OBRTNI VESTNIK Strohounl list za poozdlgo In napredek obrtništva Draushe banouine. .OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankiruni dopisi *e ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le c navedbo Vira. polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1'— Uredništvo in uprav«Htvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 1J, junija 1982. - -n— 1. r i, mmm m — i Štev. 24. Uredba o gospodarskih zbornicah IVaSa zmaga le popolna. Zmagalo i« trezno spoznanje. Vprašanje gospodarskih zbornic v naši državi je po dolgi borbi, ki je tudi v naših krajih poskušala pridobiti pristaše za ločene zbornice, sedaj rešeno. Ministrski svet je sklenil, da bomo imeli odslej v državi 18 zbornic mesto dosedanjih 13. Odobrena je ustanovitev novih samostojnih obrtniških zbornic v Zagrebu, Sarajevu, Banjaluki, Skoplju in Osijeku. Popolnoma nova je med temi zbornica v Banjaluki. Ljubljanska zbornica za TOI ostane kakor je bila doslej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Nadalje ostanejo neizpreme-njene kot so bile doslej, skupne zbornice v Novem Sadu, Vel. Bečke-reku, Splitu, Dubrovniku in Podgorici. Tudi so ostale vse tri dosedanje zbornice v Beogradu. Mesto dosedanjih skupnih zbornic imamo sedaj naslednje ločene zbornice: Zagreb ima samostojno obrtniško ter trgovsko-obrtniško, nadalje Osijek isto, kakor tudi Sarajevo. Iz tega sledi, da so se delile samo tri zbornice, v ostalem je vse pri starem. Osnovanje obrtniške zbornice v Banjaluki odgovarja izpremelijfeni administrativni razdelitvi države. Posameznim zbornicam je možno ustanoviti si ekspoziture. Te pravice so se doslej poslužile tele zbornice: Beograjska trgovska zbornica za ekspozituro v. Nišu, istotako obrtna zbornica, nadalje sarajevska trgovsko-industrijska zbornica v Banjaluki (ki bo imela tako poleg svoje, obrtne zbornice še ekspozituro) in zagrebška trgovsko-industrijska zbornica na Sušaku. Možno pa je ustanavljanje nadaljnjih ekspozitur, kar pa spada v kompetenfco posameznih banskih uprav. Plenarna seja Zbornice za TOI V četrtek, dne 9. t. m. dop. se je pričela v sejni dvorani zbornice TOI plenarna seja pod predsedstvom g. Ivana Jelačina. Po konstataciji sklepčnosti je pozdravil zbornični predsednik načelnika trgovinskega odseka banske uprave g. dr. Marna, dopisujočega člana zbornice g. dr. Frana Windischerja in je predlagal, da se pošlje g. ministru trgovine in industrije pozdravna brzojav-dočim je osebno sporočil v imenu žarnice navzočemu poslancu in pomočniku trgoyinskega ministra, generalne-jnu tajniku g. Mohoriču iskreno zaihva-lo za njegovo uspešno delovanje. Prešel je nato na naznanila in poročila predsedstva o delovanju zbornice. Iz obširnega in strokovnjaško sestavljenega referata povzemamo, da je bilo delo zbornice veliko in da se je morala neprestano boriti za izboljšanje našega gospodarstva in njega zastopnikov. Pojavljale so se težkoče v domačem denarnem prometu zaradi neutemeljenega nezaupanja ljudi napram denarnim zavodom in težkoče v mednarodnem plačilnem prometu, vrh tega pa je ustvarjala težko stanje še nesmiselnost v bojazni za našo valuto. Posebno težak položaj zaznamujeta industrija in pa lesna stroka. Za svoj referat, h katerega koncu se je dotaknil še davčnih vprašanj, deviznih omejitev in samoupravnih financ, je žel splošno odobravanje. ♦ Načrt novega zakona o pobi-|an}u draginje O načrtu novega zakona o pobijanju draginje in našem trgovstvu je poročal zbornični podpredsednik g. Konrad Els-baeher. Novi .zakon naj bi stopil namesto, dosedanjega zakona o pobijanju draginje, življenskih potrebščin ip brezvestne spekulacije. Novi zakon sedaj veljavna določila znatno postruje, kar bi imelo za razvoj trgovine, obrti in industrije v naši državi težke ako ne katastrofalne posledice. Poleg drakonske zaporne in denarne kazni za kršitev določila glede označbe cen tako, da jih vsakdo lahko vidi in razume, vsebuje načrt še novo strogo določilo,. da 6e ima obsojencu odvzeti tudi vsa količina blaga, ki je bila predmet kazenskega dejanja in prodati v korist fonda za prehrano siromakov. Novo je tudi določilo, da velja ovadba zapriseženega pristojnega policijskega ali občinskega organa za poln dokaz o dejanju in krivici obtožene osebe. Preiskovanje in obsodba se sme izvršiti takoj na licu' mesta. Načrt vsebuje tudi novo določilo, da so obsodbe z zaporom do 10 dni in denarne kazni do 1.000 Din takoj izvršne. 1 Gornja ‘določila, je dej.al poročevalec ob zaključku, so v nasprotju s temeljnim! načeli, na katerih mora sloneti vsaka pravna država. Tudi najhujšemu zločincu je dovoljena obramba pred sodnikom ln proti obsodbi more vsak obsojenec, pa naj bo njegova krivda še tako dokazana, u,porabiti pravne leke, ki so mu zajamčeni v vseh upravnih in kazenskih zakonih. Od tega osnovnega načela naj se sedaj ustvari izjemno stanje za trgovce, obrtnike in indti-strijce. Dvomim, da se more na podlagi kateregakoli zakona ukiniti najprimltlivnejšo pravico, ki jo ima vsak državljan, da se sme proti vsaki obtožbi braniti in proti vsaki obsodbi evantuelno tudi pritožiti. Za trgovca, obrtnika in industrije a naj bi po načrtu novega zakona zadostovala ovadba občinskega organa, da se ga na licu mesta obsodi, da se mu zapleni in proda njegova lastnina ter njegovo ime javno ožigosa, ne da bi imel niti pravico, da se proti temu brani in pni toži. Taka načela morajo kršiti sleherni čut pravičnosti in pomenijo pravo izjemno stanje in najtežje zapostavljanje celega gospodarskega staleža. Zato se taka določila ne bi smela uzakoniti. Izvršilne uredbe k obrtnem zakonu Zbornični podpredsednik g. Engelbert Franchetti je poročal o predlogih z* izvršilne uredbe k obrtnemu zakonu. Novi obrtni zakon, ki se je začel izvajati 9. marca vsebuje mnogo pooblastil ministrstva trgovine in industrije in banske upra- ve za izdaje izvršilnih uredb. Doslej so izšle uredbe o prisilnih