega omizja zasedi do zadnjega, kar se posebno rado zgodi, kadar je nijača slabša Zbira se pa tamle najboii oisana družba. Kar oglej si jih, saj iih gotovo do večini poznaš.« Poznal sem pa le nekatere. Na enem koncu mize je predsedoval dr. Tomaž Zalar, na drugem pa pesnik Felici.ian. ki ga je nekdo prav vsiljivo izpraševal, kako je bilo takrat, ko je v Celju skozi okno drugega nadstropja na cesto stopil. Potem sem zapazil trgovca Repiča. tistega, ki prav dobro šaljive anekdote pravi in mehaničaria Antona Zagorca, ki ima zmeraj klobuk na glavi in miga ž njim kadar kai dopoveduje: najraje pa poudarja, da je n? Nemškem obiskoval ljudsko univerzo to je najbrže tudi vzrok, da tako za vozl.iano in skodrčano govori. Pole Repiča je sedel mlad er>crind ki se > pečal z anat0mi'0 slančkov. Drugi' nisem poznal anvidk Pipan m: jih i popisal in rekel, da so sami znamem ljudje. (Nadaljevanje sledi) Darujte za dijaške kuhinje Kraljestvo mode Nova črta jesenske mode Po številnih mesecih uravnotežene enoličnosti so se modelisti končno vendar le odločili, da jesenski liniji odkažejo novo smer, ki se bo umaknila s poti znane mode ter vedla k docela novim oblikam. Že dolgo se je govorilo o bližajoči se »bluzasti liniji«, toda nihče ni hotel verjeti enostavnim verzijam, kajti ravno spoTtna oblika se je tako ustalila, da domala že ni misliti na odrekanje in na izpremembo linije. Pravzaprav je čudno, da se domala štiri sezone ni naše! niti en mojsteT, ki bi bil dominuiočo modo zrevolucijoniral s kako novo noto. In tako se šele zdaj nahajamo pred obsežnejšo izpremembo mode, pred absolutno varijacijo dosedanje silhuete. Dočim so bile doslej obleke ravne ali zložene v ozke votle gube, bodo novi modeli vseskozi držani v stilu bluze. Na prvi pogled se bo damski svet gotovo bližal novi modi le boječe in obotavljaje, ker bodo nedvomno številne dame še nadalje favorizirale ravno obliko napram bluzasti. Gotovo pa se bo damski svet, prav hitro prepričal, da jc lahko tudi bluzasta linija vrlo prikupna, ako jo ustvari dobra roka, in da prinaša številne nove oblike, ki so doslej bile popolnoma neznane. Kratkomalo: pojav bohotne oblike znači povratek k ženski liniji in očiten odstop od stila »maskulizir&ne« dame. Nikakor ni s tem rečeno, da je sportno-maskulini mode! docela odigral svojo vlogo. Nasprotno, morda bo deležen še večje priljubljenosti; vendar pa bo njegovo območje omejeno bolj na dopoldansko modo, dočim bo popoldanska in večerna obleka prezentirala izključno »ženski« stil. Novo bluzasto oblačilo se naravno lahko izgotavlja iz vsakojakega materijala, v kolikor gre za mehke in voljne tkanine, ki so za to obliko izključno angažirane. Svila se lahko uporablja za ta kroj ravno tako, kakor blago in plaščni velur, ki v primerni predelavi učinkuje ravnotako dobro, kakor čipke za večerno bluzasto oblačilo. Naj pojasnimo najnovejše mode!e potom naših slik! Na prvem mestu je večerna obleka, izgotovljena iz čipk ter je vrlo hvaležna v vsakem pogledu. Ako je izgotovljena v črnem, je vsestransko uporabna, samo da učinkuje nekoliko žalobno. Znatno živahnejše in učinkovitejše so me-dlo-lilaste čipke, še bolj pa morda srednje-zelene, chartreruse ali crevette. Gornji del tega modela je docela bluzast ter harmo- nira z bohotnimi dolgimi rokavi. Partija krila je deljena v tri s krznom obrobljene volane; to je nova nota, ki je deležna vsestranske prillubnosti. Opažati je na tem modelu povišanje tajle tembolj, ker je oblačilo prepasano z mehkim svilenim pasom, ki ie ob strani zavezan v veliko pentljo. Vrlo enostavna toda izredno prikupna je bluzasta linija drugega modeda. Da se stil uveljavi, se ta obleka izgotovi iz svetlejše svile, morda iz crepe-satina ali sličnega materijala. Preko ravnega spodnjega oblačila pada gornja obleka, ki je v spodnji partiji spredaj in zadaj razklana. Spredaj je obleka v pasu primerno vzpeta, da se doseže bluzasti učinek. Rozeta, ki na ta način nastane, je vrlo efektna. Zadnja skica končno predočuje, kako se v bluzasti obliki izgotovi elegantna obleka iz blaga. Krzneno obrobje (morda cenena a vendar efektna zajčevina) igra tu važno vlogo, ker so spodnji rob, okrogli izrez in nastavek rokavov obroljeni s krznom. Pentlja iz težke svile ali moirčja nadomešča pas ter je spredaj in zadaj zavezana s pentljo. Takšna obleka je posebno odlična v modri ali črni barvi, dočim naj bo krzneno obrobje sivkasto. Ploščata ročna torbica iz divjega usnja velja mamentano kot posebno elegantna ter bo za jesenske dni gotovo vrlo priljubljena, tembolj, ker je usnje zelo mehko, baržunasto, in izbrano v lepih barvah: zeleno olivno ali rjavkasto kakor padajoče listje. Nove ročne torbice so sicer zelo ploščate, zato pa znatno večje kakor dosedanje, tako da njihova prostornina sicer ni prevelika, a vendar zadostno obsežna. Pariška popoldanska moda Moda pariškega kepa v jeseni Najboljša krema. Greme JY(ouson je na kartončkih numerirana. Cenjene dame! Shranite številke. / januarja bo izžrebanih 250 daru Kino Iz življenja Cliarlieja Chapl ma Charlie Chaplin je silno molčeč človek. Nikdar ne govori o svojem življenju, o svoji mladosti in o svojih uspehih. Še celo danes, ko je postal najpriljubljenejša filmska osebnost na celem svetu, ga ne pripravi noben reporter do tega, da bi vsaj z eno besedico privzdignil zaveso, ki zakriva njegovo preteklost. Američanom se zdi skoraj nepojmljivo, da filmska veličina, kakor je Chaplin, neče govoriti o svojem življenju ter tako namenoma pušča v nemar ceneno reklamno sredstvo. Ali baš njegov- molk še bolj vzbuja radovednost publike. Neki nemški novinar je sklenil, da poskusi on, kar se ni posrečilo njegovim ameriškim kolegom. S pravo nemško vztrajnostjo in natančnostjo se je podal na delo; prebrskal je nešteto cerkvenih matrik in vn-rijetejskib programov, prelistaj cele skladovnice letopisov in si izpisal sleherno podrobnost, ki je bila kakorkoli v zvezi z življenjem največjega sodobnega filmskega glumca. In tako je ustvaril dovršen Chapli-nov življenjepis, ki je vzvišen nad vsem t. lepimi sicer, a neresničnimi zgodbicami, ki krožijo o Chaplinovem življenju. Chaplinova tužna mladost začenja v F011-tainebleauju pri Parizu. Njegova mati je bila nastavljena v kabaretu kot pevka. Mladi Charlie je štel šest mesecev, ko se mu je mati preselila domov na Angleško. Taka je rastel v najzapuščenejšem predmestju Londona, prepuščen samemu sebi, zakaj mati je pevala po cele noči v zakotnih vari jetejih, da je z ubogima dvema, tremi šilingi na dan preživela sebe in dete. Ko.mu je bilo deset let, je moral tudi sam prljeM za delo in pomagati materi. Nastopal je na manjših predmestnih odrih, kjer je igral_za-nikarne poulične dečake, pomagal starejšim igralcem pri oblačenju in maskiranju ter se je sam sebi zdel kralj, akdar je o polnoči dobil svojo borno gazo. Nekega dne je njegova mati brez slenu izginila. Za štirinajstletnega dečka so se zdaj začeli še slabši rasi. Ostal je sam samcat na svetu, ne vedoč, kje je dobil denar za borni svoj vsakdanji kruh. Pridružil se je potujočim komedijantom ter je v nekaj letih prebrodil vso Anglijo. Bil je večkrat lačen kot sit, spal je na gnili slami v hlevih in v krčmah pri pijancih — ali upanja na boljše čase ni izgubil nikdar. Njegova velika želja je bila,"da postane nekdaj slaven igralec. Njegova vera ga ni varala. Po golem slučaju ga je nekega dne srečal upravnik potujoče "trupe »Carno« (ki je sedaj ravnatelj družbe ) ln ga vzel s seboj v Ameriko. Tam je nastopal v varijetejih in music-hallib in je kot klovn izpopolnjeval s šalami in glupostmi premor med posameznimi točkami. V majhni vlogi (igral je pijanca) se je prvič pojavil v širokih hlačah in velikanskih čevljih s premajhno melono na glavi — v isti opremi, ki mu je pozneje donesla svetovno slavo. Zel je ogromen aplavz. V ostalem si tistega kostuma Chaplin ni sam zamislil. Po predstavi je pripovedoval, da je videl v Londonu možaka. po katerem si je vzel vzor. Čuval je ko-čijažem konje, med tem ko so oni popivali v gostilni. Chaplinovo pozornost je vzbudila predvsem njegova značilna hoja, in sklenil je, da jo bo v prvi priliki skušal kopirati. Poskus se mu je obnesel nad vsako pričakovanje. Ali Chaplinova sreča ni trajala dolgo. Varijetž je propadel in Charlie je moral iti s trebuhom za kruhom. Napol izstradanega ga vzame k sebi Mac Sennett, v tisti dobi najmogočnejša osebnost ameriškega filma. Takrat se je Chaplin prvič poskusil v filmu. Igral je v manjših komičnih filmih in dobil za to 40 dolarjev (2250 Din) na teden. Pa njegovi ravnatelji niso bili dolgo z njim zadovoljni. Zdel se jim je premalo komičen. To je bilo leta 1914 in Chaplin je bil star 25 let. Dve leti pozneje je postal slaven: v vseh deželah sveta so že i vodi. In menda ni treba povdarjati, da na Lidu zares najdeš elegantne pojave. 2e ne vem, kako sem se naenkrat zopet znašla na Bledu in v Ljubljani. Pa mi ni dalo, da ne bi hitro stopila zopet na gostoljubni Bled, v okrilje domače družine, kjer se tako prijetno odpočiješ s številnimi lepimi vtisi. In za slovo me povede pot še preko Kranjske gore v Podkoren, v to ljubko, k solncu obrnjeno gorenjsko gorsko vas. V lepoti milega jesenskega solnca se končno s težkim srcem posloviš od blesteče Gorenjske in od poletja. V mestu zopet čakajo poročila in ukazi božiče Mode. Tedaj poglejmo, kaj nam prinaša jesen! Ublaževalni razlog. Sodnik: »Ali morete navesti kako olaj-šilno okolnost?< Obtoženec: »Da. gospod sodnik! Danes je moj godi« Največjo dobrot-*, k: jo je meh. ob katerem poz i)i človek ua vse zlo na »veiu; njegov >i;ieii. Tu neodoijivo prevzame gledalca, ko motri uj-a-gove šale, razbrzdane šale čudaili ,.aple:!;a-jev iii srečnin razpletov življenja. Izvleček iz večernih programov DUNAJ (.531 m 7 k\V), BERLIN (504 m 10 KAV), FRANKFURT (470 in 9 KAV). LIPSKO (452 m 10 KAV), MONAKOVO (485 m 10 KAV). RIM (425 m 12 KAV), BERN (435 m 6 K\V). Sedelja, 5. IX : DUNAJ 19.30: Rossini: «Seviljski brivec«. Komična opera v dveh dejanjih. BERLIN 20.30: ^Poletna pesem«; pravili« ca o Alicini ljubezni. 21.: Zabaven večer (Orkester, solisti itd.) 22.30: Plesna godba. FRANKFURT 22.30: Pesmi s spremljeva. njem klavirja. 21.30: Orkester brezposelnih in mezzo« sopran. 22.30: Plesna godba iz Berlina. LIPSKO 19.45: «Zapravljivec». Čarobna pravljica z godbo v 3 dejanjih (10 slikah). 22.30: Plesna godba. MONAKOVO 20.: «Das Dirndl vom l aik, nerhof». Ljudska igra v 3 dejanjih. 22.: «Most». Roseg-gerjeva pripovedka iz Štajerske. RIM 21.10: Odlomki iz Puccinijeve opere ba. FRANKFURT 20.15: Sinfonični koncert orkestra kassellske drž. opere. LIPSKO 19.45: Ples in plesna godba. Ljud* ski in narodni plesi. 21.: Ljudski in narodni plesi. MONAKOVO 20.15: Pisan večer. (Orke. ster, solisti, recitacije.) RIM 21.25: Večer posvečen skladatelju Ca. talaniju. BERN 20.30: Orkestralni koncert in čitanje v bernskem dialektu. Petek, 10. IX.: DUNAJ 19.30: Mozart: «Carobna piščal«. Opera v 2 dejanjih. BERLIN 20.: «Ifigenija na Tavridi... Glu. ekova opera v -. dejanjih. 