združenjih o mojstrskih prfeizkušnjah, o pomočniških izpitih, o ureditvi in vezanju tiskarskega -obrta in - pogrebnih zavodov na dovolilo. Ministr-fltvp je izdslalo že csnutke važnih uredb tičočib se obrtništva, tako uredbe o izpra-ftevalriih komisijah za gradbene in elektrotehnične obrti in za vračunanje obiska strokovnih šol in tečajev v predpisano ušposobljent Stno dobo. Zbornic a je zavzela k osnutkom teh pravilnikov stališče in stavila konkretne predloge, Poočevalec opozarja na nujno potrebo preureditve obrta brivcev, frizerjev, viapjilarjev in manikerjev. dalje cbrta pje^kftrjev, napisnih slikarjev, sobnih slikarjev, rokodelskih slikarjev, pozlačeval-cev pohištva, 11 čile e v voz. fotografov, mesarjev, sedlarjev, voznih, tapetnikov, izdelovalcev usnjeno galanterije in knjigovezov. NUjno potrebna je tudi sprememba nalnašaji č^ se na obrt trgovskih vrtnarjev, dftlje uvrstitev izdelovalcev mlinov med rokodelske obrte in uvrstitev gradbene in elektrotehnične obrti med koncesijonirane obrte. Glede olajšav za ženske obrte za na-,Še 'kraje ne smejo prihajati v poštev izdelovalke genskih klobuke v ter šivilje ženskih JJj: otroških oblek in perila. Za odpiranje in zapiranje. obratovalnic ob pedelj&h je treba predpisati čim prej erifltnoit hedeljskega počitka, zlasti za one stjfb&e, ki so na občnih zbcrlh zavzele stališ## za obligatornost počitka. V tem pogledu daje povod za predlog zlasti vprašanje nedeljskega počitka v brivskih , delavnicah. J£undno ie.paroievaLec še, uneail, da-, se bodo motale pomočniške prei^kUSnje ,TrSiti pedno, in, usnešno le, če bodo imele ■ zadruge potrebna sredstva. Zato predlaga, naj se dovclijo tudi za počitniške izprafie-valne kolftjslje izpitne takse. O izvajanju predpisov •davku je poročal g. Sire. o družbnem Socijalno zavarovanje obrtnikov (Potočilo zborničnega člana g. Rebeka Josipa v plenarni seji Zbornice za TOI dne 9. junija 1932.) Med najvažnejše določbe novega zakona o obrtih spadajo prav gotovo določbe o so-clalMem zavarovanju obrtnikov. Sprejeli smo jih z velikimi zadoščenjem zlasti slovenski obrtniki, saj je bilo to vprašanje skozi leta na dnevnem redu zborovanj in ser Stankov vseh naših organizacij. Zahteva po obveznem zavarovanju obrtnikov ni nova. Vemo, da je bil že leta 1908. in kasneje 1911. bivšemu avstrijskemu parlamentu predložen načrt zakona o obveznem starostnem zavarovanju obrtnikov, ki pa je bi zaradi znanega junktlma, po katerem je bila uvedba obrtniškega zavarovanja vezana na uveljavljenje starostnega zavarovanja delavcev, že od vsega začetka obsojen na smrt. Toda še pred tem, že v 90 letih prošlega stoletja se je tako v obrtniških, kakor v strokovnih krogih to vprašanje podrobno proučevalo in o njem razpravljalo, dasi do uvedbe obveznega obrtniškega zavarovanja tudi tam doslej še ni prišlo. Povojne .razmere, ki so tudi obrtništvo občutno prizadele, mogoče občutneje kot katerikoli drugi stan, so izzvale v vseh obrtniških vrstah spontano in enodušno zahte-vol po obveznem socijalnem zavarovanju. Postopna industrializacija naše države je odvzela malemu obrtniku dokaj polja udejstvovanja in splošno obubožanje najširših konsumentskih slojev, je prizadelo baš malega obrtnika v najtežji meri. Naročila so se skrčila na najnujnejše in obrtnik, ki je odvisen samo od dohodkov iz svojega obrta, vodi danes v resnici hudo borbo za obstoj. Z delom svojih rok preživlja sebe in svojo družino iz dneva v dan i!ni če ga pri njegovem delu doleti nesreča, da postane bolan ali onemogel, je navadno izročen na milost in nemilost svoje okolice ali občine, saj nima danes obrtnik Uiti prihrankov, niti rezerv, da bi kril bolniške stroške, odnosno nadomestil odpadek zaslužka v bolezni ali nesreči, kaj še, da bi si prihranil sredstva za svojo oskrbo v starosti. V primerih težkih življenjskih kriz je danes usoda obrtnika in obrtnikove družine mnogo težja, kot je usoda njegovega zavarovanega pomočnika. Radi velike važnosti in pomena obrtniškega stanu za gospodarski, socijalni in kulturni napredek ysakega naroda, radi velike vloge, ki jo igra obrtništvo ne same kot važen produkcijski faktor v gospodarstvu, ampak tudi kot številen srednji sloj v socijaltaem in kulturnem življenju vsakega naroda, narekujejo že smotreni državno-politični interesi vsaki državi nujno dolžnost, da se briga ne samo za strokovni napredek in razvoj obrtniškega stanu, ne samo, da mu zasigura eksistenco z ustvarjanjem možnosti zaslužka, ampak še v večji meri, da mu zasigura njegov življenjski obstoj v primerih najtežjih kriz, ki ga lahko zadenejo z boleznijo, nesrečo, onemoglostjo in ob smrti. Naša mlada nacionalna država je pokazala, da se dobro zaveda važnosti, ki jo ima obrtniški stan za narod in državo in je z uzakonitvijo novega obrtnega zakona dala lep primer, ki je bil pohvalno zabeležen tudi v drugih gospodarsko bolj naprednih in kultumejših državah. Novi zakon o obrtih po< blašča v S 884 ministra za trgovinov in industrijo, da predpiše v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju zbornice v dveh letih uredbo o organizaciji, načinu ln pogojih zavarovanja članov združb eoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. Ko se ta uredba razglasi, mjdrajo združbe izvesti zavarovanje. Tako-zavarovanje se izvede za področje ene ali več banovin. Ko se zavarovanje izvede, morajo vsi rokodelci dotične banovine zavarovalni prispevek plačevati. Za zavarovanje se sme ustanoviti skupen Sklad aU v okviru obstoječih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovim. Kakor vidimo, določa zakon zgolj obveznost zavarovanja, prepušča pa posebni Uredbi določitev organizacije, načina in pogojev zavarovanja. Ta uredba se mora izdati v dveh letih po razglasitvi zakona, torej najkasneje do 9. novembra 1934. leta. Z zakonskim določilom, je v celoti ustrežebo naši zahtevi po obveznosti zavarovanja. Obveznost zavarovanja bo veljala za vse obrtnike brez izjeme, čim bo izdan komu obrtni list, bo dotični avtomatično obenem že zavarovan za vse v zakonu navedene panoge in bo moral tudi plačevati zavarovane prispevke. Z zakonskim določilom nam je tudi ustreženo v tem oziru, da prepušča zakon oiganizacijo, način in pogoje zavarovanja posebni uredbi, nadalje, da dovoli zakon, da se zavarovanje izvede za področje ene ali več banovin in da se sme ustanoviti skupen sklad ločeno v okviru obstoječih podobnih zavodov za področje ene ali več banovin. Uspehi zavarovanja so v veliki meri odvisni od njegove organizacije. Zato je potrebno, da se že sedaj podrobneje proučujejo vsa vprašanja, ki jih bo treba urediti potom uredbe. Zaslišati bo treba v tem oziru vse organizacije, da bo obrtniško zavarovanje v resnici tako, kakor bo najbolj odgovarjalo potrebam in zahtevam obrtništva. Kar se tiče organizacije same, mislim da govorim v imenu vseh, ako fe danes cd-ločno zahtevam, da mora biti obrtniško zavarovanje popolnoma ločeno Od delavskega zavarovanja. V tem oziru so se jasno in brezpogojno izjavile že vse obrtniške organizacije. Potrebe obrtništva in zahteve napram zavari vanju so kvalitativno in kvantitativno popolnoma drugačne od onih delavstva. Tudi imamo s sedanjo centralistično organizacijo delavskega zavarovanja tako slabe izkušnje, da moramo vsako oslonitev na organizacijo delavskega zavarovanja brezpogojno odkloniti. Tudi glede druge določbe, ki nam dovoljuje, da sami odločamo o tem, ali naj se izvede zavarovanje za področje ene ali več banovin, smo si že danes na jasnem, da naj se zgradi na teritoriju naše banovine samostojna zavarovalna organizacija. Potrebe in prilike, pa tudi zahteve napram socijal-nepnu zavarovanju, so v raznih pokrajinah različne, pa je zato tudi utemeljeno, da bodi pripuščeno nam samim, odločati o usodi svojega zavarovanja, ne da bi bili glede tega v kateremkoli oziru odvisni od drugih. Sami bomo morali plačevati prispevke, zato naj nam bo tudi prepuščeno, da sami odločamo, kako uporabiti te prispevke, kako plodonosno vložiti evemtuelne prebitke, kakor bomo morali sami nositi tudi odgovornost za eventuelne primanjkljaje. Dravska banovina nudi i po številu obrtništva i po svoji teritorijalni zaokroženosti v vsakem oziru zadostno bazo, na kateri se bo mogla zgraditi samostojna organizacija obrtniških mojstrov, ki bo mogla prav dobro uspevati, zlasti 60 jo zgradimo skupno s trgovci. Ta-ka organizacija, zgrajena na ožjem teritoriju naše bane vin®, bc p'■a v gotovo bol j enostavna, bolj prožna in tudi cenejša kot je centralistična organizacija delavskega zavarovanja, ki je prav radi tega, ker obsega območje vse države, v svoji obširnosti pre-komplicirana, neokretna in ne more poslovati tako, kakor more organizacija, zgrajena na manjšem teritoriju. Iz zavarovalno-tehničnih ozirov ni nikakih pomislekov proti taki samostojni organizaciji, saj vidimo, da se razvijajo razni privatni zavarovalni zavodi, zgrajeni na komercijelnih principih, s prav neznatnim številom članstva, uspešno in dobičkanosno. Glede organizacije zavarovanja sme si torej na jasnem, da bodi naše zavarovanje organizirano samostojno za področje Dravske banovine. Težje bo odločati glede drugih vprašanj, o katerih si pa bomo morali biti tudi na jasnem, še predno se začne sestavljati uredba, da nas dogodki ne prehitijo in da ne dobimo uredbe, ki naših želj in zahtev ne bi upoštevala. Smatram zato za potrebno, da se zaslišijo 'Vse naše organizacije predvsem o naslednjih glavnih vprašanjih: \ Zakon predpisuje za vsakega obrtnika obvezne zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. Zakon torej ne dopušča izbire, katera panoga zavarovanja naj se uvede, bodisi bolniška ali nezgodna, ali starostna, ampak predpisuje obveznost uvedbe vseh pan. g. Vprašanje zavarovanja je prvovrstnega finančnega značaja in v tem oziru moramo skrbeti za to, da nam ne bo naše zavarovanje zlasti v sedanjih težkih časih naložilo bremena, ki jih ne bomc zmogli. Daši predpisuje zakon obvezno uvedbo vseh ravnokar navedenih panog, mislim, da nam bo mogoče doseči, da se bodo uvajale posamezne pam ge zavarovanja postopno ena za drugo in ne hkrati vse. Po mojem mnenju bo tak predlog utemeljen že radi tega, ker je iz tehničnih ozirov potrebno, da organiziramo in izvedemo najprej eno panoge in da šele potem, ko bo ena panoga Se Izvedena, pristopimo k izvajanju druge in tretje panoge, dokler si ne zgradimo celotne stavbe scclalnega Zavarovanja. V predvojnem času je stala pri vprašanju socialnega zavarovanja obrtnikov v tspredju zahteva po staroBtnetn zavarovanju, • dočim vidimo, da je večina naših organizacij podčrtala predvsem potrebo uvedbe bolniškega zavarovanja. Ta pre-okret v zahtevah je popolnoma razumljiv, zakaj obrtništvo se je v povojnih težkih časih take sproletartziralo, da nima posamezni obrtnik niti zadostnih sredstev za kritje stroškov, ki mu jih povzroča bole* Ben. Zato vidimo, da je tudi v zakonu na' prvem mestu navedeno bolniško zavarovanje. Za ureditev te panoge zavarovanja je predvsem važne načelno vprašanje, ali naj bodo prispevki in dajatve enaki za vse obrtnike, ali naj se določi dva, tri, ali več razredov, po katerih naj bi se plačali pri< spevkl in po katerih naj bi se ravnale tudi dajatve v primerih bolezni. Pri delavskem zavarovanju so uvrščeni delavci v mezdne razrede po povprečni zavarovalni mezdi. Pri zavarovanju samojnih ftujstrov take razvrstitve ne bo mogoče izvesti in bi bilo treba tu najti drug kriterij (davčna moč, število zaposlenih pomočnikov ali drugo), po katerem bi se razvrstilo obrtnike V razne raerede ali pa naj se v uredbi prepusti p:SameZniku, da se sme po svoji prosti volji prijaviti v ta ali oni razred. Kakor bi bila razvrstitev obrtnikov priporočljiva zato, da bo vsakemu omogočeno, da si a višjimi prispevki zagotovi tudi višje dajatve, bi imela taka razvrstitev z druge strani to neugodno posledico, da