22.30: Plesna godba. FRANKFURT 22.: Folies Bergeies« in »Moulin Rou-ge«. — Komponist B. Martinu pa je bil očaran od kostuma za njegovo »Habanero«, izvedenega v modrih, belih in rdečih barvah. Meseca junija sta gdčna Wisijakova in g. Vlček priredila tudi plesno akademijo, »recital de danse», kjer ie prevzela pokroviteljstvo poleg ge. Osuskyjeve, žene Bsl. poslanika v Parizu tudi gospa Spala jkovičeva, soproga našega pariškega poslanika. Na programu je bila Musorgskega suita »Na slikarski razstavi: (znana tudi Ljubljančanom), daljo plesi čeških komponistov (J. Suk, B. Smetana, A. Balatka), Debussyjev »Colli-\vogs Cake-Vvalk: in J-Lento orientale< našega komponista Lucijana M. Škerjanca. Gdčna Wisiakova in g. Vlček sta dosegla pri umetnostno izobraženi publiki in pri kritiki nesporen uspeli. Sedaj imata več ponudb za angažmane. Kakor čujem, sprejmeta najbrže ponudbo moskovskega teatra »Chauve Spuris«, ki ga vodi ravnatelj Bali-jev. S tem gledališčem mislita nastopiti do konca tega leta v Parizu, nato j>a nameravata z osobjem v Ameriko. Gdčna NVisiako-va in o. Vlček sta nastopala večkrat tudi na drugih prireditvah in v gledališčih. Vtisi umetnostnih razstav Pariz, koncem avgusta. V ogromni leseni baraki parižkega »Salona* na Porte Maillot je zbrana silna množina del modernih umetnikov številnih narodov. Nekaj tisoč slik visi tu v neskončnih dvoranah. Večina je srednjevrstno in celo manjvredno blago. Med slikarji so tudi znamenita imena. n. pr. kipar Bourdelle in slikar Besnard. Tudi Rusa Sorina sem opazil in videl sem Čeha Kvapila ter japonskega slikarja Fuadžita, ki je zastopan s šestimi deli. Znani slikar Sova Šumanovič dela pri slovitem kubistu A. Lhoti. Tnteresanten v načinu razdelitve barvne ploskve je Maks Chagall. Morda je Rus. vsaj tako ga občutim. Ganil me je bivši kubist Eugen Zak, primitiven in zelo iskren slikar. Idealist je in Je očividno zelo vestno študiral renesančne mojstre. Pri nekaterih študijah glav se maram spomniti tia Rnffaela. včasih spet na Pompejanske freske. Prevladuje melanholična poteza, ki vpliva naravnost muzikalno kot obupna melodija. Njegova barva in rl-nija vpliva name skoro erotično. Za srednjo njegovo sliko je zataknjen preprost šopek cvetja, že posušen. Rože odpadajo in leže na tleh . . . Drugi dan mi je sarajevski znanec slikar Petrovič pravil, da ie lansko spomlad Zak umrl od lakote in jetike. Henrija Matisseja ne razumem več. Vidi se mi banalen in grob. Belgijski mojster Vlaminck ima eno pokrajino in eno tihožitje. Eden tistih srečnih je, za katere se publika trga. Izredno močan umetnik. Uporablja sive, rjave, zelene in črne barve, vse zamolkle. umazane. — Smejal bi se skoro slikarju Tonny-u. Slika mase ljudi, živali v tako primitivnih oblikah, da me spominjajo na otroške črčkarije po stenah zakotnih »vespazijank». Dušo pa ie razgalil do dna. Njegove slike prikazuje življenje po skritih uličicah velikega mesta in po sumljivih hišah. To je kos blodnega in grešnega življenja podzemskega Pariza, kier srečuješ stare pocestne vešče, odurne in usmiljenje vzbujajoče. Težko gledaš to slike človeškega gorja in groze. Pomilovanje te prevzame — vendar je vse to resnično. — Slikarica Helena Perdriatova kaže neka| španske sladkobno-sti, dela pa naivno in zelo točno. Prodala Je vse slike, nekatere celo do večkrat. — Kipar. A. Bourdelle razstavlja ogromen, sedem metrov visok bronast spomenik »Francije, ki sprejema tujce«. Zanimiva zasnova! Ogromna žena drži navnično prapor, na levi ima ščit. na desni se okrog strebra ovija kača, ki brani svoje mladiče. Arhajika tega dela močno vpliva v gozdu drugih skulptur. — V zadnjem delu lesene palače Hn Rols vidim nekega Ivo Režeka. Mislil sem že, da je Slovenec, pa je Zagrebčan. Razstavlja dve sliki. Ena predstavlja našega slikarja Vena Pilona, z rdečo apaSko ruto za vratom. Rezek je dober slikar in -lika zelo plastično. F. M. Dostojevski). Ob letošnji 45. obletnici smrti velikega ruskega pisatelja. John Galsworthy: Escape. V londonskem gledališču »Ambassadors« se je pred kratkim igrala Galsworthyjeva nova drama »Escape« (Pobeg). Kakor smo že zabeležili, je angleško občinstvo sprejelo stvar z zelo mešanimi občutki. Iz vrst poslušalcev so se čuli celo glasni protesti. Vsebina drame je sledeča: Matt Denant, bivši stotnik, v civilu zasebnik in gentleman se sprehaja zvečer po Hydeparku. Slučajno zavije mimo klopi, na kateri sedi v svitu medle svetilke ženska.. Ta ga poprosi za žveplenko. Denant ji postreže, se spusti v razgovor, in sede na klop. Ko se pogovorita, mu ženska ponudi vizitko. Denant je ne vzame in se odstrani. Ta prizor je videl kriminalni uradnik, ki čisti Hydepark od pohujšanja in nemorale. Ker pa je ženska nagovorila še nekega drugega gospoda, jo povabi s seboj na stražnico. To jo tako užali, da začne klicati na pomoč. Denant, gentleman, se vrne, brani žensko in si sporeče z detektivom. Konflikt poslane tako srdit in oster, da vseče Denant uradnika s palloo po glavi. Mož se zvrne, nesreča hoče, da zadene s sencem ob klop in se ubije. Pojavita se dva stražnika, sledi preiskava. Denant pride pred 6odišče. pravica ga obsodi na pet let ječe. Po enem letu prikrajšane svobode se mu posreči uiti iz kaznilnice. Nad farmo v bližini Dartmoora, kjer je zaprt, leži gosta megla. Nadzorujeta ga dva paznika. Denant je izurjen begun in pozna položaj, ker se ]e poslužil bega že enkrat med svetovno vojno ko ie bil ujet v Nemčiji ter jo je pobrisal čez holandsko mejo. Ker pa vojna ni mir, ga kmalu vjamejo. Dva dneva se klati po polju, potika se čez hrib in dol, deloma peš, deloma se vozi v ukradenem Fordovem avtomobilu in se ustavi pri neki dami, ki mu ponudi zavetje v svoji sobi. Pustolovščina se zaključi s skrivanjem v žagradu vaške cerkve. Potem seže po njem roka pravice in samolastne prostosti jetnika je konec. Galsworthy je vzel snov za to dramo iz resničnega življenja. Pred časom je bil namreč na Angleškem obsojen bivši visok uradnik, ker ga je zalotil v nedolžnem pogovoru s pocestno damo vohun londonske policije. Sodišče mu ni moglo dokazat! ničesar; a kljub temu, da je bil neomadeZe-van v družabnem pogledu, vzlic temu, da ie bil v javnosti na izbornem glasu — ga je sodnik obsodil. To je dalo Galsvvorthvju pobudo, da se je lotil take snovi. Pisatelj je posvetil v drami največ jx>-zornosti razmerju med meščanom in kaznjencem. Vestno beleži, kako se obuja v enem sočutje, v drugem pa nizkoten instinkt »Escape« je drama v devetih 6likah s preu-igro. Predigra se vrši v Hydeparku in prva epizoda za njo je prizor na zemljišču kaznilnice v Dartmooru, kjer sklene Denant pobegniti. Seveda kaznjenec ne pobegne zlahka, marveč šele potem, ko je fizično premagal dva paznika. Dialog v drami je izvrsten in doseže višek v sceni med damo, ki skrije gentlema-na pod svojo posteljo in med Danantom, ki se ji močno prikupi. Na bregu neke reke se sestane begun s starim gospodom, bivšim sodnikom. Ta ga spregleda popolnoma, a mu ne stori nič žalega. Razume ga, ker je človek in se niti ne zmeni, ko se Denant poslovi in gre naprej. Po zanimivih peripe-tijah pride kaznjenec nazaj v ječo, kjer spozna, da se je beg izplačal, ker je prišel v dotiko s tolikimi dostojnimi ljudmi. Snov Galsworthyjeve drame je v bistvu epična. Pisatelj je izrabil njeno dramatsko možnost kolikor se je dalo, toda ne v škodo svojega junaka in ne v škodo »zverine v človeku«. Orisal je tega in ono čisto stvarno. V ironični razdelitvi prizorov tiči p»-men tega dela. »Escape« je režiral Leon M. Lion, ki se je poslužil pri premijeri odra za premikanje. Kaj jc z zaščito avtorskih pravic? Že več let se izdeluje v umetnostnem oddelku prosvetnega ministrstva v Beogradu zakon za zaščito avtorskih pravic. Ministrstvo je ie parkrat vprašalo za svet razne umetniške institucije in udruženja, vendar zakon še vedno visi in skupščina ga še ni sprejela. Sedaj javljajo iz Beograda, da je ministrstvo izdelalo še en projekt zakona za zaščito avtorske svojine. Načrt bo dostavljen vsem ln-teresiranim organizacijam, da izrečejo o njem svoje mnenje. Tako stopicamo s tem važnim zakonom samo od načrta do načrta, do realizacije pa ne pridemo in avtorji trpe medtem gmotno škodo. Bilo bi vsekakor v splošnem interesu, da se stvar enkrat že končnoveljavno reši. Slovanski pisci v praškem gledališču. Češko Narodno gledališče v Pragi uprizori v novi dramski sezoni Maksima Gorkega tri-dejanko cLažni denar-. Krleževo , »Priklenjenega Samsona» od Andrejeva ter »Babilonski stolp» od Slonimskega. Delovni program praške drame. Jaroslav Kvapil. ravnatelj praškega Vinohradskega gledališča ima za nastopno sezono sledeči program: Shakespearejev cikel se izpopolni. V jeseni pride na oder in Leva Blatnega ».Kraljestvo miru». Na programu so končno še: Ibsen (Cezar in Galilejec), Verhaeren (Samostani, Shavv (Dom zlomljenih src). Curel (Otroci žicljenja in kandidati smrti). Maeterlinck (Le malheur passč), Strindberg (Erik XIV.) in Rainis (Jožef in njegovi bratje). Na vrsto pride bržkone tudi komedija Hjalmara Berg-mana »Nobelova nagradas, Werflova drama tJaurez in Maksimilijani in še več drugih stvari. Kvapil bo osebno vodil naštudiranje Shakespearjevih in Ibsenovih del ter nekaterih domačih čeških dram. Peta obletnica smrti Aleksandra Bloka. Vserusko društvo književnikov je naprosilo moskovsko vlado za odkritje spominske plošče Aleksandru Bloku na hiši, kjer je pesnik živel in umrl. Lunačarskij je vlogo ugodno rešil. Obletnica smrti znamenitega poeta se proslavi tudi z recitacijami in javnimi predavanji. Thomas Mana: Fariser Reehenschah: Največji sodobni nemški prozaist je zbral pod tem naslovom svoje vtise iz Pariza, ki so izšli posamič že v reviji jNeue Rundschau«. Zapiski obsegajo zanimiva pojasnila o Franciji, Nemčiji in sodobni Evropi ter se dotikajo problemov, ki vznemirjajo duha današnjih Evropejcev. Knjiga je izšla pri Fischer-ju v Berlinu. Toscaniui bo dirigiral Beethovna. Artur Toseanini namerava med 12. in 20. oktobrom dirigirati v Milanu Beethovnove simfonije. Koncerti bodo v Scali, kjer se med sezono po možnosti uprizori tudi Beethovnov 2 8. rimski pozdrav; nado; , medmet; Jugoslovena; 9. obliko osebnega zaim. 14 ka; veznik; rimski ro» vec; pomožni glagol; 10. 'i žuželko; ploskovno me. ^ ro; veznik; grškega bo» ga; 11. predlog, povrat« V ni zaimek; 12. kos celo. te; strelno orožje; 13. pritrdilo, lastnoročno 9 (krat.); veznik; okrajša, ^o vo moškega krstnega imena; 14. noto; grško 21 boginjo; del voza; Slo= vana; 15. ali (po Prešer« novo); svetopisemsko 2] osebo, žito; povratni za= imek; uradni spis; nikalni pomožni glagoi; 16 pridevnik; veznik, predlog, števnik; 17. veznik; del voza; oziralni zaimek; osebni zaimek; grmado; učenje; 18. kratico pred imenom športnega kluba; ploskovno mero; ako (po Prešernu); osebni zaimek; vzdih; števnik; 19. predgorje; moško krstno ime; 20. števnik; železno cesto; 21 moško krst« no ime; pretepača; 22. tropično rastlino; nedoločni zaimek; 23. nedoločni zaimek; del dneva. navpično: A. vez; šurno; slovenskega pi. satelja f; B žensko krstno ime; naselbi. no; rimskega uradnika; konico; «ali» v sr. bohrvaščini; C. množico ptic; nikalnico; bajeslovnega velikana; oziralni zaimek; del dneva; D. medmet, proslulo boljševiško organizacijo; E. de drevesa; izraz nevefe Ije; F. sveto podobo; slovensko operno pevko; G akademski naslov; H. vrtno cvetico; moško krstno ime; vrsto pesni, štva; I. kralja v Schillerjevi drami; spe. voigro; grič blizu Ljubljane; J. ograjo; mo» demo opero; srbsko bojišče; K pisalno po. trebščino; reko v Franciji: pridevnik; L predlog; M. trdnjavo, znano iz balkanske vojne; opernega dirigenta v Ljubljani; N. najvsakdanjejše živilo; ilovico; O. čut; vi. soko planoto v Aziji; P. pripadnika izumr. lega naroda; pripis (kratica); dirigenta ABCDEFGH / J K L M N O p g'5* ljubljanske opere; pridevek svetnikov; sa. nje; R. osebo iz »Grofice Marice»; žele. zovega sovražnika; vodnika drobnice; lo« po; veznik; S. praznično opravo; mesto v Dalmaciji; slovenskega dramskega umet« nika. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. odred, upnik; 2. Južna Afrika: 3. eh, dr. ae, oj; 4. Ares, ki, me, Tisa; 5. Saharov, ipsilonl 6. t. j., ali, Rio, d. d.; 7. pušač, oj, jr., nikdo; 8. oje, Iv., bi, Km; 9. le, ocet, šoja, a. D.; 10. odiranje, reg-a.rega; 11. mig, ton; 12. oje, med; 13. repatica, Priština; 14. mn., seno, Alpe, on; 15. oje, on, ia, pst.; 16. žepar, de, ro, niste; 17. pi, jek, Abo, iz; 18. njivica, kanalja; 19. vaza, ar, od, zrak; 20. Nr., ne, ep, do; 21. dinamometer; 22. afera, sredi — Navpiči no: A. Polom, Ormož; B. ujedinjenje; C. še, Ig, ep, ep; D. Asta, or. as, apno; E. rajčica, teorija; F. eh. ven, Inn, iz; G. oje« sa, t. j. Co., Vanda- H. duh, Ra, ji, Rif; 1 rž, kolo, deca, ne; J. endivija, lekarnar; K. dar, Ema; L. Ufa, Ems; M. premirje, srakoper; N. ni, Epir, obad, te; O. Iko, so, on, ded; P. kajti, še, Ra, Azori; R. il, Bog, ili. 1. r.; S. Sodnija, Španija; T. Andi, ar, te, Izak; U. k. k., ex, mi, P. S.; V. drago, cenost; z. ondan, Dante. ginja na horizontu. Lahna popoldan« ska megla mu zakriva obrobja. Po sre* di pa se vije srebrnozelenkasti pas Sei» ne. Zbogom, Pariz! In obrnem se proti jugoiztoku in pravim: Predragi Slovenci, častivred« ni penatje in vi vsi, vsi drugi, ki ste dobre volje! S tarzansko okretnostjp sem se povzpel na to velikansko paj* čevino, spleteno iz železnih drogov. Danes, ko odkrivate spominsko plo« ščo slovenskemu možu, v katerem se je točila najčistejša dionizijska kri, ko častite spomin našega bratca Andreja, vas lepo pozdravljam. Tudi to mesto je ustvaril dionizijski duh, ki je duh genija. Samo genijalen narod je mogel ustvariti to bajno, bogato in lepo me» sto. Zbogom, ti lepo in bogato mesto! Videl sem bogastvo tvojega bulvarja des Italiens, videl pa sem tudi social« no bedo bulvarja Jear.a Jaurčsa. Ali boš izravnalo prepade v smislu zako> nov, ki z železno neizprosnostjo od. mevajo v naš čas, ali pa se utopilo v lastnem blesku in bogastvu, da te bo« do preplavili tujci.barbari iz vseh ve. trov naše zvezde, kakor nekoč mogoč« ni in prekrasni Rim? Mene si obogatilo, napolnilo in osvetlilo, glej, zato me je skrb ž4te, kakor da sem ti rodni sin. Tam na vzhodu se iz neizžitega slovanskega morja dviga drugo mesto, belo in si« nje, ki si v krvavih sragah gradi sve« tilnik, da postane metropola novega sveta. Ali boš obstalo, mesto, ali po« ginilo? Ali boš ostalo svetilnik duha — mi« sli in lepote? Ne zbogom, na svidenje, Pariz! Vladimir Levstik: Kriza slovenske knjige Idila stare Slovenije je minula. Planke okoli nas so se podrle, da sami nismo vede« li kdaj, veter širokega sveta je planil med Ras in utrip našega življenja je dobil ame» riški tempo. Ljubljan'ca dolga vas postaja velemesto z asfaltiranimi avenijami, vsa. kojake podjetnosti imamo na prebitek, v grehotah in pokvarah tudi ne ostajamo za drugimi naprednimi narodi — z eno bese« do, da nimamo lačnega umetnika ln sirote kulture, ki je slej ko prej iz pepela kruh, bi se skoro lahko trdilo, da nismo več mi Prav za prav ne bi smel tožiti zastran kulture, ker je znano, da je pri nas ogrom« na. Imamo univerzo, več gledališč, mnogo založništev, imeniten šport, pariško modo Fialov bar — treba je le, da umeš našteva« ti Le žal, da se kultura ne meri samo po obilici, kakovosti in sredstvih proizvodnje, ampak tudi po konzumu; po tem, ali no« si dividende ali gre na kant kakor večina posvetnih stvari. S tega neumestnega vidi« ka smemo reči, da gre naša kultura na kant. Najlepši primer je dejstvo, da pra« znujemo v tej dobi napredka in razmaha tiho in neopazno poslednje trenutke slo. venske knjige To ni pretiravanje. Polna skladišča na« ših založnikov se ne praznijo, novosti na knijžnem trgu postajajo čedalje redkejše in delavnost naših pisateljev zastaja, ker je izdajanje knjig že nekaj let tista branša, v kateri lahko najbolj smotreno zabunkaš svoj denar, če je taka tvoja želja. Sloven« ska knjiga ima danes samo še elitno publi« ko: tiste, ki jo pišejo. Drugi ljudje je ne kupujejo in je ne čltajo več. Odkod ta fatalni pojav, ki dobiva skoro že lice organiziranega bojkota? Večina mojih znank in znancev trdi, da so krive slabe gmotne prilike: majhne plače, dragi« nja in vse ostalo, saj veste... Za knjige ni več denarja. Toda vzlic majhnim pla« čam, slabi kupčiji in hudi draginji se vese. lice sijajno obnašajo, so kinematografi in druga zabavišča zmerom polni ljudi; naš svet, ženski kakor moški, se oblači skoro razkošno v primeri s tem, kar je trosil za svojo vnanjost nekdanje čase; vzlic silni mizeriji, o kateri tarnamo, se prodajajo francoski parfumi desetkrat bolje, nego se je prodajala francoska knjiga takrat, ko je najbolje uspevala Izgovor, da ni denarja, tedaj ne velja. Siovenec ne kupuje knjig zato, ker ne čuti več potrebe po njih To je tisto. Zagledali smo se drugam, svojo staro ljubezen smo pozabili. Slutnja, da pomeni kultura neko gospodsko snago iti tiske višje vrste odličnost, nam je osta« la in slej ko prej nam je do tega, da bi nas imel svet za kulturne ljudi; naučili smo se le, da zadostimo temu namemu bolj vid« no, za nas bolj laskavo in bolj prijetno, ako strežemo svojemu vnanjemu človeku ;n zanemarjamo duha Našega notranjega človeka ne vidi nihče. Njega lahko skri. lemo za bleščečo krinko — tem rajši, ker je to časih res dobro zanj. In tako potiska materijalna kultura duhovno kulturo v ozadje... Lahko bi še govorili o drugih vzrokih niše knjižne krize, ki označuje krizo kul« ture kot take. Lahko bi dokazovali so. krivdo slovenskega založništva in razprav. Ijali o njegovi konservativnosti, nepraktič« nosti, brezprogramnosti in premajhni do. vzetnosti za duha in potrebe časa. Bistva s tem ne bi izpremenili. Karkoli rečemo, nekaj bodi zapisano z debelimi črkami: v času, ko obremenjujemo slovensko kultu« ro s političnimi hipotekami in si delamo iz nje bojni ščit, postaja baš ta slovenska kul« tura po naši lastni krivdi Potemkinova *as. V času, ko strastno zatrjujemo upraviče« nost, potrebnost in nedotakljivost sloven« ščine kot pismenega jezika, je via facti dokazano, da nam je ta pismeni jezik od« več. Najplemenitejša tvorba pismenega je« zika je knjiga. Če knjig ne kupujemo, ne čitamo in ne potrebujemo, čemu n^m bo nismeni jezik? In vendar ne moremo živeti niti brez te« ga jezika niti brez knjig, ki se pišejo v njem. Ne da bi bila slovenska knjiga vsak« danji kruh našega duševnega življenja, ne moremo biti ne Slovenci ne Jugosloveni, Evropejci pa še veliko manj. Treba je, da se osvestimo svoje dolžnosti do nje, ali pa, da likvidiramo tvrdko, ki ji daje iz« polnjevanje te samoumevne dolžnosti kre« dit. Kadar bo svetu znano, da smo zapra. vili svojo knjigo, takrat nas bo smatral morda še za prijazne in dobro dresirane dvonožce, za ljudi in za narod ne več. In konec bo slepomišenja, konec pesmi o kul« turi, za katero je vsakomur vsake žrtve žali Med tem, ko zapravljamo svojo odloč. nost na periferiji, se bije boj za obstanek Slovenstva v samem jedru njegovega bitja. Vsi smo poklicani, da posežemo vanj Tu« di vi, gospa, in tudi vi, velecenjeni gospod. Ne pozabite, milostiva, da so po zatrdilu starega Brantoma francoske dame v XVI veku tako neblago dišale, da se je bilo strah približati, in da je bila ena teh dam vendarle mati markize de S6vigne Pomni« te, gospod, da bi bilo vzlic prvovrstni znam ki vašega avtomobila veliko lepše, ako b: puščali za seboj krepki dojem svojega duha, kakor pa da ostavljate samo krepki duh svojega bencina... Dajte, kupite si v ta namen kako sloven« sko knjigo! Škodila vam ne bo. Ako vam ne bo koristila v resnici, se bo vsaj zdelo, da vam koristi — tudi to ni od muh. Kre« dit je vendarle kredit. aa I Peugeot Busatti, Amilcar Harley Davidson turni avtomobili, motocikll, bldkli (znamke Lev) športni avtomobili. največ vožen motodkl sveta 3Vi, 7/9, 10/12 brez in s prikolico Dobava promptna od skladišča Ljubljana. Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Auto-moto garaža: Miklošičeva cesta in Kolodvorska ul. 31. Oglejte si našo izložbo na pokrajinski razstavi (velesejem) paviljon nO'* Več boksov na razpolago. Največja izbira tudi tovarniških novih avtomobilov, nadalje rabljenih avtomobilov in motociklov raznih znamk po izredno nizkih cenah. i mi ■—■—i——r n ni Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Zasebni papirji brei zanimanja. — Vojna škoda malo čvistejša. — Dinar čvrst, motan ekok lire in franka. — Sredi tedna pomanjkanje devia na zagrebškem tržišču. Zagreb. 4. septembra. Zasebni papirji so bili kakor običajno tudi ta teden brez posebnega zanimanja. Posebno majhen je bil interes za bančne vrednote. Največ so se od bančnih vrednot trgovale Eskomptna, Praštediona, Jutro, Slaven-ska, Hipo in Srpska. Od industrijskih papirjev beležijo malo več zaključkov Gutmann. Trbovlje, Šečerana in Slavonija. Od državnih papirjev se je ta teden okrepila Vojna škoda. Kupčije se množijo zlasti za termine 6eptember, oktober in december, kar je povečalo zanimanje tudi za promptno blago, ki se je v začetku tedna trgovalo po 296—297. a proti koncu tedna na nivoju 300—301. Blago za september je navadno 3—4 Din dražje kakor promptno. Polagoma se veča tudi zanimanje inozemstva. Investicijsko in agrarne beležijo manjši promet spričo pomanjkanja blaga. Devizno tržišče je bilo ta teden precej mirno. V začetku tedna je vladala velika ponudba, sredi tedna je nenadoma zmanjka-kalo zasebnega blaga, ki pa se je proti koncu tedna zopet pojavilo v velikih količinah. Po ponudbah bank se je ravnala tudi intervencija Narodne banke, ki je v sredo in Četrtek pokrila večino povpraševanja v devizah na Švico, London, Dunaj in Prago, dočim v pondeljek, torek in petek skoro nt bila potrebna intervencija. Na mednarodnem deviznem tržišču je najvažnejši dogodek hiter skok italijanske lire in francoskega franka. Deviza Italija se je dvignila na zagrebški borzi od 185 v torek na višino okrog 200 v sredo, a v četrtek se je povzpela pred borzo na 208, dočim Je bila na borzi trgovana po 204. Ta dvig se spravlja v zvezo s posojilom, ki ga je dobila Italija od Morganove skupine in ki znaša baje 80 milijonov dolarjev; razen tega vzame Italija iz prometa novčanic za okrog 2.5 milijarde lir. Francoski frank se je dosledno ravnal