bi moglo med obrtniki ustvariti neraz-položenje, ker bi se na ta način delale razlike med premožnejšimi in šibkejšimi obrtniki. Tudi je velike važnosti vprašanje, kakšne dajatve se nudijo zavarovanim članom, ali naj se poleg zdravniške pomoči, zdravil, lečenja v bolnicah in sanatorijih nudi zarovanim članom tudi dnevna hranarina, kakor je to pri delavskem zavarovanju. Ali naj se dovoli nrosta izbira zdravnikov? Ali naj se nudi lečenjc v bolnicah v ITI., n, ali I. razredu, ednosno V sanatorijih? Važna so vsa ta vprašanja, ker so od rešitve tega vprašanja odvisna bremen, ki jih moramo prevzeti z uvedbo zavarovanja. Po mojem mnenju je potrebno, da o tem po-tanjko razpravljajo vse naše organizacije, ki bodo znale najzanesljiveje tolmačiti želje in zahteve naših mojstrov. Pri nezgodnem zavarovanju bo velike važnosti tudi vprašanje, kako kriti nezgodne rente, ali na podlagi kapitalnega kritja ali na podlagi vsakoletne porazdelitve. Tudi to vprašanje je velike načelne važne sti, saj vemo, da nam kapitalno kritje pri delavskem zavarovanju odvzema v težkem Času prevelike vsote ih so naše organizacije že ponovno zahtevale, da se pri delavskem zavarovanju uvede namesto kapitalnega kritja kombinirani sistem med kapitalnim kritjem in porazdelitvijo izdatkov za rente. Velike važnosti pri nezgodnem zavarovanju je vprašanje karenčne dobe, t. j. po kolikih prispevnih mesecih naj ima zavarovani član V primeru nezgode pravico do nezgodne rente. Čeh o sl o vaški zakon predvideva tu 3 letno karenčne dobo in ima potemtakem obrtnik že po 3 letih zavarovanja pravico do nezgodne rente, katere visokost je odvisna od odstotka dela ne- zmožnosti in c d dobe zavarovanja. To so pa vprašanja zavarovalne matematike, ki zahtevajo podrobnih kalkulacij strokovnjakov, preden moremo govcritl bodisi o prispevkih bedisi o, rentah. Prav tako važno je načelno vprašanje, s kolikimi leti naj dobi obrtnik pravico do starostne rente. Skoro vsi moderni zavarovalni zakoni predvidevajo tako pravico pri 66 letu starosti, ne glede na delazmož-nost zavarovanca. Upoštevati moramo pa pri tem, da postanejo mnogi obrtniki sa-mostejni šele v poznih letih. Starostna renta bo odvisna ne samo od višine prispevkov, ampak tudi od števila prispevnih let. Nastane zato vprašanje, ali naj se da posameznim zavarovancem možnost, da si z višjimi prispevki zasigurajo višjo starostno rento in da se da prilika vsakemu, ki je postal samostojen šele v poznih letih', da si odkupi leta na račun starostnega zavarovanja. Kakor morejo nastati pomisleki pri dolečitvi raznih kategorij obrtnikov pri bolniškem zavarovanju, morajo naravno postojati taki pomisleki tudi pri starostnem zavarovanju. 1P0 mojem mnenju pa taki pomisleki pri starostnem zavarovanju niso upravičeni in bi hllo umestno in priporočljivo, da se vsakemu obrtniku omogoči, da si z višjimi prispevki zasigura tudi višjo starostno rento. V gornjem sem nanizal najvažnejša vprašanja, od katerih odločitve bo v glavnem odvisen finančni efekt našega zavarovanja. Dasi bo treba prepustiti detajle za izvedbo zavarovanja zavarovalnim matematikom, moramo vendarle sami odločati o gornjih vprašanjih, ki predstavljajo glavno bazo, na kateri si gradimo svoje zavarovanje in od rešitve katerih je odvisen us^eh in razvoj zavarovanja. Ako ni ugovorov in pripomb s strani gg. zborničnih članov predlagam, da blagovoli visrka zbornica skleniti, da se glede gornjih vprašanj že sedaj izvede pismena anketa, da si bomo, ko se bo pripravljala uredba, na jasnem o vseh važnejših momentih, ki Jih bo treba upoštevati pri sestavi uredbe. V mnogih naših organizacijah se Je o tem že razpravljalo, potrebno pa je da se zaslišijo vse, tudi one, ki o podrobnosti izvedbe zavarovanja še niso razpravljale. * Sledilo je poročilo g. Čeha o trgovcih in novih trošarinskih predpisih. ★ Hoda kriza premogovne InduHtrije j O hudi krizi v premogovni industriji je podal zanimivo poročilo generalni ravnatelj TPD g. Skubec. Vloga in vpliv premogovne industrije naše banovine na celokupno gospodarstvo je izredno velik. Baš ta industrija preživlja sedaj težko krizo. Radi nazadovanja produkcije trpijo ne samo podjetja in delavstvo, temveč celokupna obrt, trgovina, denarni zavodi in finance. Predavatelj je navedel nato najvažnejše vzroke nazadovanja premogovne produkcije. Še 1. 1929. je dala Slovenija 40 odstotkov celokupne produkcije premoga 'v Jugoslaviji, 1. 1931. pa le Se 31 odstotkov. V približno enakem razmerju so s,e znižale državne dobave iz naših rudnikov in znašajo za 440.000 ton man j kot 1. 1929. Resolucija. Predlagal je. da se v svrho izboljšanja stanja dostavi na vsa kompetentna mesta naslednja resolucija: Z ozirom na občutno in stalno nazadovanje premogovne proizvodnje dravske banovine, s katerim niso težko prizadeta samo premogovna podjetja in rudarsko de* larvatvo, temveč vsa ostala industrija, obrt trgovina, denarni zavodi In javne finance. Z ozirom na dejstvo, da padanje proizvodnje ni samo posledica zmanjšane porabe premoga in v sled gospodarsko krize, temveč Je povečano vsled tarifne politike državnih železnic, pretirane obremen.tve a javnimi in socijalnimi dajatvami, neoviranega uvoza inozemskega premoga in drugih pogonskih sredstev, končno pa zlasti in vsled neopravičenega priviligiranja državnih rudnikov In zapostavljanja premogovnih podjetij banovine pri javnih dobavMi predvsem železniških. Zbornica za TOI apelira v interesu celokupnega gospodarstva banovine na vse njene gospodarske ih politične predstavnike, da z aktivnim vplivom podpre zahtevo premogovne industrije z enakopravnim in pravičnim upoštevanjem. * Samostojni predlogi Decentralizacija delavskega zavarovanja Zbornični podpredsednik g Engelbert Franchett’ je stavil samostojen predlog glede decentralizacije delavskega zavarovanja. Njegov predlog se glasi: Vse naše gospodarsko organizacij« in korporacije zahtevajo že leta