po liri. Dinar je bil na zunanjih tržiščih čvrst, zlasti na Dunaju, v New Yorku in Curihu. Izvoz se je že začel v večji meri in bo zaradi tega nekaj časa precejšnja obilica deviz na naših tržiščih. Promet na zagrebški borzi je bil večinoma slab zaradi slabega povpraševanja. Višek deviz se ponujajo Na--Txini banki večinoma izven borze. V danaSnjem svobodnem p r o m e -t u je bila tendenca v devizah mlačna. Neznaten promet. Italija je notirala 206—208, Pariz se je ponujal po 169, London po 275.55 Švica po 1096, a Praga se je mogla dobiti po 168.125. Druge devize so nespremenjene. Na zunanjem tržišču je Italija danes zopet močneje poskočila. Za neznatno malenkost je v Curihu močnegi tudi Pariz. — Tendenca za Vojno škodo je čvrsta. Promet je bil slab, ker ni blaga. Z več strani se je iskala Vojna škoda po 301.5—302. Ljubljanski trg Sadja je sedaj na trgu precej. Tudi dovoz češpelj je bil prejšnji teden precejšen, vendar so cene še vedno visoke. Jajca so se malo podražila. Drugače ni posebnih sprememb. Cene 60 bile minuli teden naslednje • Meso in mast: goveje meso 15—19, telečje 17—20, svinjsko 20—25, slanina 19—22, mast 23, koštrunje meso 13—14, jagnječie 20, hrenovke 35, polprekajene kranjske 32 do 35. suhe 67, prekajena slanina 30 Din M kg. Perutnina: piščanci majhni 12—15. večji 16—20, kokoši 30—40, petelini 25—35. race 25. pitane gosi 60 Din komad. Ribe: karpi 25—30, ščuke 35, postrvi 55—60, klini 15—20, mrene 25. pečenke 15 Din kg. Mlečnt proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 45—50. čajno 60, kuhano 45 Din kg. •Tajca: 2.50—2.75 Din za par. Sadje: jabolka i 2—10. hruške 2.50—4. orehi 12, luščenl 30 j do 32. sveže češplje 8—10. suhe 10. breskve i 10—12, grozdje 8—14 Din kg, maline 6.50 j do 7, brusnice 8—9 Din liter. Kolonijalno Iti špecerijsko blago: kava 48—75, kristalni beli sladkor 13.50, v kockah 15.50. riž 8—12, čaj 75 Din kg. Mlevski proizvodi: moka <0> 6 do 6.25. <1> 5.50—5.75. kaša 6—7. ješprenj 6 do 8, ješpreniček 10—13. turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4—5, pšenični 7, ajdova moka 8—9 Din kg. Žito in stroentce: pšenica 320—325, rž 210—250, ječmen 215 ,io 220. oves 200—260, turščira 220—230, ajda 325—350, fižol ribnifsn 350, prepeličnr 320, grah 400—500. leča 600 Din za 100 kg. Kurivo: premog 43—50 Din 100 kg. trda drva 150. mebka 75 Din m3. Krma: sladko seno 100, polsladko 80. kislo 75. slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava in sočiTje: glavnata solata 7—8, štrucnata 6—7. ajserica 7 —S, zgodnje zelje 1—2, rdeče 4. kislo 5. ohrovt 2, kolerabe 3. špinača 6—7. paradižniki o do 6. kumare 1.50—2 (100 kumaric za vkisava-nje 15—17.50), buče 1.50—2, grah v stročju 2—3, luščeni grah 10. fižol v stročju 2—3. luščeni 250—3. čebula 2. češenj 6, krompir 1.25—1.50, kisla repa 3 Din kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zelo obiskan in založen zlasti s 6adjem. Tudi krme je bilo precej. Cene stalne. Slaninarji so pripeljali 23 voz s 55 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali po 10.50—27 Din na drobno in po 14 do 17 Din na debelo. Krompirja je bilo 32 voz po 1.50—2 Din kg, čebule 26 voz po 2.50—3 Din kg. Ostale ;ene: Perutnina: kokoši 30—40, piščanci 10—30, race 15—30, gosi 25—40, purani 25—40 Din komad. Zelenjava in »oŠt-je: paradižniki 8—5, česen 12—18, buffe 2 do 4. kielo zelje 2—3 Din kg, sveže zelje 1.50—2.50, endivija 0.50—2.50, glavnata solata 0.25—1 Din komad. Sadje: jabolka 2—4, iiruške 2—6, češplje 1.50—3, breskve 14 Din kg, borovnice 2, brusnice 8, maline 4—4.50 Din liter. Mlečni proisvodi: mleko 2—3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50—65, kuhano 45—50 Din kg. Jajca: 1—1.50 Din komad. Na trgu je bilo nadalje 10 voz sena, 26 voz otave in 6 slame. Cene: seno 70—85. o tava 75—85. slama 40—50 Din za 100 kg. Hmeljska poročila Miimberg (Nemčija), 3. septembra. 75 bal dovoza. 400—445, boljše blago 540—550 zlatih mark za 50 kg. Takoj prodano. Cene čvrste. Zatec (ČSR), 3. septembra. Razpoloženje čvrsto. 4000—4200 Kč za 50 kg. Nakupovanje mirno. Žalec (Savinjska dolina), 4. septembra. Danes se plačuje 110—112.50 Din za kg. Kakor se sklepa, bodo cene še čvrste. Tržna poročila Kovosadska blagovna borza (4. t. m.). Pšenica: baška. 6 vagonov 252.50; ba-natska, Novi Sad, 3 vagoni 257.50; baška, Tisa, 10 vagonov 262.50. Oves: baški, 1 vagon 132.50. Turščica: baška, 1 vagon 160; banatska, Tisa, 1 vagon 17750. Tendenca mirna. Dunajska borza hi kmetijske prodnkte (3. t. m.). Na ameriških borzah so tečaji popustili za 2 centa. Tudi poročila z budim-peštanskega tržišča javljaio mlačno tendenco, zlasti v pšenici. Na Dunaju je radi tega trajalo nerazpoloženje za nakupovanje dalje. Opažalo se je nagibanje k popuščanju v cenah, vendar so uradne notice ostale nespremenjene zaradi pomanjkanja zaključkov. Uradno notirajo v šilingih vključno blagov-noprometni davek brez carine ab Dunaj: pšenica: domača 37.25—38.25; rž: 25 rto 26.75; ječmen: I. 34—38; turščtca: 24.50—25.50; oves: domači 24.50—25.50. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopne tvrdke: , d. z o. z.; , d. z o. z.; tvornica kemičnih izdelkov v Tacnu pri Ljubljani. = V zadružni register se je vpisala Zadružna mlekarna, r. z. z o. z. v Horjulu. = Redni občni zbor bo imela »Tekstilna*, tovarna sukna, d. d. v Kočevju, dne 20. t. m. ob 10. v prostorih Merkantilne banke v Kočevju. = Cenornik za ravarovanje valute ob l»-vozu blaga, veljaven za prvo polovico t. m., je objavljen v cUradnem listu» št. 80. = Likvidacija tvornice. tJakor>, kovinska tehnična tvornica, d. z o. z. v Ljubljani, se je razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev. = Konkurz je razglašen o imovini Franca Pergerja, trgovca v Dobovi pri Brežicah. Prvi zbor upnikov bo 11. t. m. ob 9. dopoldne pri okrajnem sodišču v Brežicah. = Položaj na francoskem hmeljskem tržišču. Iz Strasbourga nam pišejo: Koncem minulega meseca se je začelo obiranje zgodnjega hmelja. Prve cene niso bile visoke in se je plačevalo za prve bale le po 2000 francoskih frankov za 50 kg. Pridelek v Alzacfji se ceni na okrog 45.000 proti 55.000 centov lani. — J. L. = Obratne omejitve Alpinske montansk« družbe. Z Dunaja poročajo, da je Alpinska montanska družba pred kratkim omejila promet. Prejšnji teden je bilo odpuščenih 400 delavcev, ki so bili zaposleni v Erzber-gu in Eisenerzu pri plavžih. Dalje se bo od- povedalo 500 delavcem pri premogovniku v Fohnsdorfu. «= Pošiljanje blaga t Grčijo. Blago za Gr-iijo se ne more odpravljati z direktnimi tovornimi listi. Direktni tovorni listi veljajo samo do Gjevgjelije, kjer se mora blago od-premiti dalje i grškimi tovornimi listi. = Obligatorična nvedba pengor v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da bodo do 1. oktobra t. 1, prišli v obtok novi kovani novci tn da se bo od tega časa dalje uvedlo v uradih obligatorično računanje v pength. = Težkoče pri sanaciji koncema , ki ima tudi v Jugoslaviji svoje mline, ni mogel držati plačilnega termina napram angleškim upnikom. = Ponovno zvilanje francoskih carinskih postavk. Francoske carinske postavke so se te dni ponovno zvišale za 30 odstotkov. Skupno zvišanje znaša sedaj 70 odstotkov. = Obtok novčanic v Avstriji je padel od 15. do 23. t. m. za 29 milijonov na 781 milijonov šilingov. Podloga pa 6e je znižala za 5 milijonov na 532 milijonov šilingov Krit-veno razmerje se je poslabšalo od 58.7 na 58.5 odstotka. - Letošnja svetovna letina ugodna. Po zadnjib vesteh so rezultati žetve v Zedinje-nih državah in Kanadi povolineiši. kakor se je pričakovalo pred meseci. Na ameriških borzah se zaradi tega v zadnjem času cene drže na nizkem nivoju. Tudi v Evropi so se izgledi letine zaradi boljšega vremena izboljšali. Tz Rumuniie prihajajo vesti, da je letošnja žetev po kakovosti ln količini boljša od lanske. Borze CURIH. Beograd 9.1275, Berlin 128.20, New York 517.875, London 25.1275. Pariz 15.325, Milan 19.15, Praga 15.34, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.60, Sofija 8.75, VarSa-va 54. Dunaj 73.15. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4775 do 12.5175, Berlin 168.33—168.83, Budimpešta 99.05—99.35. Bukarešta 3.46—3.48, London 34.3450—34.4450, Milan 26.08—26.18, New York 707—709.50, Pariz 20.88 -20.98, Praga 20.9375—21.0175, Sofija 5.1175—5.1575, Varšava 78.35—78.85, Curih 136.59—137.09; valute: dinarji 12.44—12.50, dolarji 704.10 do 706.10. Deviia Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.405. Damsko krojaštvo Priporočam se cenjenim damam iz mesta in dežele za obilen ob sk. Postrežba to'na, cene solidne. Poučujem gospodične šivanja za domačo porabo. Minka Karo Sv. Petra cesta št 58. Liubljana »Spectrum" d. d. lož. Kopista, Duiy In Mit tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA Vil, Medvedova ulica 38, telefon 343 82 Zagreb, Beograd Osijek. Središnjica Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašlnsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih'!) ubhkah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje " med Fina. navadil? ogledala KSSHS ivan m šn m JBUBNfi Najboljši Siva stroji in pleti stroji. — Izbo konstrukcije alegtntna izvrs lev lx tovarne Llncu Ustanovljen.. Veztnie poučuj brtiplačno. - P< t tamezni deli k o es in šivalni strojev 10-ietna gara:, ia. Pisalni stro; Adlei In Uran L Kolesa iz prvih i Cinkarna d. d. Celje išče za takojšnjo in stalno namestitev Naslov pove upravništvo. Salonski avto HP 40-45 šestsedežni, zadnja konstrukcija, popolnoma nov, se radi odpo-tovanja proda — tudi na obroke. 6397-a ki je zmožen opravljati samostojno vsa elektrotehnično stroko spadajoča dela, osobito oskrbo in previjanja elektromotorjev itd. Ponudbe osebno ali pismeno na naslov Cinkarne. Plača po dogovoru. 6390-a Poslužujte se lepo pre gledno črtanih trgovskih knjig v solidni in trpežni vezavi, — katere izdeluje najceneje A m . Janezic Ljubljana Fiorijanska ulica itev. 14 .01 knjigoveznica, industrija Šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Pohištvo elegantno v tormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča A. AMANN, Tržič, tovarna DOhištva. 0a Traine kodre 6431 a do šest mesecev trajajoče po najnovejšem sistemu izvršuje Štefan Dobaf, frizer, Maribor, Gosposka ni. 36 se spava, samo, ako kupite perje v \e-letrgovin; R. Stermecki, Celje, št 20, katera prodaja najceneje: skubljeno kg Din 82, bolje 104, fmo 115, zelo lino 175 sivi puh 185, beli poi puh 215, fini pol puh 290, fini beli puh 390 žima dobra 44, boliša 56, tioa 78, posebno fina 100; tridelne afrik madrace 390, iz žime 1000 gradi za madrace in zglav niče ter razne odeie. Pišite takoj no ilustrovani cenik z več tisoč predmeti Železniška vožnja se nakupu primerni, povrne. Trgovci engio cene. v7 Tovorni avlo znamke „Benz", pettonski, brez gume, v izbornem takoj porabljivem stanju, generalno popravljen, zamenjam za luksuzni avto manjše tipe, najnovejši model. Vse drugo prosim na poštni predal liO, Ljubljana. 6(oi a rim na dobre nuni Kdor še nima naših najboljših ln prvovrstnih harmonik, naj obišče veliko ljubljansko razstavo, ki bode od 4. do 13. septembra Razprodajal bodem po zelo znižani ceni harmonike, za katere garantiram 2 leti. imam tudi vedno v zalogi harmonike ivrdne FRANC LUBAS IN SIN, po ravno istih cenah, kakoi če jih naročite iz Celovca in nimate s carino in pošto nič opraviti ln kadai Vam je treba kakšno popravilo, je za Vas veliko boli ugodno, ako kupite pri men! ker sem v Jugoslaviji. F. KUCLER prva jugosl, izdelovalnica harmonik postaja Drenov grič, p. Vrhnika 1213 pri Ljubljani SHS. SVETOVNI PATENT! „ZEPH!R" Neugasljiva 10 kg drv 24 ur greje sobo nad NaicenejSo ln najbolj zdravo kurjavo proizvaja BARZEL. trgovina z železnino d. d. „ZEPHIR'- oddelek za peč • Subotici Zahtevajte cenik! Zastopstva in skladišča v vseh večjih mesu.1: države! 20; ■ □ □ D □ □ □ □ □ R Pozor! Krojači, šivilje, modistin^e, krznarji itd. Preskrbite si najnovejše, PARIŠKE, ANGLEŠKE in DUNAJSKE modne žurnale za časa velesejma, od 4. do 14. IX. sprejema naročila itd g. Fr. Krepek, naš potnik, « LJU JLJANI, Vošnja-kova ulica 20. (Guudium) Dop;snica zadostuje, pride vzanomur tudi na dom. Me zamudite te ugodne priložnosti I Se priporoča: , Chic Parisien" Bachwitz d. d. Dunai Steinmetz - Drolz, Gradec. □□□□□ciaDacnocnonnnanD aa2xxxxxrc P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. septembrom 1.1. prevzel kolodvorsko restavracijo Maribor, glavni kolodvor ter se slavnem) cbčins;vU za cerij. obisk najvljudneje priporočam 6415 a TOMO MAJER, restavrater. ^SS D D 12. septembra 1926 priredi v vseh svojih spodnjih prodajnih prostorih Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva c. 7 p D Razstavo D najmodernejšega in na novo dospelega manu-fakturnega blaga za zimsko sezijo. Obiščite razstavo, ker bo to v Vašo korist! Oevre Richter Frich: 30 Mdeča megla Roman. Fjeld je gledal za njo. Ali je bila to Evy VVestinghouse, ki so vsi poznali njen ponos in njeno nedostopnost? Z začudenjem je opazoval, kako se je izpremenila v teh nekaj dneh, kar sta bila tovariša. Igrala je svojo vlogo z največjim zanimanjem. Naveličani izraz njenih oči je bil čisto izginil. Gorela je od vneme, da bi storila kaj koristnega, in prizanašal si ni v ničemer. Brez nejevolje se ie sprijaznila s tem, da je stanovala v najskromnejšem zasebnem gostincu, in posl"šno se je ogibala vseh krajev, kjer bi jo bil utegnil videti kak znanec. Toda kdo izmed njenih nekdanjih prijateljev bi bil slutil, da je skromno oblečena Annie Smith istovetna s prvo modno damo Pete Avenije! »Cujte, Miss Annie,« je rekel Fjeld, ko je stala že med vrati, »jutri za rana se morava odpraviti, da ne izgubiva časa. Doktor Jennings je vprašal, ali ne bi hoteli ostati pri njem, toda povedal sem mu, da ne morete sprejeti njegove laskave ponudbe.« »Kam pojdeva zdaj?« je radovedno vprašala mladenka. »Na Bermundske otoke, je rekel Fjeld, ki je bil razvozlal Sulliva-novo pismo. Mladi zdravnik se je odvrnil in vzdihnil. Bilo je po tem takem le krasen sen, pester mehur iz milnice, ki se ie razpočil ob prvem dotiku resničnosti... XXXV. Bermundski otoki. Na skrajnem robu prekrasnega Bermundskega ostrovja leži majhen otoček, ki meri jedva nekaj tisoč metrov obale. Ta otok je bil dolgo neobljuden, zakaj nedostaialo mu je pristana, da bi čuval ladje tropskih viharjev, ki so od časa do časa pustošili ta divni košček žemljice božje. Nekdaj je bil priljubljen cilj za izlete v motornih čolnih. Iz velikih ameriških hotelov so prihajala cela bro-dovja yankejev na oddih med skalami in palmovimi gaji tega otoka, ki je stal na skrajni straži proti kraljestvu morskih valov. Toda otok je bil na slabem glasu še izza dni, ko je zloglasni morski razbojnik kapetan Kid kalil vodo med Kubo in Bermudi. Pripovedovali so, da se je sloveči gusar odtod preselil na oni svet in da so z njim vred izginili kupi težko pridobljenega srebra in zlata. To je dajalo otoku poseben mik. Zdaj pa je bilo konec izletov. Zakaj neki ameriški čudak je bil kupil otok in postavil celo vrsto svarilnih napisov, ki so grozili ne-v^bljenim gostom s pastmi in samostreli, ako bi se drznih stopiti na kopno. Na rtu otoka ie dal zgraditi trdno leseno hišo z mnogimi stolpiči, ki je zdaj zrla s svojimi okroglimi okenci na vse štiri strani sveta, bolj podobna trdnjavic kakor letovšču ... Človek majhne rasti je prišel po skopo obraščenem prostoru, ki je vodil pred glavni vhod. Stopal je, kakor da ni povsem gotov samega sebe, in premikal noge, kakor bi tipal z njimi. Ko se je približal stopnicam, je obstal, kakor da se hoče razgledati. Napeto je prisluhnil, toda petje tropskih ptičev očividno ni bilo tisto, kar ga je zanimalo. Drugačnih glasov pa ni bilo čuti. Vzdihnil je, zaklel in krenil dalje. Ko je našel spodnji konec stopnjic in ograjo, se je oddahnil, kakor da zdaj ve, da je na pravi poti. Vratar-zamorec ga je spustil v hišo. Bil je velik, krepak dedec z neobičajno bedastim obrazom. Brez besede je stopil mali mož v prostorno vežo, dotipal se do vrat na desni in potrka!. »Prosto!« je zaklical močan, mladosten glas. Mož je odprl vrata in stopil v sobo, sredi katere ie stal težak, staromoden usnjat naslanjač ob ogromni okrogli mizi, ki je bila vsa obložena s papirji. V naslanjaču je sedel velik, mršav mož s košatimi lasmi in brado. Njegova obleka in vnanjost sta spominjali na kakega vaškega učitelja ali orglarja. Čudak se je sklanjal nad svež- njem listin, toda raztreseni izraz njegovih oči je pričal, da jun ne posveča velike pažnje. Tisti mah je vstal in zmedeno pogledal okoli sebe. »Ali utegneš, Morton?« je vprašal temnolasi mali mož med vrati z neobičajno spoštljivim glasom. »Ti si, Cerani?« je raztreseno rekel bradač. »Kaj bi rad?« »Rad bi govoril s teboj o nečem, kar me muči že dolgo. A vse doslej mi ni šlo z jezika.« »Nu, nu! Kakor da ne ležiš tu na samih rožicah! Kaj me natezaš, prijatelj Pietro?« je pikro odgovoril veliki mož. »Ali se mar dolgočasiš sredi milijonov? Ali postajaš nestrpen v naši samoti? Peiji se v Pariz, dragi moj, zapiši se v žokejski klub. kupi si grofov&ki naslov in nabavi si harem deklet. Ali pa se posveti literaturi in se ukvarjaja z lepimi vedami. Vidš, prav zdajle sedim tu in mislim na svojega starega prijatelja Seneko.« »Vrag naj vzame tvojega Seneko,« je vzkliknil Cerani z nenadno togoto. »Kaj mi pomagajo knjige? Kaj bi z ženskami? Kaj mi koristi vse življenje? Na Mortonoveni obličju se je pojavila črta napetosti. »Ta obup ti ne pristoji. Ne sklada se s tvojo sicilijansko krvjo. Nu, tak kaj ti je? Izpovej se. Ali si mar neozdravljivo zaljubljen v našega slavčka?« »Ne,« je odgovoril razdraženo. »Res pa je, da moram odtod.« »Zakaj?« je prežeče vprašal Morton. »Zato, ker sem na tem, da popolnoma oslepim.« Morton se je napol privzdignil, toda spustil se je nazaj. Bilo je, kakor da se njegova mršavost utaplja med težkimi blazinami. A to je trajalo samo nekaj sekund. Nato se je vzravnal in se zasmejal glasno in trdo. »Tako, tako? Oslepeti misliš? To je pač le domišljija. A sedaj sem tudi jaz nekakšen mazač. Povej mi. kakšne pojave pa imaš?« Cerani se je oprl na mizo. Gledal je predse. V njegovih očeh je bilo nekaj čudno suhega, velega in daljnega. mmšmmimmmmmmmmmšmmmmm izraža obraz gospodinje, katera uporablja za namakanje perila TRI in za izpiranje Zlatorog ferpenfinovo milo. TRI je produk nafte, zato tudi nafinejšem perilu popolnoma neškodljiv! TRS razkroji sam od sebe vso nesnago, ter se ne uporablja samo za namakanje perila, nego tudi pomivanje kuhinjske posode, stekla, čiščenje podov, parketov itd. Zlaforog terpentinovo milo je simbol neprekosljive kakovosti in čistosti. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat prala z njim, ne vpo-rablja več drugega mila. S TRI in ZLATO ROG terpentinovim milom oprano perilo je lepše kot novo, bleščečebelo in ima prijeten vonji olske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne šole se dobe v knjigarni Tiskowne Zadruge Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. (Nasproti glavne pošte). V času od 1. do 15. septembra 1926 dobi vsak peti odjemalec, ki je kupil v Tiskovni zadrugi katerihkoli knjig vsaj za Din 50 —, posebno nagrado v knjigah. Ne zamudite! Moderna kožuhovina L. KOT sedaj Mestni trg 9 Vi Imate blago različno na prodaj, kakor les vsalce vrste, deželne pridelke, gozde in zemljišča Jaz imam kume Oglejte veliko zalogo vsa-licvrstne kožuhovine na □ velesejmu paviljon „H", □ 6368 a § štev 467-470 dobre in solidne zveze za vse kar imate za prodati. Obrnite se takoj pismeno ali osebno na pisarno 209 a RUDOLF ZORE, Ljubljana, Knafijeva ulica 15. Vse vrste Šolskih zvezkov dobite še vedno najceneje pri: A. ianeiic, LJubljana Florijanska ulica 14. »i_0 Knjigoveznica industrije šolskih zvezkov m trgovskih knjig. [LiaiiaiiHj. NOVE RABLJENE Pozor! 103 a ALBUMI! KROJU FAVORIT! Svetovnoznani .Favorit* Album (sezona zdaja) in novo izišb .Favorit* mesečnik, nudi veliko izbero nainovejših modelov in njim odgovarja oče zrezane kroje v vseh velikostih vedno v zalog samo v veletrgovini Ani« Krlsper, Ljubljana, Stritarjeva ulica šiev. 3 Mestni trg štev. 26. Edino zastopstvo za vso Slovenijo. Istotam velika izbira krojaških modelov (pupe) V zalogi so tudi vse potreb ščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galanteiija, igrače, čevlji. Ua drobno! 6407 Na debelo! Ako hočeš zopei imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova,, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP REICH, Uubliana. tovarna Polianski nasip 4-6- Postrežba točna. Cene solidne. ® Vsled padca francoskega franka znižujemo ceno milu vse vrste ima vedno na ?alogi ter jih prodaja po najnižjih cenah dobroznana tvrdka 190 MIRKO MLAKAR, Ljubljana. Krakovski nasip 14'i. Istotam se vedno kupujejo rabljene vreče. Miografiini, kopirni, računski in povodni zvitki (rde) £rKJSS; ln računske stroje. Barve, matrice ir. spec. papir za razmnoževanje Barvni trakovi PIco in Braco ter ogljeni Dapir L. BARAGA, Ijubljana, Šeienburgova ulica št. 6. leleton St J80. II 27 a Melon St •%. iioaro m po LONMOEI. ffiOTORj' JiESELOtf) m m stsčn. Dim 381EMNIH! P»" * MY kompi. žage Povolin' plačilni pogoji 177 Brata Fischer S; Zagreb, Panfovčak 1b. iandeljne dalmatinske, sladke, oluščene prvovrstne kg 40 Din razpošilja v pošt. paketih s povzetjem Sdžo Petrič, Trogir? (Dalmacija) trgovma z žitom, moko in izvoz praška proti mrčesu, mandejnov, smokev in rožičev. 617ia na Din 10"— Razstavljeno na jesenski razstavi paviljon „H" 448—50 Zastopstvo Rok Arhar, Ljubljana, Poljanska cesta 27 brezkonkurenčni ceni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za »»a:; | šoloobvezne ^ftjffilg edino ie v detajlni trgovini konlekcijske tovarne m FRAK KRČMA & Cie. Gradišče, nasproti dramskega gsedališča. fT! Tg □ S □ □ 0 □ □ B a □ [3 vami? kupim vsako množino zdravega belega čreslja iz mladih dreves. Ponudbe z navedbo cene množine in dobavnega roka na Andrel SakU d. d. Karlovac. 