decentralizacijo delavskega zavarovanja. Ta zahteva se ponavlja že od prvih začetkov izvajanja delavskega zavarovanja, ko je- že prva praksa pokazala, da do skrajnosti izveden centralizem v organizaciji tega zavarovanja ni koristen niti interesentom, niti zavarovanju samemu. Enotna organizacija, ki obsega vso državo, je postala vse prekomplicirana, preokorna in skrajno birokratfčna. Toka organizacija je ubila tudi vsak Interes nas vseh na usodi zavarovanja iin če danes čujemo pritožbe proti zavarovanju, »o to pritožbe ne proti zavarovanju urnemu, ampak proti načinu, kako se izvaja. Brez vsakih pomislekov smem trditi, da v naših vrstah ni načelnih nasprotnikov socijalnega zavarovanja. Vsi »mo prepričani o potrebi socijalnega zavarovanja, ki naj zasigura našim delavcem eksistenco v primerih nezgod in ki naj obolelim delavcem nudi pomoč, da se zdravi vrnejo na svoje delo. Prav gotovo ni med nami, tudi če so soci-jalna bremena visoka in ogrožajo danes celo eksistenco mnogih obrtnikov, . nobenega, ki bi zahteval demontažo zavarovanja. V*.e pritožba gredo le za tem, da se uprava zavarovanja decentralizira po načelih popolne stvarne in teritorijalne avtonomije po banovinah. Z izvedbo zahtevane decentralizacije bo postala vsa uprava zavarovanja mnogo enostavnejša, bolj gibona in se bo dala mnogo bolje prilagoditi potrebam zavarovanja in željam interesentov. Da bo taka uprava tudi mnogo cenejša, o tem n: dvoma. Naša banovina nudi zadostno bazo, na kateri bi moglo zavarovanje samostojnim nosilcem vseh panog zavarovanja dobro uspevati. Tudi v drugih banov n ah ne bi bilo v tem oziru nobenih težav Pa Če bi se smatralo za potrebno m koristno, bi se moglo v to svrho združiti dve ali več banovin v eno zavarovalno enoto. Taka organ zacija zavarovanja b' omogočila ožji kontakt z interesenti, vzbudila bi večje zanimanje do zavarovanja in s tem bi se za- arovanje samo tudi populariziralo. Prav ta odtujitev uprave zavarovanja od interesentov škofi uje v največji meri zavarovanju samemu. Lokalnim fnktorjom je treh« prepustiti pr, »ocijai tem zavarovanju najširšo pravico Samcodločevanja, pravico iniciativnosti In najširšo možnost udejstvovanja. Omogočiti jim jo neposreden vpliv na 'upravo in prepustiti, da sami odločajo o prispevkih in o načinu uporabe prispevkov. Le s pritegnitvijo lokalnih faktorjev k sodelovanju se bo prenesla odgovornost za usodo zavarovanja na Interosente same ir* g tem se bo vzbudil tudi interes in ljubezen do zavarovanja. Naše korporacije in organizacije pošiljajo od svojih sestankov in shodov konstantno resolucije, v katerih se poudarja gornja utemeljena zahteva, pa jo po mojem nvngmjju prav Bodaj, ko vodi resor ministrstva za socUalnO- politiko naš rojak g. minister Ivan Pucelj, ugodna prilika, da se pošlje z naše plenarne seje g. ministru ponovno spomenica s predlogom, da se čimprej izvode reorganizacija zavarovanja po načelih najširše avtonomije po banovinah. Glekrifikaciia dravske banovine Zbornični član g. Josip Rebek je stavil samostojen predlog glede elektrifikacije dravske banovine, glaseč se: V zadnjem času je stopil v resno razpravo problem elektrifikacije dravske banovine. M,i vsi se dobro zavedamo važnosti tega vprašanja, kajti od dobre njegove rešitve je odvisen ves gospodarski napredek naše obrti in Industrij«. Vrše se tudi razna pogajanja med banovino in prizadetimi občinami, ki proizvajajo večjo množino električne struje. Cujejo se tudi lasovi, kdo naj izvede širokopotezne narte elektrifikacije naše dežole, bi je na svojih vodnih silah in svojem prirodnem bogastvu premoga toliko bogata. V ospredje stopa odločitev, ali naj izvede to banovina ali privatni kapital? V kolikor bolj bi bilo želeti, da se tega problema loti banovina, smatram, da je baš Sedaj resen čas, da sc to vprašanje čimpreje razčisti. Vslcd tega je tudi sodelovanje naše zbornice velike važnosti, o šobit o na pospeševanje in razvoj naše obrtmosti. V tem primeru si dovoljujem tudi staviti nastopni samostojni predlog: Visoka zbornica skleni, da se posveti temu vprašanju naj večja važnost in pozornost ter naj se izposluje pri merodajnih činiteljih, da dobi tudi Zavod PO pri Zbornici TOI svoje zastopstvo v odboru, pri katerem se razpravlja o elektrifikaciji dravske banovine. * Prepoved izvrševanja del ata javnost po kaznilnicah Zbornični Član g. Josip Rebek Je stavil samostojen predlog glede prepovedi izvrševanja del za javnost r>o državnih kaznilnicah In privatnih zavodih. Predlog se glasi: Visoka zbornica! Kal velike gospodarske depresije našega obrtništva leži v preobširnem šušmarstvu in fušarstvu. Dobili STO® novi zakon o obrtih. ki s svojimi določili opredeljuje upravičenost obratovanja in ima tudi ostre kazni za šušmarstvo. Obrtništvo se zaveda važnosti teh določil in pomena zakona kot takega ter pričakuje, da bodo merodajne oblasti v vsakem oziru postopale točno po zakonu, ki n) morda postavljen, da 9e samo obrtnik ravna po njem, temveč veljajo določila zakona tudi »a vse, ki vrše prestopke, a niso obrtniki. Poleg mnogoštevilnih privatnih šusmar-jev smo pa v jjoslednji dobi ugotovili tudi šušmaratvo državne kaznilnice in privatnih učnih zavodov. Liubiianska kaznilnica ima za svojo po trebo urejene obrtne delavnice, krojaške, čevljarske, ključavničarske in mizarske stroke. da. celo tovarna metla ie ustanovljena v njenem poslopju Nimamo prav nič proti temu. če vrši v teh delavnicah rokodelska dela za svojo potrebo. saj ji celo novi zakon o obrtih to točno dovoljuje v členu 1 točka 8. Da pa se vrše razna dela kaznjencev pri privatnikih, tega pa zakon nikjer ne dopušča. Imamo mnogo dokazov na razpolago, kjer se je ugotovilo, da delo vrši kaznilnica jx> kaznjencih. Celo tako daleč si uprava dovoljuje, da prevzema rokodelska dela na celili stavbah, kot je primer pri novi zgradbi vile univ. docenta in ing. Črtomila Na-codeta v Ljubljani Pri tej vili so kaznjenci