4609 3 i s Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Niiijman]Si znesek Din 5*—* Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—, Najmanjši »nesek Din 19*—v Dirke kolesar, društva «Sava» In zveznih društev ie vrSijo dane« na pregi Jiška—Kranj—Trži« in obratno. Zbirališče na 8r. Jvv koba trgu popo. ob Vi 4'-uri ter »kupen pohod » godbo T Sliko. Z dirko je združeno »re&kanje za 10 krasnih dobitkov, kabinet Šivalni stroj, dirkalno dvo-kolo, luksuani otroški vo-ziček Itd. 25451 Bratskemu članstvu sokolske župe Ljubljana naznanjamo, da se vrie v sredo, 8. septembra od M>9. ure dalje župne tekme v lahki atletiki za člane in članice na letnem telovadišču sokolskega društva Ljubljana — »Nar. Dom* — ob pobiranju vstopnine po 5 in 3 Din od osebe. — Prijave ln poseti dobrodošli. Zdravo 1 Zupnl T. O. 25504 Danes brez ,pasoša' v Ameriko na Glincah, kjer se vrši veselica Nar. Strokovne Zveze. Vstopnina prosta. Sodeluje lastni tamburaški zbor 25476 Učiteljico iščem za učenko meščanske šolo. Le resne ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cVestnost 74». 25374 Jezikovna učiteljica z izpitom, poučuje posamezne učence ali manjše skupine v angleščini, francoščini in nemščini (tudi v zgodovini, literaturi, umetn. zgodovini). Povprašati od 1. septembra dalje vSelen-burgovi ulici št. 40, desno. 25345 Izprašana učiteljica poučuje nemščino v skupinah in posamezno po jako nizki ceni. Prevzame tudi pouk v vseh predmetih osnovne šole v slov. in nemškem jeziku. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 25325 Izprašana učiteljica v »lov. in nemškem jeziku daje pouk kot domača učiteljica pri boljši rodbini po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku . 25324 Priv. klavirske ure daje tope t dama Kobler-Golieva. Prijave veak dan med 11.—12. dop. In med S.—4. pop. Mestni trg 7/HI. 25142 Londončan daje pouk ▼ angleškem jeziku. Parmenter, Maribor, Kamniška cesta štev. 5/1. 25071 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24587 Violinski pouk v Šiški prevzame zopet 8 5. septembrom pof. Josip Brnobič, Medvedova cesta It. 25/U. 25481 Klavir poučujem začetnice. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. S&234 (dobe* Kontoristinjo izvežbano, zanesljivo in samostojno slovensko in nemško korespondentinjo, Izurjeno stenografinjo in strojepisko sprejme takoj Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-Vič. 24098 Mesar, pomočnika vajenega sekanja in pre-kajevalskega dela. pridnega in poštenega iščem. — Nastop od 15. oktobra do 1. novembra 1926. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25351 Učenca sprejme modna trgovina A. Šinkovec nasl. K. Soss ▼ Ljubliani, Mestni trg 19. Zglasiti se v tgovini. 25348 Potnike za perilo ki bi prevzeli Izborno ictoči predmet, katrega rabi vsaka dama, iščemo proti visoki provizijL Pojasnila na Velesejmu pav. H 422 ali Klagenfurt, Postfach 87, Austria. 25337 Dobre zastopnike z majhnim kapitalom iščem za novovrstne damske higienske predmete. — Dober zaslužek, ker kupi vsaka dama. Pojasnila na Velesejmu, pav. H 422 ali Klagenfurt, Postfach 87, Austria. 25336 Služkinjo vajeno vseh gospodinjskih del, ki zna tudi kuhati sprejmem. Vpraša se v trgovini J. Snoj, Prešernova ulica. 25332 Učenko s primerno šolsko izobrazbo in katera ima veselje do trgovine z mešan, blagom, sprejmem v večjem kraju na Notranjskem. Ponudbe do 15. t. m. na oglasni oddelek cJutra* poa značko < Vestna 11». 25421 Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem odelku cJutra». 25340 Več kamnosekov dobrih, in enega črkoreza za marmor in granit, sprejme takoj v trajno delo Vinko Camernik, kamnoseški mojster v Celju. 25419 Inštrukcije prevzame absolvent dvor. trgovske šole s prav dobrim spričevalom, za vse predmete na tej šoli. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značlko cln-Štrukcije 86». 25486 Pouk v hipnozi (n sugestijah — osebni ali korespondenčni, po najmodernejši znanstveni metodi. Uspeh zajamčen. Navodila za su^estivno zdravljenje in jačanje volje. Na oglasni oddelek cjutra» pod šifro «Veda in znanost*. 25441 Klavir poučuje od 1. septembra dalje gospodična Res. Krena, dri. izprašana učteljica za klavir. Prijave od 14. do 18. ure, Maribor, Vrazova ul. it. 2/1. 25429 Italijanščino in itaL korespondenco poučuje gospod. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek pod tifro «Studiate Italiano*. 25271 Ljubitelji glasbe! Poučujem začetnike osnov, no glasbeno teorijo (metoda Rieman) in klavir štiri prestopnje I. letnika konservatorija kot očenec prof. J. Ravnika. Privatno kore-petiram slov. vaje, Couco-ne, Iffert itd. Klavir za vežbanje prost po nekaj ur vsak dan. V slučaju potrebe bi glasbenemu pouku pridružil tudi Inštrukcije v vseh predmetih cele huma. gimnazije, ker sem absolvi-ral univerzo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 25462-a Klavir poučuje gospodična po zmerni ceni, .. Naslov v oglas- tudi doma. nem oddelku «Jutra*. 25463 Nemško konverza-cijo daje mlada dama. Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 25472 Učenko pošteno in zdravo, s primerno šol. izobrazbo sprejme v trgovino z mešanim blagom Josip Kosmns, Loka pri Živsmu. — Nastopiti je takoj, hrana in stanovanje v hiši. 25415 Knjigovodkinjo event. knjigovodjo, izvež-banega v lesni stroki rabi Ilija Predovič, lesna trgovina, Varaždln. Plača po dogovoru. 25547 Fotogr. pomočnika dobrega neg. in pos. retu-šerja išče foto cGuido» v Kandiji 20, p. Novo Mesto. Nastopiti je takoj. 25409 Gospodinjo starejšo, dobro kuharico — veščo poljskega dela, z dobrimi spričevali sprejme v stalno službo premožen vdovec. Poleg plače bi ji bila zajamčena tudi dota. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 25412 Brivskega vajenca sprejmem. — Ponudbe pod -flektiram parno na prvovrstno moč. Plača po dogovoru. Štefan Dobaj, čes. salon. Maribor, Gosposka St. 86. / 25567 Šteparico sprejme takoj P. Gregorc, Maribor, Pod mostom 22. 25565 Tesar, preddelavca in več pomočnikov sprejme tesarski mojster J. Pernuš, mestni tesar, mojster v Kranju. 25478 Vzgojiteljico sprejmem k 2 otrokoma za čez dan. — Natančneje: Beethovnova ulica štev. 4, vrata 8. 25560 Praktikant absolvent trg. šole, zmožen slovenske In nemške stenografije se takoj sprejme. — Ponudbe s prepisi spričeval na poštni predal št. 44, Celje. 25418 Učenca s predpisano šolsko izobrazbo, ki bi imel vso oskrbo doma, je zdrav in krepak, samo iz solidne napredne družine, sprejme manufak-tuma trgovina v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25341 Sobarico veščo vseh domačih del ter serviranja, išče prvovrstna rodbina v Beogradu. Plača 600 Din mesečno, z nastopom 15. t. m. Zglasiti se z referencami na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8. 25317 Čevljar, vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25075 Učenca poštenih staršev sprejme v manufakturno trgovino Iv. K r o š e 1 j, Kette-Murnova (Martinova) cesta štev. 15. 25198 Pekovskega vajenca iz poštene hiše takoj sprejme Znidarič Matej, pekarna — Gomja Radgona. 25279 Hlapca h konjem na kmetijo in mlin sprejmem. Plača do 500 Din mesečno in vsa oskrba. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25517 Zobotehnika asistenta Iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 25519 Za lesno industrijo iščem samostojnega poslovodjo, veščega knjigovodstva, vodstva industrije in trgovine. Treba je nekaj kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Samostojen.. 25520 Gospodinjo pridno, pošteno in izobraženo sprejme samostojen gospodar. Prednost imajo one, ki so bile že kot take zaposlene, ali vdove brez otrok. — Pismene ponudbe pod značko .Varčna 22* na oglasni oddelek »Jutra*. Za tovarno trikotaže manjšo, na novo ustanovljeno. sprejmem za takojšnji nastop prvovrstne moške in ženske strokovne moči, izvežbane v delu z žakardnim pletačim strojem Istotam 6e sprejmejo spretne Šivilje prikrojevalke — vajene šivanja na strojih za sešivanje trikotažnih delov. Ponudbe na naslov: Dim. Atanasovlč, Skopi je, Kralja Petra 88. 24919 Zastopnike in zastopnice sprejmem za razpečavanje naših državnih srečk. Pojasnila daje Fr. Hauptman, Rožna ulica 27. 25482 Krojaškega vajenca sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25483 Šteparico dobro Izurjeno sprejme Iv. Prešeren t Kranju. 25457 Postrežnico za 4 ure dopoldne Iščem. Naslov v oglasnem oddelku . 25452 Biagajničarko veščo strojepisja, samostojne slovenske in nemške korespondence sprejmem s 1. oktobrom. — Ponudbe pod . 25378 Knjigovodja bilancist z desetletno prakso, velč slov., srbohrv. in nemikega ter italijanskega jezika, strojepisja, popolnoma samostojen deiavec. išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Jutra* v Celju pod »Vesten 27». 25418 500 Din nagrade onemu, ki preskrbi gospodični z desetletno prakso mesto konto risttnje aH knji-govodkinje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nagrada 500». Mesto kino operaterja Iščem kjerkoli za takoj. — Ponudbe pod »Kino operater* na podružnico »Jutra* v Celju. 25417 Prevažanje, dovažanje, izvažanje, vsakovrstnega blaga se izvrši točno, zanesljivo in po zmernih cenah. Slavnemu občinstvu, trgovcem, obrtnikom ln podjetjem se najtopleje priporoča EMERIK FILIPAN Ponudbe prosim pismeno ali ustmeno pri „Itevu" Gosposvetska c. Lfubltana. M Ugodno za trgovce! Premog in drva najceneje kupite pri R. Velepiču v Selenburgovi ul. št. 7. 204 «Tribuna» F- B. L. Dvokulesa. motorji otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni Ceniki fran-ko — Prodaja na obroke Ljubljana, Karlovska C. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. 198 Drva hrastove in bukove odpadke od parketov ter mehka drva dostavlja po nizki ceni na dom paroa žaga V Scag nettl v Ljubljani, za gorenj skim kolodvorom Pri od vzemu večje množine znaten popnst. 193 Hrastovih parketov večjo množino. Ima vedno v zalogi ter jih oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A Kane. lesna Industrija. MengeS. 185 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, za menjavanj Popravila vseh znamk bitro poceni in — eksaktno Specialni mehanik Jos Pukl. Celje. Kralja Petra cesta 4 183 Dirkalno kolo skoraj novo, prodam za 1500 Din in novo, železno tehtnico za 1000 kg teže. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25391 Decimalna tehtnica stelaža, predali za moko, 8 svedri za ključavničarja ali mizarja, elektr. namizni kuhalnik poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25377 Pletilne stroje 5-S5 cm. 5-50, 6-70, 6-86, 6-80 in 8-100 cm z aparatom z 60 krasnimi vzorci, 1 navijalni stroj (Rauch-masehine), vse v najboljšem stanju in še v obratu prodam po izredno nizki ceni radi nabave pletilnib strojev na motorni pogon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25352 Skobeinik kombiniran, 550 mm, malo rabljen, ugodno prodam. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Skobeinik 23». 25323 Spalnico iz čelnjevega lesa, masivno, popolnoma novo. radi preselitve prodam ca 6000 bin. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Crešnja 1». 25401 Razno pohištvo in vsakovrstne modeme spalnice nudi najceneje Matija Andlovic, Vidovdanska cesta 2. 25550 Kolo »S t y r i a», lepo in dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25474 Vata za kovtre no Din 6. 10. 