izvršili vsa ključavničarska in soboslikarska dela. Za ostale rokodelske stroke je pa tudi to javno šuš-marstvo tako razpaseno, da se upravičeno dviga nevolja in obup poštenega rokodelca. Slične primere imamo ugotovljene pri zavodu na Rakovniku poleg Ljubljane. Obrtnik kot davkoplačevalec vsled tega upravičeno zahteva, da se taki kršitvi zakonskih določil naredi energičen konec, kršilci pa po zakonu kaznujejo. Visoki zbornici predlagam, da skleni j>odvzeti vse korake pri obrtni oblasti in upravah kaznilnice ter zavoda na Rakovniku, da se izvrševanje javnih rokodelskih del jxi kaznilnicah in privatnih učnih zavodih prejmve in zabrani ter popolnoma ukine. ★ Pobiinnje šnšmarsiva Nujni predlog obrtnega odseka glede pobijanja šušmarstva (.poro63ca.ee zbornični član Ivan Vrečar). Nelegalno obrtovanj«, k| dela osoblto malemu obrtništvu ogromno škodo, se kljub vsem odredbam, kt Jih je Izcala na intervencijo zbornice In ••>.rt-alških organizacij kr. banska uprava, noče omejiti Eden glavnih vzrokov r.-mn ;'e, aa s* rf.lagajo šu,Šmarjem vse oreaiz.te globe, ali pa se po kratkem zaslišanju ovadene a in ugotovitvah po orožnlštvu prerado vpo-števajo izgovori na socijalno in-gospodarsko slab položaj šušmairja. Da se nelegalno obr-tovanje omej,] predlagam: zbornica naj 00-krene potrebne korake, da kr. b.iaska uprava Izda vsem podrejenim obrtnim ob-lastvom nalog, da naj pri zasledovanju šušmarstva postopajo čim strožje in o sobi to nalagajo znatno kaan.1. zvezane vedno tudii z odvzemom orodja ovadenem G. Zadravec je stavil predlog glede izterjatve davčnih zaostankov, glede uvrstitve obrtnikov v drugo skupino, glede novih železniških tarif in da se zopet uvede ukinjeni vagon III. razreda na progi Prager-sko-Kotorlb*. Nato je stavil inž. Joško Kobi štiri predloge, med drugim glede razdelitve produkcije lesne industrije itd. Po sprejetju še cele vrste samostojnih predlogov je predsednik g. Jelačin ob 12.30 zaključil sejo. Inflacije ne bo Od društva bančnih zavodov Dravske banovine smo prejeli: »G. minister financ je 4. t. m. sprejel predsednika Društva bančnih zavodov Dravske banovine generalnega ravnatelja dr. Ivana Slokarja ter mu pri tej priliki odločno izjavil, da je bojazen pred inflacijo v Jugoslaviji brez vsake podlage. Kraljevska vlada inflacije niti v najmanjšem obsegu ne bo dopustila in bo brezpogojno držala dinarsko valuto na mednarodni vrednosti, ki odgovarja kritju v zlatu in devizah, predvidenemu v zakonu o denarju. Obenem je g. minister pooblastil g. predsednika dr. Slokarja, da sme to njegovo izjavo vsakomur sporočiti in tudi objaviti. — Ta najodličnejša izjava g. ministra financ je zelo dragocena in bo obvarovala veliko Število ljudi pred občutno izgubo, kakršno so že pretrpeli tisti, ki so iz same bojazni pred inflacijo plačevali za nepremičnine in drugo blago visoko pretirane cene.« Borze LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2274.82 — 2286.18, Berlin 1328.47—1339.27, Bruselj 782.95 do 786.89, Curih 1097.35—1102.85. New York ček 5590.88—5619.14, Pariz 221.28—222.40, Praga 166.45—167.81. Trst 287.57-289.97. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.05. Pariz 20.165, London 18.82, New York 511.50. Bruselj 71 35. Milan 36.25, Madrid 42.25, Amsterdam 207.20, Berlin 121.20. Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Ha) je novega? češkoslovaško odlikovanje ministra dr. Krainerja. Češkoslovaški poslanik v Beogradu je posetil ministra za trgovino in industrijo g. dr. Kramerja in mu izročil red belega leva I. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike za državljanske zasluge. Lozanska konferenca. Trdi se, da bodo sprejeti naslednji sklepi: 1. moratorij za politične dolgove (reparacije in vojne dolgove), dočim naj bi se končna odločitev v tem vprašanju v smislu priporočil bazelskega odbora strokovnjakov prepustila bodočnosti; 2. upoštevajoč stališče in položaj Zedinjenih držav bo lozanska konferenca, ne da bi čakala na sklepe razorožitvene konference, sklenila prostovoljno znižanje izdatkov za vojaštvo; 3. v svrho podpore podunav-skim državam bo konferenca najbrž zopet začela razpravo o Tardieujevem načrtu in ga primerno razširila. To so seveda samo domnevanja. Pravilnik za osnovanje prisilnih združb. V ministrstvu trgovine in industrije je bil podpisan pravilnik za osnovanje prisilnih združb v smislu določil zakona o obrti h. Po tem pravilniku bo dovoljeno poedinim pogostiteljskim (kavarne, restavracije itd.) skupinam, da snujejo lastne strokovne združbe, česar prejšnja rešitev ni predvidevala. Oospodarska kriza ln sredstva za od-pomoč. O tem perečem vprašanju so razpravljali tudi jugoslovenski inženjer-ji na zborovanju v Sarajevu. Kot odpo-moč proti nji so zahtevali od države izvedbo javnih del, kar je veliko bolje .kot zbiranje darov za brezposelne. Zunanja trgovina jugoslavlje v odstotkih. V prvem 'letošnjem četrtletju je šlo po vrednosti iz Jugoslavije v Italijo 29.92% vsega jugoslovenskega izvoza; 20.56 % je šlo v Avstrijo, 10.86 odstotkov v iNemčijo, dočim so ostale druge države pod 10 odstotki. Uvozila je pa Jugoslavija 17.84 odstotkov iz Češkoslovaške, il7.5I% iz Nemčije. 12.99 odstotkov iz Italije in 11.61 odstotkov iz Avstrije. Vprašanja na svetovni gospodarski konferenci. Avgusta meseca t. 1. se bo sestala svetovna gospodarska konferenca; v ospredju bodo vprašanja: 1.-vprašan/e mednarodne denarne izmenjave; 2. vprašanje zlatega standarda; 3. vprašanje zopetne vpeljave srebra kot valutne kovine. Ljubljana slavi... V sredo je preteklo petdeset let, odkar je Ljubljana dobila prvega slovenskega župana, ki je zahteval biti za*prisežen v slovenskem jeziku in je tudi v uradno poslovanje vpeljal slovenski jezik. Kot uvod v to proslavo je bila prirejena še živečemu, prvemu islovenskemu županu — častitljivemu starčku g. P. 