12, 14 itd. Kovtri od 180 Din naprej. Odeje sprejemam v delo In vato v entlanje. — Rožna ulica 19. 25527 Črn pianino dobro ohranjen ter razno DOhištvo radi selitve ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25535 □□□axmaxioonooa nannaaGaa Kolo dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam v Šiški. Ve-rovikova 22/1. 25468 Limonova drevesa 6 let stara, cepljena, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23536 Avto s koncesijo naprodaj v prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25544 Moško kolo dobro ohranjeno prodam za 800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25557 Avto štirisedežen, znamke O. M., moderno urejen, naprodaj na Rimski cesti 8tir. 21. 25571 Modni atelje M. ŠARC-EVE zopet otvorjen Ljubljana, Kongresni trg 4/1. nnnrrinnnnnr-inrinnnnnnnnnnDDCDnD Les jelov ln smrekov, rezan, 60—70 m, event. okrogel do 100 m in suhih bukovih drv 2 vagona cepanic, 3 vagone okroglih takoj prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Lastni gozd». 25566 Gor. avbo zlato, nad 200 let staro, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24914 Pletilni stroj št. 8 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25446 Motorno kolo B. S. A.. 2 in tri četrt HP, v prav dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25448 Več ženskih oblek dobro ohranjenih prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25453 Železno posteljo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25462 «Laib. Zeitung» 1821 (kongresi) in druge starejše knjige prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25432 Majhna blagajna železna (Adlerflflgel) ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25483 Fotoaparata 6.5 X 9 in 9 X 12 s potrebščinami proda Amon, Roina dolina, cesta V štev. 2 — Vič. 25440 Posteljo dobro ohranjeno, radi pomanjkanja prostora prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 25442 Otroški voziček poniklan. dobro ohranjen, ugodni ceni naprodaj. £ aslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25444 2 otroška vozička prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25301 Indian motor, kolo 8rodim po zelo ugodni ceni aslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25298 Okrogel ies :Ja in mebka drva oglje Tastn6 produkcije, premog Itd na debelo in drobno najceneje pri tvrdki D Marušlč. Sv Petra c 40 -21179 Šivalni stroj, moško kolo in brilj. prstan prodam. Naslov v oglasnem oddelku tva. brezkonkurenčno. DoIeDj-sko — 150.000 Din; HIŠO, štiristanuvanjsko. 1 prosto, vrt, ŠiŠka — D u 100.000: TRG. HISO v prometnem kraju ob Savi. lokal. 4 sobe, posebej vinotoč. vrt in ves inventar. 42.«x>1 P GOSTILNO IN KAVA'::NO pri postaji, trg ob Sav;, večje zemljišče — L':;. 150.000; STAN. HISO v Roii-i ni. velik vrt. 6". • •1 L". , STAN. HISO n;, Gline. : -velik vr:, hlev, ilvo, stanovanj..- prosto — 1 -100.000: VILO, novo. enodružinsko, vrt. pod Kožni k. o ji. 1»'» no.ooo. 2:0:0 9? Posestvo ob>toječe iz 8 or^\v t ljišča. ua>ajeneg;i ? Ijem, iz 2 cr-Iov g01 hiša. mlin in gospo poslopja — vse v stanju. takoj ugo«'no 1 prodaj za 8'i.."'•¥) Din. ^ se izve v rek urai p 6* Fiorenini, T-K-vIjp. Posestvo, vrtnnrfio v okolici Ljubljane iščem v najem. Prrudbe na ogl. oddelek .J':;ra» pod 23087 Lep lokal na Aleksandrovi cesti odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani 21873 Gostilno dobro idočo — z velikim konjskim hlevom, oddam v najem. Pogoj: odkup celotnega inventarja. Ponudbe pod »Izselitev 12» na ogl. oddelek «Jutra». 25012 Gostilno in lokal sa trgovino oddani v najem Gostilna je ob prometni cesti v bližini železniške postaje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2M82 Skladišče suho in svetlo i £ i e m za takoj. Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra>. S5+47 Urarski lokal s Inventarjem, v prometnem kraju na Štajerskem radi bolezni takoj poceni prodala. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 35410 Branjarijo dobro idofio, s stanovanjem na prometnem kraju prodam. Naslov pri podruinioi ♦Jutra, v Mariboru. 25427 Pisarniški lokal lep, v L nadstropju, t bližini justifine palaie oddam. Ponudbe na oglasni odde-lek «Jutra» pod značko .Lokal 25». 25625 Trgovino meš. blaga • koncesijo, < 2 sobama, pohištvom ln kuhinjo s kuhinjsko opravo, poceni prodam radi odpotovanla, — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod .Koncesija*. 24305 Tri lepe poslovne sobe * I. nadstropju odda % ao-vtahrom Pokojninski uvod La nameščence v LJubljani. Gledališka ulica štev. 8. 199 Prazno sobo s posebnim vbodom oddam s 15. septembrom v Rožni dolini. Naslov t oglasnem oddelku .Jutra*. £538! Mesečno sobo oddam boljlemu gospodu na Mirju, Groharjeva oesta 27. 25293 Na Jesenicah (Gorenjsko) oddam lepo opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 25297 Lepo sobo s hrano oddam gospodn (visokolol-eu). Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 2 opremljeni sobi išče do 15- septembra la-konski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra. pod 25268 Sobi t manjši, opremljeni, ali eno veliko i 6 8 e zakom-kl par. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »15. september«. 25287 Stanovanje v Rožni dolini (cesta II It. 9/1) obstoječe is 1 sob«, kuhinje in prttiklin, zamenjam z enakim v mestu ali na periieriji. 25241 Sobo praiao ali opremljeno, z elektr. razsvetljavo in se-pariranim vhodom. Išče za takoj profesor. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod (boba 25232 Krasno stanovanje s S sobami in pritiklinami takoj • oddam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe pod «Konfort 7> na oglasni oddelek na upravo v Mariboru. 2539G Opremljeno sobo zračno in Čedno, s posebnim vbodom, oddam s 13. septembrom gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25505 Stanovanje s hrano iščem po mogcnS-nosti blizu Ambrožovega trsra. Ponudbe pod značko . 25475 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in Beparatnim vhodom iščem pri boljši družini, kjer ni otrok. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra». 25477 Stanovanje 2 sob s kuhinjo, sobo za služkinjo, predsobo, s kopalnico, pralnico in pritiklinami oddam takoj za 1500 Din presečno v 4 leta stoječi vili. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod potrebi in-strukcija v hiži. Naalov v oglasnem oddelku «Jutra». 25294 Dva di.iaka srednješolca sprejme ugledna rodbina na brano in stanovanje v Dalmatinovi ulici 10 — pritličje. 25548 Dijaka sprejmem na brano in stanovanje v bližini obrtne šole in realke. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 25562 Dijakinjo sprejme bivša učiteljica na stanovanje in hrano. Lepa, zračna, in snažna sobica. Vsa oprava nova. Elektr. razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 25564 Dva dijaka sprejmem na vso oskrbo nasproti realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25541 Tehnik išče s 15. oktobrom sobo v Ljubljani in bi za to poučeval vse predmete realke Pismene ponudbo na upravo «Jutra» v M ar boru pod «Tehnik 91». 25291 2 dijakinji nižjih razredov sprejme v popolno zanesljivo oskrbo uradniška družina v mestu, v bližini šol, po najnižji ceni. Nje hčerki dajeta tudi instrukcije. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25216 Stanovanje 2—S sob, kuhinje in priti-klin, iščem s 80. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod Šifro »Nezaščiten 94>. 25494 Stanovanje 1 sobe e kuhinjo ali souporabo, Išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek pod Šifro «Konfort-no stanovanje*. 25502 1000 Din nagrade dam onemu, ki preskrbi mirni stranki (3 osebe) stanovanje 2—S sob s kuhinjo in pritiklinami, v novi ali stari zgradbi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Mirna stranka*. 35470 Na stanovanje prejmem gospoda in gospodično. Naslov v oglas- nem oddelku «Jutra->. 25466 Stanovanje sobo In kuhinjo z električno razsvetljavo ter pritiklinami e d d d a m takoj al! pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Stanovanje sobo s kuhinjo, v mestu ali blizu Ljubi >&ae Iščem sa takoj. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra» pod ilfro »Stanovanje 53> 25553 Dve dijakinji iz boljše rodbine sprejmem na etanovanje tu popolno oskrbo Kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24656 2 mlajša dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25422 Tri dijake sprejmem na >tanovanje blizu obrtne šole. Velika soba, elektr. razsvetljava in poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelok «Jutra*». 25435 Visokošolec išče s 1. oktobrom opremljeno sobico z elektr. razsvetljavo, če mogoče s posebnim vhodom in zajtrkom — Ponudbe z navedbo mesečne cene na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Tehnik 37*. --- Dijaka iz višje srednje ali trgovske šole sprejmem v dobro oskrbo. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra*. 25516 Dijaka sprejmem v lepo in zračno stanovanje z dobro hrano, v bližini realke in obrtne Šole. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25467 Dva dijaka sprejmem na dobro hrano ln inažo stanovanj«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25580 Družabnika za kemično tovarno, kateri bi plačal takoj v gotovini znesek od 50.000 Drn, iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Družabnik 87* 25187 Tihega družabnika ali družabnico i 8 6 e m za razširjenje, izdelovanje in prodajo nekega novega — deloma že vpeljanega oblačilnega predmeta — z večjim kapitalom in sodelovanjem. Ponudbe pod značko rakso, v modno, ma.nufakturno ali kako drugo slično trgovino. Prevzame isto na račun. Ponudbe pod »Zmožna 551* na ogl. oddelek »Jutra*. 25551 Upokojenec dobro situiran. 46 let star? simpatičen, se žeii nastaniti v Sloveniji in želi znanja z inteligentno damo, samo brez otrok, od 35—40 let, pošteno in dobrega srca, z zagotovljeno eksistenco, radi medsebojnega znanja. — Zajamčena stroga diskrecija Pismeno pod značko »Ju-gosloven 40» na oglasni oddelek »Jutra*. 25376 Znanja želi dobro situiran stavbni podjetnik s trgovsko naobraže-no gospodično ali mlado vdovo, čedne vnanjosti in blagega srca, katera mu bi bila kot opora svojega poklica in družica v bodočnosti. Tajnost zajamčena. Dopise če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Bodoča sreča 80*. 25038 Dijaka ejmem Naslov v »Jutra*. dobro oskrbo, glasnem oddelku 25460 Samostojna gospa boljša, stara 84 let, s svojim stanovanjem, želi resnega značajnega znanstva z boljšim gospodom. Anonimno v koš. Ponudbe pod »Rdeča megla 42* na ogl. oddelek «Jutra». 25424 Dva avijatičarja v starosti 22 let, želita znanja z dvema inteligentnima ^osj)odičama primerne starosti, v svrho dopisovanja. — Dopise pod značko »Albatros* ali »Devoitine*, poštni predal 45, Ljubljana 25406 Dopisovati želita dva mladeniča z dvema mladima gospodičnama v starosti 18—20 let. Dopise na ogl. oddelek «Jutra* pod »Nasreljček in rožmarin*. 25405 Ore-hu sem vedno na razpolago! 25408 Nuša Dvignit« pismo v oglasnem oddolk^ »Jutra.. 25554 Dama kateri ni do družbe, iiče Starejšega Inteligentnega in odkritosrčnega — Idealnega prijatelja. Cenjene dopise pod »Lelja* na oglaeni^od-delek »Jutra*. Samostojna gdč. želi znanja i distlngvira-nim. približno 40 let starim r podom. Pod »Kultlviran naraven, na oglasni oddelek »Jutra.. 25511 Mlado dekle iz boljše kmeteke družine, v neposredni bližini ipod-nještajerskega m«sta. leli resnega poznanstva s pridnim in skrbnim fantom, ki se razume na gospodarstvo, ozir. prekupčevanje. Tudi drž. uslužbenec ni izključen — Pismene ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Mlado dekle«. 25430 Dg. B. Si se um? Mu&ii me! — Ljubim Te! — PoljubL^ Polo-nica 22 Dvignit« pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 25484 Vigred v domovini Dvignit« pismo v oglasnem oddelku »Jut**.. 25555 Trgovec v najlepši starosti z lastno dobroidočo trgovino v prijaznem kraju Notranjske. se želi seznaniti z mladenko staro 20 do 26 let, iedne zunanjosti, prijaznega vedenja, ozira se samo na mladenke z dežele od dobrih in poltenih startov, katera bi imela veselje do trgovine, na doto se ne ozira, ampak samo na poštenost, blago srce in pridne roke. Ker je stvar resna, se bo oziralo tudi samo na resno ponudbo s sliko, kitera se takoj vrne v slučaju nesporazuma, diskretnost častDa zadeva. Cenjene dopise takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečno naključje-89». Gospod S4 let star. visoke postave, prikupljive zunanjosti, samostojen in dobro situiran trgoveo v lepem mestu Slovenije, želi znanja z isto-tako gospodično, oeomade-ževane preteklosti, od 24 do 28 let, v svrho ženitve — Trgovsko naobražene imajo prednost. Neanonimne ponudbe s sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Življenje 1610. — Diskretnost zajamčena. 25200 Mlada gospodična želi radi ženitve poznanstva s starejšim, dobro sir tuiranim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »September 372«. 25461 Katera samska vdova ali ločenka s kapitalom od 15—20.000 Din bi hotela iti v skupno gospodinjstvo k samostoje-čemu vpokojenemu posestniku srednjih let. v lepem letovilčnem kraju. Kapital se rabi pri stavbi hiše in se vknjiži, event. lahko postane posestnica. Možitev ni izključena. Cenjene ponudbe pod »Mirni dom« na podružnico »Jutra, v Celju 25414 Glede priženitve želim spoznati resno gospodično s posestvom, gostilno ali trgovino. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Bogat 85». 25285 27ietni uradnik želi poročiti gospodično od 20—30 let, s premoženjem ali posestvom. Vdove niso izključene. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra, pod oglasno St. 25504-a. 25504-a Mladenič obrtniško izobražen, želi znanja z enako gospodično, v svrho pomejSe ženitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečno življenje 10«. 25510 Drž. nameščenec star 35 let, samostojen šef, želi znanja z gospodično srednje starosti v svrho ev. kasnejše ženitve. Dopise, xa katere je tajnost zajamčena, je poslati pod značko •Znanje 380» na oglasni oddelek »Jutra*. 25469 Pekovski sin srednjih let, .šče znanja s vdovo ali gospodično s pre-moženjem v svrho ženitve. Po starših prevzame dobro idočo pekarno in posestvo. Ponudbe j>od »Sreča v jeseni* s sliko, ki se diskretno vrne, na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor. 25546 Krasna kitara naprodaj v Jenkovi ulici K. 8/1. 25381 Violino tudi konaervatorijske stopnje, poučujem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25342 Planino ali klavir zelo dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Klavir 10». 25445 Klavir Izvrstno ohranjen, kratek, črn, z angleško mehaniko In mehkim tonom, poceni prodam. Istotam beli platneni zastori za eno okno In k tem spadajočo posteljno pregrinjalo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25317 tdJk Par konj krasnih rjavcev, starih po 6 let. oba krotka tn ne-plalljiva ter porabna za lahko in težko vožnjo — proda Smon, žaga, Domžale 2535» Golobe mlad«, sparane sa pleme kupim. Ponudbe do 6. septembra pod »Golobi* na hotefl »Union*, Ljubljana. 25425 Klavir dobro ohranjen prodam u 4500 Din. Polrve in ogleda e« lahko na Kralja Petra trgu Itev. 2 (pred sodnijo) pritličje, pri gdč. Hlnkl Skorja— 85478 Dobermana čistokrvna, > rodovnikom, 4 ki lt mesecev stara pro-dam ▼ Celju-Gaberj« It. 21 25426 Špringr-španjeli rodovnikom, 8 tednov stari, poceni naprodaj. — Naslov pri podruln. Jutra v Mariboru. 25428 Vijolino s Ikailjo, dobro Uigrano, prodam za 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25335 Pianino dobro ohranjen kontakt, močaa glas, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 25465 Pianino skoraj nov, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25466 Zajce srebrnjake čiste pasme, kupimo. Ponudb« na Fizioloik! institut univerze. LJubljana. 25358 Zlat križec in verižico sem izgubil v bRžini polt« Polten najditelj se naproša, da odda proti nagradi g. Babkov, telef. govorilnica. 25537 fUvztoo- Restaurant «AlIe Viote» Trieste, Via O Cardoccl 1 priporoča izbomo domačo kuhinjo iihiro rib Izhorna vina- terana, istrijana. fri-julca, vipavca, chianti — Lastnik: Francesehinl & Al-legretto 200 Tovorni avto znamke »Benz*. pettonski, bres gume, v isbornem takoj porabljivem stanju, generalno popravljen, zamenjam za 1 u k s o a n i avto manjle tipe. najnovejši model. Vse drugo prosim na poštni predal 110, LJnhlja. na. 25287 30.000 Din ali tudi več posodim tistemu, ki mi du gostilno v podnajem ali preskrbi pri-■nerno službo samo v večjem mestu Sloveatje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurnost 24». 23224 Na domačo hrano dobro, sprejmem več gospodov ali gos.podičen. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25513 Eleganten avto znamke 0. M., s Štirimi prostori, 35.000 Lir, zamenjam za stavbni les Informacije daje Zeichen, Maribor, Slovenska ulica St. 24. Hotel Central. Bled novo renoviran, tik jezera Avtomobilistom in vsem izletnikom, ki se skličejo na današnjo anonco. znaten popust pri sobah in restavraciji. Avtogaraža 24647 i. Sfie&ušig? 26 Sisak pnpuruCa ooljlc tam tmrice «tru ne. partito re. Šole ic ostale po trehščine za »sa glas bila 322 tainouejšči zna:dba Brei' kvarjenja blaga kemično snaženje m vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana aelenburgova ulica o/i Gllnce - Vič 46 69-? [M. FISCHER Zagreb lurliičevc ui.6. Sudivčka ui. i dobavlja orivstnikom dvoko-esa, dele za dvokolesa, šival -ie stroje tet nogomet žoge, ^rrmofone gramofonske plošče. tehnične potrebi'Ine po njjniiiib cenah športna dru-stva, meh. niki in obrtniki pooust - Zahtevajte brez plačnl ilustrovanl katalog POZOR 30 ženini In neveste Žimnice matrace, posteline mreže, železne postelje (zložljive), otomane divane in tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolt Radovan tapetnik Krekov trg fttev. 7 tjioleg Mesmegi doma j Dečka 10 let starega, čednega in sdravega. brez starler, oddam dobrim in usmiljenim ljudem i« svojega. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Usmiljenje«. 2M90 Dobava bencina Kaspisujemo dobavo 1500 kg bencina. Pogoji pri podpisani direkciji. — Direkcija državnega rudnika Zabu-kovca. p. Griže — dne 2. septembra 1926. 25407 Kobila — dirkač po amer. žrebcu »Ideal., stara 8 let ter sin 41etni žrebec po »Vandetta., oba lepo par j ena, Phaeton kočija polkrita, Koller — Graz, prostoosnat kolesel Iz Jesenovine, naprodaj — Na ogled ln pojasnila daje Oskrbniltvo .Kraljev vrelec., Kostrivnioa - Podplat pri Rog. Slatini. 25262 G. Flux Gosposka ulica 4/1 •trok. posredovalnica bolj-lih služb, 35 let obstoječa, posreduje in priporoča *a-mo boljše osobje in službe vsake vrste tu in izven Ljubljane. Znamka za odgovor. 25344 Domačo hrano okusno, dobite na Go6po-svetski cesti 12/1, levi zvonec. 25175 Koncesijo za trgovino mešanega blaga oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25532 Elegantne mlade dame in gospode z dobrim nastopom iščemo za obisk boljših dam v svrho prodaje dunajskih modnih predmetov. S tem si lahko dosežejo krasne dohodke do 10.000 Din. Kiksum in provizija. Vpra-lati je v ponedeljek pri: Karlovšek, Celje, Lava 21. 25172 r" Mr. Ph. OTOKAR BURDYCH lekarnar MAGDA roj. POTOČNIK POROČENA ŠKOFJA LOKA KAMNIK Modema z večjo vodno in parno silo z cenim delavskimi močmi, pripravna za vsak obrat v bližini Ljubljane, se ugodno prodajo. Ponudne na upravo „Jutra" pod „Ugodna prilika". i2S9-a v Sloveniji z izgrajeno vodno močjo za novo tekstilno tvor-nico kupi inozemska družba. Ponudbe s podatki na dr. Ivo Benkoviča, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. večja, že dalje časa obstoječa, dobio vpeljana s potrebnimi stroji itd 'šče družabnika s primernim kapitalom v svrho spremembe sedanjega rakotvornega načina v modern tovarn'ški obrat Sodelovanje družabnika kot komercijelni ali tehn čni vodja zaželjtno. 6414 a Ponudbe pod „Tovarna čevljev'* na Oglasn aved Kovaoč. Maribor v vseh najnovejših oblikah in barvah se dobe pri 6433 a FranBerniku Šiška, Slovenska oesta. Cgiejte si razstavo damskih klobukov velesejem. paviljon H štev 411 - 41?. Za nov ilu^trovan humo-ristično satiričen list 6297 se iiče Cenjene ponudb.* z reie-lencami do 12. septembra L 1. na šitro .Humorističen list' na ogl odd. ..Jutra-' Pozor! Proča se Pozor! miza 3 m dolga z marmornato ploščo, 2 tehtnici zaprti z marmornatimi ploščami, razno pohištvo in sl:ke, pisa'na miza, kopirna preša, španska stena in stelažo za pisma. Starš trg 19. 6376a Vse 6367 a ^ potrebščine za šolo in risanje v najboljši kako- & & •s-* & & & m f f i & & & & š vosti in najceneje nudi triovina Sv. Bonač Priporoča se Pnrfiimerijo JTRHOLl" LJUBLJANA, Pod Trančo 1. Dsmske plašče za jesen nudi: iz finega angleškega sukna Din 400*-iz svile in couvercota od Din 600*- do 800*-obleke volneni delen in popelin od 240*- do 400*-obleke perilne, bluze in krila od 70'- naprej. F. mJ.GBFiiaf. LiHiiliaDa. Sv.PetraL 29. Dobavim vsako množino dobrega sladkega gorskega sena. Reflektanti za več vagonov naj pošljejo naslov na upravo „Jutra" pod „Tako|-šnja dobava". 1898 olesar Nova mehanična delavnica A. Kaučič, Uubljana, Rožna oolina 4, c. X. Zaloga koles svetovne znane tovarne .Legnano": VOLSIT: šport ekstra Din 2000-— PERLA soort ekstra Din 1750 — „ pol dirkalno /100 — „ soort torp. Din lb00*— „ dirk (tuboiari) Din 2200-— ,. pel d rkalno Din 1900"— Peria dirkalno (tuboiari) Din 1950 — Za vsa kolesa se jamči eno 'eto. — Po naročilu se izdela istotam vsaki vzorec koies, kakor ludi se prevzemajo vsakovrstna popra.ila. Autogenično varenje litega železa, bakra, medenine, aluminija in srebra. Bogata zalogi posameznih delov za koiesa. Naročila se izvršujejo po konkurenčnih cenah, točno in solidno. iz £oruiansiie zgodovine ie 7.ajet roman Hngelsn Hidar Spisai ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1 "50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. roDnocnDDDDnocii Kavarno in restavracijo s stanovanjem dam v najem. Ponudbe pod »45.000» na oglasni oddelek »Jutra. 24534 „Zcbotehn;čka praks; v večjem primorskem mestu Dalmacije, najboljše uvedena, operativno in tehničko popolnoma novo urejena, prodaje ali iznajmliuje se konc. dentistu pod povoljnimi pogoji. Dopise nosl-