'Grasselliju podoknica, pri kateri so bila poleg naših vrlih gasilcev in pevcev navzoča, sko-to vsa društva po svojih zastopnikih. Prihod francoskih bojevnikov v Ljubljano. IV dnevih 13. do 16. juniia: se bo mudila v naši sredi skupina 40 do 50 bivših francoskih bojevnikov s solunske Ironte s svojimi soprogami in člani svojih družin. Ljubljana se pripravlja k svečanemu sprejemu. Nazadovanje brezposelnosti. Brezposelnost v Ljubljani, iMariboiru in Celju počasi, vendar stalno nazaduje. Gradba ceste Ljubljana — Litija — Radeče. Ministrski svet je odobril, da sme banska uprava dravske banovine najeti posojilo v višini 14 milijonov dinarjev proti primerni obrestni meri in dvajsetletni amortizaciji za gradbo te ceste. Tvrdka čevljev Popper y Chrudimu na Češkem poroča o nalahtiem poživ-Ijanju; do veljave prihaja zopet ročno delo. __________ 3$ otgani$aei} Seja Zadruge usnjarjev za dravsko banovino. 8. t. m. se je vršila v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani druga seja zadruge pod načelnikom g. Pollakom. Zadruga je razpravljala o raznih perečih vprašanjih svoje stroke. Iz poročila načelnika je povzeti, da zadruga uspešno deluje, da šteje okrog 100 članov, ki članarino redno plačujejo, vendar pa nekaj članov še ni vpisanih pri zadrugi, čeprav je ta ukrenila vse korake pri sreskib načelstvih, da jih izločijo in predajo zadrugi. Sprejetih je bilo več predlogov, med temi tudi predlog, da se bo vršila prihodnja seja v Mariboru. Po končani seji si je odbor ogledal velesejem. - 1 l| . . . ■ ‘ • V? ; • > Seja obrtnega odseka Zbornice za TOf V zy©zi s plenarno sejo Zbornice za 'KO? se je vršila 8. t. m. popoldne sesia obrtirnega odseka zbornice, na katerem se je med drugim razpravljalo o ustanovitvi okrožnih odborov kot prisadih orgainLzacij obrtniških zadrug (združenj) iv smislu novega obrtnega zakona.. 'V Sloveniji bodo ustanovljeni štirje okrožni odbori, in sicer v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in v Novem mestu. Obrtni odsek je na svoji seji imenoval začasne odbore teh okrožnih odborov, ki imajo različno število članov, pri čemer se je upoštevala potreba, da so zastopane po možnosti vse stroke in tudi vsi sreizi. Za predsednika okrožnega odbora v Ljubljani je bil imenovan gospod Filip Pristou, črkoslikar«*! mojster in za podpredsednika g. Fr. Iglič, krojaški mojster; za predsednika okrožnega odbora v Mariboru g. Fran Bureš, urarski mojster, in za podpredsednika g. Mihael Vahtar, knjigovešk] mojster; za predsednika okrožnega odbora v Celju g. Miloš tiohnjec, kleparski mojster, in za podpredsednika g. Josip Kirbiš, pekovski mojster; končno za predsednika okrožnega odbora v Novem mestu g. Matko Malovič, mizarski mojster, in za podpredsednika g. Josip Klemenčič, pečar in keramik. Olbrtni odsek je nadalje odobril enotna pravila za obrtna združenja (zadruge) v smislu uredbe, ki jo je izdal trgovinskinw*)A§ter. /V razpravo so prišle tudi komisije za mojstrske preizkušnje. Danska -uprava je imenovala predsednika in namestnike teli komisij pri Zbornici za TlOL Za predsednika vseh komisij je bil imeno- ; van zbornični tajnik dr. Josip Pretnar, za namesntike pa so bili imenovani: zbornični adjunkt dr. Jurij Koce, tajnik banske uprave g. Fran Šink, zadružni komisar v Mariboru g. Ignac Založnik ' In komisar mestnega načelstva v Celju , K. .Josip Pogačnik. Te komisije bodo poslovale v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Obrtni odsek!;,zoprnice je glede na to imenovanje izvolil člane posameznih komisij za razne stroke v Ljubljani, Mariboru, Ce’iu in Novem mestu. Otvoritev XII. ljubljanskega velesejma Ob navzočnosti najodličnejših pred* stavnikov našega javnega življenja in gospodarskih krotgov je bil pod visokim pokroviteljstvom N j. Vel. kralja po zastopniku div. generalu Bogoljubu Iliči} otvorjen dne 4. t. m. slovesno XII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem. Temu gospodarsko pomembnemu dogodku so prisostvovali tudi minister za trgovino in: industrijo, dr. Kramer, minister socijalne politike g. Ivan Pucelj, načelnik industrijskega oddelka ir-«, govinskega ministrstva dr. Milan Laza-, revič, predsednik uprave za zaščito in-* dustrijske svojine g. Janko Suman, poljski poslanik in pooblaščeni minister dr. lju licitacija glede dobave živil {teste* nine, riž, zdrob, fižol, kis, mast, meso, mleko, jajca itd.) Dne 14. julija t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mor* narice v Zemunu licitacija glede doba* ve železa, kovin, kavčuka, šamota, lesa, stekla, usnja itd. Direkcija državnega rudnika Vele-nje sprejema do 13. junija t. 1. po* nudbe glede dobave 30 m3 prodnega gramoza in 10 m8 prodnega peska, 200 kg masti za mazanje jeklenih vrvi, 20.000 kg pšenične moke, 6600 kg ječ* menove kave, 2000 kg riža, 800 kg ci* korije, 1000 kg ‘bučnega olja, 800 kg sirove kave, 1000 komadov bukovih toporišč in 1000 kg terpentinovega mila. - Dne 30. Junija t. 1. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertal-na licitacija glede dobave 15 kub. metrov bukovih desk; dne 1. julija t. 1. pa glede doibave 15.000 kg nafte, 600 kg cilinderskega olja, 750 kg strojnega olja in 50 kg bencina. Komanda mornarice Zemun sprejema do 14., 15. in 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave jedilnega pribora in posode iz porcelana in stekla. Oddaja del pri popravilu konjušnice in šupe pri Dravskem intendantskem skladišču v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 700 kg žičnikov, 100 kg pocinkane bodeče žice. 92 komadov borovih gred, 75 m gonilnih jermenov in 400 m manesmanovih jeklenih cevi. Dne 18. Junija t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave bencina, strojnega olja, plinskega olja, motornega olja, petroleja, cilinderskega olja, motornega bencina itd.; dne 21. junija t. d. pa glede dobave 30.000 kg testenin, 30.000 kg riža, 20.000 kg fižola, 500 kg čaja in 500 kg paprike. Vršile se bodo. naslednje ofertne licitacije: Dne 18. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 394 tisoč kg papirja; dne 23. junija L 1. pa pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave svedrov. Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugo-' slavije v Ljubljani sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave lesa; do 26. junija t. 1. pa glede dobave 1 računske^ ga električnega stroja. Oddaja krovsklh popravil na objektih vojašnice Vojvode Mišiča se bo vršila potom1 ofertne'licitacije dne 21. i junija t. 1. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v LjuMjani. Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 13.000 pol smirkovega platna, 160 škatel paste za čiščenje kovin, 100 kilogramov angleškega kamna za čiščenje kovin, 600 steklenic sidola in 150 kg gostega razboriita; do 17. junija t. 1. glede dobave 2500 kg bombažnih krp ?a čiščenje in 4000 kg bombaža za čiščenje; do 20. junija t. 1. glede dobave 3300 kg ricinovega olja, 180 kg olja, 1200 kg strojnega olja, 4000 kg konzistentne masti, 1500 kg kalijevega mila, 75 kg glicerina, 6300 kg petroleja, 8000 kg de- f naturiranega alkohola. Komanda pomorskega arsenala v Tiv-tu sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave razpršilcev. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. junija c. 1. ponudbe gle- • de dobave 20.000 kg pšonične moke. Dne 17. Junija t. 1. se bo vršila -pri Primorski direkciji pošt in telegrafov v Splitu oifertna licitacija glede dobave kaiblov in kablovsikega materijala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. junija t. 1. iponudbe glede dobave 2000 komadov ovalnih.' klingeritnih kolutov. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 17. junija t. ponudbe glede dobave 7500 kg krp za čiščenje. Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 29. junija t. 1. ponube;' glede dobave žice, izolatorjev, armatur,, železa itd. ter glede dobave platna, gumbov in sukanca. . , Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 30. junija 1.1. pri lUpravi Zavoda za izradu vojne odeče v 'Beogradu glede dobave 2720 vojaških kap; dne 7. julija t. 1. pa pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave' motvoza, p>latna in vrvi. Dne 23. junija t. 1. se bo vršila pri Intendaniuri komande pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede dobave 54.000 kg bakra in medi. Oddaja zakupa restavracije na postaji Zenica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 24. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave brusnih kamnov; do 23. junija >t. 1. pa glede dobave lesa, žice, izolatorjev, cevi, vijakov, ižarnic itd. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: ‘Dne 15. junija t. 1. pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu glede dobave 12.500 parov čevljev; dne 18. junija t. tl. glede dobave čolnov; dne 9. julija t. 1. pa glede dobave 3800 ton olja za kurjenje. Dne 21. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi' dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil '(testenine, -riž, zdrob, olje, krompir, kis, | sladkor, čebula, kava, čaj itd.). Oddaja del pri popravilih konjušnice vojašnice Jelačič v Zagrebu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 22. junija t. tl. pri inženjerskem oddelku Komende savske divizijske oblasti v Zagrebu. Oddaja zakupa restavracije na postaji Bjelovar se bo vršila potom oifertne 'licitacije dne 4. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. junija t. J. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov. (iPogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave delov za elemente ter glede dobave telefonskega materijala. Dne 15. junija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija glede dobave živil i(fižoJ, zdrob, riž, testenine, olje, mast, kis, sladkor, moka itd.). Oddaja adaptacijskih del zgradbe vojašnice Kralja Aleksandra I. v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. junija t. 1. pri Komandi mesta v (Mariboru. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg motvoza, 10.000 kg 'železa, 150 kg solne kisline, 100 kg žveplene kisline in brusnih plošč, sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe gle- Komanda pomorskega vazduhoplov-stva v Divuljah sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave 55 kub. metrov lesa. — Dne 16. junija t. 1. se bo viršilia pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 20.000 kg masti in 60.000 škatel konzerv: dne 17. junija t. J, pa iglede dobave 7500 ton briketnega premoga. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Iv. BRUNČ1Č stavbni in pohištveni pleskar in ličar. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom LJUBLJANA KOLODVORSKA TTLIOA 23. Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 34—76» ŠPEDICIJA TURK OCARINJENJE vštet uvOSinih in izvoznih pošiljk, in to hitri*, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban St. 2167. LJUBLJANA, Masary-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve-, tri in sedem ton nosilnosti. Telefon interurban St. 2157. Telefon štev. 30-20 Račun pošt. hranilnice Stev. 14.003 Sprejema vloge . na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje: po 5°/i ZANATSKA BANKA Kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana 1V , , Dunajska cesta štev. 31. _ z dnevno razpoložljivostjo vse vloge, po 6% vezane na odpovedne termine, navedene v bančnih vložnih knjižnicah, po 6 Ve °/0 vezane na 3 mesece, po 7°/0 vezane na 6 mesecev. Rentni davek plača banka i z s v o j e g a. Denar se lahko pošilja po položnicah Poštne hranilnice, ki so interesentom brezplačno na razpolago. i KREDITNO DRUŠTVO , MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem “ računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Glavni in odgovorni - 7,» ifonaorcU »Obrtne— Vestnika« Josip Reibek. - Tlak« Narodna tiskarna. P^dsUvnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljahljani.