PavSalni franke v državi SHS. 167. štev> _ Ishria rasten pcK^cijka In Cneva po prazniku vsak dsn opcEden. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica »i. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm 'X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K l'C0. Pii večjem naročilu popust. V Liubllani, v soboto 24. luliia 1920. dšssiio JugosSov. socUsIno-dcmokretlSne strank©. 1ST Pcsamema Stev. 1 krono. Uto IV. Telefonska it. 312« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list eo poštnine proste. Upravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Hal novi podlistek. n,.;,Upoštev.a^ želie naročnikov smo se odločili, da priobčimo v »Na-4 ^« v nodlistku znameniti roman Skrivnost ..Rumene sobe cs 9» j51 ea *e spisal francoski pisateli e. Lerouse. Roman ne potrebuie »ame-Nkanske* reklame, vendar ie Da na-a dolžnost, da Čitatelie ooozorimo Jani. zakai kdor bi sra ne čital izoo-C^t •£ra ^al ra^ oozneie. ko bo videl^ interesanten razvoi dogodkov Ol)isovanie. Prihranite vse številke »Nanreia«. ne zamečite iih. ker ve-da boste roman še radi brali, po- sebno Da. če era začnete brati šele v sredi. Roman ie precei obsežen: v *Na-Dreiu« bo izhaial okolo tri mesece, torei bo vrlo služil vsem tistim, ki radi bereio pripovedne SDise. »Skrivnosti rumene sobe« začnemo obiavliati 1. avgusta 1.1. Opozorite na »Naprej« in roman priiatelie in znance, društva in čitalnico! Stari vidiki v novi Madžarski. Troje faktorjev je sodelovalo pri J -tvaritvi novega političnega polo-» Madžarskem: od svetovnega l1.ie1ar'ia,a solidarno proglašeni V^K°t. okrepitev stranke malih H^.° y a 1 c e v vsled zadnjih volitev 1 lsi in — last not least — pustolovstva podivjane častniške soldate-£Ke, ki ie grozila prejšnji nezmožni vladi z upostavitvijo vojaške diktature. Grof Pavel Teleki je sestavil nov kabinet; kake občutne izprc-inembe v zunanje- ali notranje političnih metodah pravzaprav še nismo nič opazili. a vendar govorijo že na -»yes glas o možnosti obnovitve red-jah odnošajev. Ampak mi ostanemo Pesimisti, pesimisti navzlic temu, da nam. predstavljajo Pavla Telekija kot izšolanega in zelo izvežbanega diplomata. Ravno ta izvežbanost nam ie namreč porok skorajšnjih za-Pletljaiev, ker vsai nekoliko poznamo simpatije in ambicije njegove in Njegovih kolegov pri zeleni mizi. Da Povemo na kratko: Telekijevim ministrom stopa na pozorišče stranka, ki ni bila nikdar — kakor tudi pri nas ne — proti temu, da se povrnejo prejšnja habsburška veličanstva na svoje točke, podeljene jim in posvečene od milosti božje. Take ideologije pa morajo naleteti na naihujši odpor s strani madžarskega malo-posestništva, ki je odločno proti vsakim konterrevolucijonarnim težnjam. — Druga spodtika pa bo vprašanje agrarne reforme, za katero vlada med ogrskim ljudstvom veliko pri* čakovanja, da se končnoveljavno uredi. Toda predelski minister Ru-binek je sam podrepnik velikih posestnikov in tudi ni verjetno, da bi ne skušal ohraiti fidejkoinisov in ogromnega imetja mrtve roke. — Slednjič pa, naj si ne dela prolctari-jat nikakopšnili upov, da Li se '*pu njegove zahteve udejstvilel Orof Teleki je sam med tistimi, ki so tičali z belimi teroristi pod enim klobukom. Način njegovega postopanja proti internacijonalistom sc izpre-meni samo v toliko, da jih ne bodo več obešali in streljali brez prič in brez duhovna, ampak kakor v vsaki drugi kulturni državi s pomočjo gotovih pravnih formalitet. Zato ostanemo pesimisti! Za državljansko svobodo. . Interpelacija narodnega predstavnika dr. Dragotina Lončarja in tovarišev na ministra notranjih poni!7 v. ,^.e^radu. Gospod minister! -jb priliki regetovega poseta v Maji u te Policijska oblast aretirala in ZaT>r*a 20 državljanov slovenske 7 ll^roške narodnosti brez vsakega zaporu”1*- a.!’ utemeljene sumnje. V hrana in še'!?1 ie daja,a llczavd°stIla Policikk; Sil*® Ponovno prošnjo e doSkl,!iaf^ar dr. Senekovič . Jetnikom privatno hrano. S takim postopanjem se ne utrjuje pa-triotična misel, marveč se dosega ravno nasprotno. Vprašam gospoda ministra: 1. Ali hoče uvesti preiskavo v zaščito državljanske svobode in v omejitev samovoljne vlade policijskih oblasti v Mariboru? 2. Ali je pripravljen preskrbeti aretirancem povrnitev materialne š! .de? V Belgradu, 15. julija 1920. feešii „NAPREJ“. LISTEK. MsKsim Gorkij: Pripovedke. (Poslovenil Fran Pogačnik.) iNi jih lepših pripovedek od onih, ki jih ustvarja življenje.« I. V Napolju so zastavkali nameščenci cest-železnice} ob vsei dolžini Rivierskega Nabrežja se vleče veriga praznih voz, a na *r£u Zmage je zbrana gruča voznikov in ^prevodnikov — vsi veseli in Sumni, kakor *ivo srebro gibljivi Napolilanci. Nad njihovimi glavami, nad vrtno ograjo, se blišči ^ zraku kakor meč tenak žarek fontane, j^vražno jih obkroža velika množica ljudi, morajo po opravkih na vse konce ogromnega mesta, in vsi ti trgovski pomočniki, jetniki, mali trgovci, šivilje, obkladajo avkajoče s srditimi priimki. Cujejo se ute besede, zbadajoče zasmehovanje in |5rcstano se dvigajo roke, s katerimi go-(l re Napolitanci pravtako izrazito in spret-> kakor z neugnanim jezikom. ^ morja pihlja lalma sapica in orjaške Palme mestnega vrta rahlo gibljejo pahljače temno zelenih vej, a njihova debla so čudovito podobna neokretnim nogam velikanskih slonov in kakor bi bila izklesana iz kamna. Dečki — polgoli otroci napolitanskih ulic — skačejo kakor vrabci, napolnjujoč zrak z zvonkimi kriki in smehom. Mesto, podobno stari gravuri, je razkošno oblito z žarkim solncem in vse poje kakor orgije. Sinji valovi zaliva enakomerno udarjajo ob kameniti nasip, ponavljajoč ropot ln krike z odmevajočimi udarci, kakor da ropoče boben. Stavkajoči se mračno stiskajo drug k drugemu, skoro ne odgovarjajoč razdraženim klicem množice, plezajo na vrtno ograjo, nemirno se ozirajoč čez glave ljudi po ulicah, in spominjajo na četo volkov, ki jo obkrožajo psi. Vsem je jasno, da so ti ljudje, enolično oblečeni, krepko privezani drug k drugemu z neomajnim sklepom, da ne odnehajo, kar množieo še bolj draži; med njimi pa so tudi filozofi; mirno kadeč opomniajo preognjevite nasprotnike stavkajočih: signore! A kako bo, ako zmanjka za makarone deci?« V gručah po dva in po tri stoje elegantno oblečeni agenti municipalne policije, pazeč, da bi množica ne ovirala kočij. So [ strogo nevtralni, z enakim mirom opazujejo Iz narodnega predstavništva in vlade. Vesnič ustanovi novo K prestolonasledniku so bili pozvani ere. Davidovič. dr. Drinkovič. dr. Korošec. SFvetozar Pribičevič. Pro-tič in dr. Križman. Vsi so oovedali reeentu svoie mnenie. da ie treba zopet sestaviti koncentracijsko vlado. Davidovič ie v imenu demokratske zaiednice, Protič oa v imenu svoie skuDine oredlasral. da mora novo vlado sestaviti dr. Vesnič Nato ie regent formalno noverii dr. Vesirču mandat, da sestavi koncentracijsko vlado v čim kraišeni roku. — Posamezni parlamentarni krosri so se nato zvečer posvetovali o taktiki in po« trojih, s katerimi bi vstopili v koncept raci isko vlado dr. Vesuiča. — Demokratski k!ub smatra, da ie potreben čim inaniši oresram za delo v parlamentu in da ie treba čimnrei preiti k volitvam. Po iiiesrovem mne-niu ie lvlo treba samo sprejeti v oar-lamentu volilni zakon, poeodbe. skfeniene v Parizu in dvanaistine do konca leta. Člani vlade bi se imeli sporazumeti o uredbi za izvoz, o pokrajinskih vladah in o nameščenlu političnih uradnikovi Kar se tiče člena 15 volilnega zaljona. mislilo demokrati. da mora uarlament rešiti to vprašamo in da vsak posameznik elasuie do svoiem prepričanju. Ko se l>r>a zaprli. Posebno se bo pazilo na to pri carinskih uradih. Minister prosvete ie dal natisniti kazenski zakonik in kazensko sodno oristooame. Za diiake-oravnii ko govori v cerkvi In na shodu, ko ■ piše liste, je socijalen, kadar pa pride domov, potegne ukaz iz žepa, se poglobi varvi in študira, kako bi še bol} potegnila delavstvo. Ali ne dobite takega utiska? Ali • ne potrjuje to vse njib delovanje, ki smo ga že neštetokrat omenjati zlasti zadnje mesece? Ta dokument priča mnogo, najbolj bi pa moral prepričati delavstva. kje in kakšen je sovražnik, kt bi rad1 z drugimi rušil naše organizacije. Nimamo sicer pravice, da zahtevamo od njih, da nam predlagajo svoje interne dokumente. Ker pa tako mnogo govore o sociializmu. o interesih delavstva, kmeta in uradnika, nam pa fak argument že nekaj zaleže: vsaj pa toliko, da Hm ne moremo vse verovati, še nafmanj pa, da se dejansko zavzamejo za ubogo delovno paro. Ta nam- tudi potrjuje dtejstvo, ker se fe vsega; kar delavstvo doseže, tako rekoč norčujejo. skfv mo vi, na pteščadkah so stali; vesete se nasmihajoč zmagoval«I; te hodili ob vagonih ulfudno sprašujoč: »Vozne listke?« Ljudje so jim podajali rdeče in Žblte papirčke, jim pomižlkovali, se smehljaji in dobrodušno golčal!. Dr. los. C. Oblak: In Mai dot fluai In H* (Ob kuocu dramske sezone I-9f9/20 to uprizoritve farse »Pohujšanje v dolini St. Florjanski« v Zagrebu.) Že precej časa je poteklo, odkar je podaril dramatik Cankar slovenskemu naroda svoja najboljša dramatična defa, nam podal poleg vsega eno najoriginatnejših in naifmejSe občutenih del, — visoko — globoko veličastno dramsko pesnitev »Lepo Vido«. čtidho pa je, da se je favoriziralo na odru droge manj vredne, od Cankarjevih del pa se protežiralo, — č» se sme sploh govoriti, v kaki »protekciji« napram tolt * Večil del te razprave ie prinesla za- grebška »Riječ«, Politični pregled. .+ Jadranski spor. Po vesteh iz Pariza ie dobil minister dr. Trutnbič v Spajo poziv ministrskega predsednika dr. Vesniča, da se pri vrhovnem svetu zavzame za to, da se čimpreje uredi slovensko-italijanska meja. + Zakon o oddali imetja v Avstriil sprejet Narodna skupščina je na seji z dne 21. t. m. ki Je trajala pozno v noč, sprejela zakon o oddaji imetja in Izjemni zakon o vojnem posojilu v drugem in tretjem branju. + Dogovor med Avstrijo In Rosijo. Avstrijska vlada in Litvinov sta sklenila dogovor glede povratka vojnih ujetnikov. Diplomatski odnošaji med obema državama se vzpostavijo in Nemška Avstrija ne bo smela podpirati narodov, ki so sedaj v vojnem stanju s sovjetsko vlado. + Bojkot proti Madžarskr se nadaljuje. Zunanji državni tajnik dr. Rerrner je te dni sprejel zastopnika na dopustu bivajočega madžarskega poslanika dr. Gratza Mcsire-vieba to mu izjavil, da je od bojkotne komisije sprejel ponudbo, naj se blago, namenjeno za nemško zapadno Madžarsko, pusti preko meje s pogojem, da ga avstrijski zastopmiki razdele v Šopronju. Državni tajnik je naprosil madžarsko vlado, da temu ugodi. Madžarski opravnik bo madžarski vladi o tem poročal ■f Pogoj! t* dvig nje nje bojkota proti Madžarski, ki jih je stavila mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu, madžarski vladi se glase: I. zopetna vzpostavitev razpuščenih delavskih organizacij, 2. Delovanje krajevnih strokovnih skupin se mora dovoliti m zaplenjeno premoženje naj se organizacijam vrne 3 Omogoči naj se povratek dotičnih socijalno-demokratičnih so-drugov, ki se nahajajo na Dunaju in proti katerhn nj nobene utemeljene tožbe. Oni, proti katerim se je vložila utemeljena tožba na pdlagi kazenskega zakonika, naj se postavijo pred pravilna sodišča 4 Internacije naj se odpravijo. 5. Izpustitev po-| litlčnilv Jetnikov. 6. Odprava pospešenega (Izjemnega) postopanja. + Vprašanje Tešlna. Plebiscita, kakor znano, v tešin^kem ozemlju ne bo Vprašanje glede pripadnosti tega ozemlja je bilo svoj čas poverjeno v rešitev sporazumu med Čehosfovaško in poljsko vlado. Ker tu-dt to pot ni došlo do sporazuma, je ententa predfaeafa, da naj Čehoslovaška to Poljska prepustita odločitev glede tešimskega vprašanja njf. Obe intereslranl vladi sta ta predlog sprejeli. Vrhovni svet v Parizu bo po zaslišanju čeških to poljskih zastopnikov feončnovetjavno odločil Pollska to Čeho-slovaška pa se bosta temu odloku pokorila. + Italijanski socijalisti so se povrnili. Serratl In ostali sodrugi so se povrnili 12 Rusije. Buržuazn! tisk piše v takem smislu, kot da prinašajo najneugodnejše utlse s seboj. Ker pa za nas domneve meščanskih listov ntscv kompetentne, bomo o tem še poročali, ka dobimo zanesljivejša poročila. + Resnost francoskih nacljoirallstlčnlh krogov. V teh težkih časih nima francoska bnržuaztjska vlada drugih skrbi, kot da z različnimi narodnimi harlckinadami zavlačuje ostalo važnejše delo. Iz „L‘ Humanl-tč** doznavamo, da je podelil vojni minister križec častne legije porušenemu mestu Cha-teau-Tfiierry-Ju. Ob tej priliki je bilo mnogo „odličnfh“ posetov, svečanih banketov fn pompozno-bojevitih kapuclnad — vse stvari kakor jih. poznamo že do gahnosti iz našega domačega življenja. Nad vsem pa so golčale v mrkih disonancah žalostne razvaline nesrečnega mesta... Ali ne bo še konca tem podlim preizkušnjam? Kdaj pride ura, ki bo iztrebila vse zaiedalce, ki delajo sramoto človeškemu imenu? + Neredi v AtgeriJI. Provocirana dd brutalnosti policije, fe priredila ljudska masa v Setffu veKke Izgrede, ki so zavzeli antisemitski značaj Vojaška sila je preprečila nadaljhe demonstracije. + Irsko vprašanje to angleške strokovne organizacije. Angleška delavstvo, organizirano v Trade Unions Je na velikih delavskih zborovanjih, kt so se vršila te dni v Londonu, glasovalo z 267.000 glasovi osovraženemu Cankarju, kf se Je zameril vsepovsod Iskale le resnico fn lepoto In trgale neusmiljeno hinavske krinke raznim »prvakom* in »rodoljubom« politične in kulturne barve — k večjemit prvence »Kralja rta Betajnovi« in Jakoba Rudo« . . . Kako se je banatelizirala n. pr. »Lepa Vida«, — ta krasna, nerazumljena pesem hrepenenja v dramatični obliki! Preveč lirična se je nekaterim zdela in premalo — faktov se zgodi na odru, pravzaprav nič, — In — »Lepe Vide« od nikoder ni, ki bi »ob morju plenice prala« • • • Seveda 1 Ker naj je Cankar hotel ali bi po mnenju raznih kritikastrov moral pravzaprav dramatizirati — narodno pesem, da bi zadostil vsaj — naslovu! te tako se je zgodite, da fe trimnfirala na slovenskem odru, za katerega Je veiikf sin svojega naroda živel to pisal dela brezpritnerne kvalitete — »Krpanova koli Ha«. Igrali so brezmiselne tujerodne burke * ta plitve Igrokaze, preračunjene zgolj na teatralični efekt. Davno pa so že igrali na Češkem komedijo »Za narodov blagor« In spozna!! dramatsko višino Cankarja po tem njegovem najkrasnejšem delu, ki so J* pred proti 1,916.000 za odpoklicanje angleških čet iz Irske, enoglasno pa zoper to, da bi se Izdelovala še nadalje mutacija, namenjena zoper Irce, oziroma boljševike. Izgredi v Rimu. SOC. POSLANEC — RANJEN. Rim. 23. iulija. V znak protesta proti nacionalističnemu besneniu in divianiu ie včerai ziutrai stopilo vse organizirano rimsko delavstvo v splošno protestno stavko. Tramvajski uslužbenci fn železničarji so proglasili oonolen boikot meščanskemu časomsiti. V resnici so ostali na Icolo-dvorh velikanski kuni iutraniih listov katerih železničarji niso hoteli eksoedirati v provinco. Nacionalistična druhal ie zelo poškodovala uredništvo in tiskarno rimskega socialističnega glasila »Avantiia«. (Avantl izhaia v Rimu in Milanu.) Parlament ie to vandalsko oočetie naiodločneie obsodil. Sodrug Della Seta ie podal tako! včerai ostro interoelaciio. na katero ie vlada odgovorita. obžalujoč nanad na kulturno inštitucijo. Vlada na fe tudi takoi odstranila Doliciiske-sra prefekta, ki ie zakrivi! te izgrede Tekom včeraišnieea dneva ie došlo na raznih važneiših mestnih trgih do liutJh snonadov med nahujskanimi naciJonafisti !n delavci. Delavstvo le imelo popoldne velikanski protestni shod. katerega se ie udeležlo okoli 15.000 delavcev, po večini tramvajskih uslužbencev. Po shodu so prirediti obhod no mestu, oevaioč delavsko Jrmno in himno svobode. Nacionalisti so Jih besni in s palicami napadali na več kraiih. Pred uredništvom nacionalistične »Epoca« so do smrt? nretenli net tramvajskih uslužbencev: Tu ks bi! soc. poslanec Mo-dteltan!. ki se ie hote! o naoadih osebno informirati nanaden in z nožem v elavo ranien. Izeredi so tra-iaH ^o^no v noč Milan. 22. JuHia. (Izvir, poročilo.) Vse milansko delavstvo ie naiodloč-neiše manifestiralo mroti razdeianiu rimske tiskarne »Avantiia«. Po končanem delu so številne delavske mase korakale nred uredništvo »Avan-tifa« v znak solidarnosti z rimskim nroletarilatom. Manifestaciia ie bila ■ mirna Rab ndranath Tagore o Indiji. Rabindranath Tacore. sloveči nesnik rrt huditeli mdskeva naroda, ie znan oo svojih veličastnih delih tudi širom sJovenske domovine. Zato bo mdrda : zbudila zanimanie iziava. ki io ie podal nekemu holandskemu publicistu ob nrifiki uiuneea razeo-vora Prtebčiiiemo tudi zaraditeea. da pokažemo, kako daleč ie še an-eleški imneriializem od tisteea hvaH-saneva naoredniaštva. s katerim bate osrečuie nesrečne nodiarmlience v svouh brermernih dominionih. »fndtia hrepeni oo napredku, ie deial mislec in umetnike. »Ona trpi. ko vidi kako daleč te - zaostala z ozirom na ti«dsko izohraženie in se Pfjnofnotna iasno zaveda, da ne bo nikoli d.oseela nolftične samostalnost! brez izboTSdnla teh razmer. Toda hindtižki nacHonalizem ie preveč nestrpen arfede uspehov. Posnemati hoče Okeident. Vendar, ne le posnemanje samo na sebi. atnoak tudi oo-snetak sta enako slaba. Nikdar ne dosnemo do konca, če bomo tako delali. Zato ie naJnuineiŠa potreba — podočevanle Toda ravno oodučeva-nie ie v Indiji stroka birokracije: su- kratkfm spravili sfcoro pozabljeno na slovenski oder slovenski akademiki s sijajnim uspehom. Ako govorimo o Cankarjui dramatiku, se moramo pred vsem pomuditi pri tem prvem klasičnem, slovenskem dramatskem delu, s katerim lahko stopimo med najširjl svet Kakor njegovi »Hlapci«, ki so se svoj-čas uprizorili tudi v Zagrebu, ki pa niso njegovo najboljše delo, hna tudi komedija »Za narodov blagor« politično ozadje, oziroma je bolje ogledalo tiste dobe, v kateri sta deli nastali, — ogledalo ne le političnih nego tudi socijalnih razmer onih dn(. Dasl ne najboljše delo, so vendar tudi »Hlaipci* eno izmed tistih krasnih, dramah sklh Cankarjevih det, ki razodevajo resničnega mojstra - umetnika po ideji in psihološkem probleme (kdo to kal ie hlapec?), duhovitih refleksijah in notranji globočini hi ne iščejo efekta samo v zunanjih faktih. »Hlapci«, to pristno slovensko delo, vzetf Iz pristno slovenskega miljeja — iz dobe mračnjaštva, kakoršne Hrvati do sedaj še doživeli, ali bolje občutili niso, — prava fotografija našega duševnega prole-tartjata iz polpretekle, a še danes občutene dobe, hoparna in draga kakor Je. ne dvie« naroda, ampak ga tlači. Sklonjen pod naraščajočo težo tega nepotrebnega bremena skuša in-diiski oriak zaman, da bi se rešil Iz močvirja nevednosti. Bogovi gledaio. kako se boii in boli ootaplia. niegove roke se trudiio z rastočim naporom, da ea rešiio brezupne smrti, dokler ne pride noč in bo zadušen poginil, dokler Indija ne bo več Indiia. ampak — nič... . i To katastrofo moramo zabraniti! Treba ie. da ustvarimo izobraževalno delo. ki bo odeovarialo liud-skemu značaiu. Zaenkrat nas zadavila angleška veda. ki ne govori ne k našm^ srcem, ne k našemu duhu. Indijski diiak ie kakor Hanuman. bog-opE ca iz Ramaiane. (Ramaiana. sfaro-indska epska nesem, ki nooisuie do-godliaie boga Rame), ki bi moral — Dotrebuioč nekega zelišča, ki raste samo na gotovi gori — poznati vse znanstvo o zeliščih in ie odnesel celo goro. Angleška metoda mu ie tuia. Indiia bo mogla imeti samo nekako svetovno kulturo, kateri bo doprinesla svoi del. Ako ne. H ne ostane drugega, kot da voli md samomorom in mrtvilom, med antinacHona-Jizmom in šovinizmom«. Novice. — Neurje v SrbljL Po vesteh, ki so danes došle, so silne nevihte v Srbiji v mnogih občinah povzročile ogromno škodo. — Židje v Belgradu. V Belgrad J® došlo okoli 300 židovskih družin, ki so P®” begnile iz Besarabije vsled strahu pred boljševiškim prodiranjem. Po nekoliko dneh bodo nadaljevali svojo pot v Ameriko. , — Telefonski promet z Avstrijo. Otvor-Jen je telefonski promet z Avstrijo. — Sodrug Henri Barbusse Je Izdal novo knjigo: Paroles d’ un Combattaut, d vzbuja Isto velikansko zanimanje med francoskim čitateljstvom, kakor preje njegov »Ogeiii«. — Silovite nevihte so divjale te dni na Francoskem. V okolici Pariza, Valencienne* sa in Lyonnea ie uničila toča vse pridelke* Skoda je ogromna. — Snežni vihar v Argentini]!. Iz Buenos - Airosa prinašajo listi poročila, ka« koršna sicer niso zelo pogosta o tej stvari: tam ie divjal namreč vihar, ki Ima svojega edinega prednika v onem, ki so ga opazoval! pred 300. leti. Vse električne nawava.-so bile porušene in mesto ie ostalo brez luči. V luki ie utonilo 20 mornarjev. — Dremavica na Švedskem se le zopet pojavila. V Stockholmu in Gotbenburgu število bolnikov vsak dan narašča. Samo v Gothenburgu so opazovali zadnje dni 10 novih slučajev med katerimi 5 smrtnih. Treba, da se pravočasno obvarujemo te nove nevarnosti. — Sherlock - Holmijada v New Yorku> Dvanajsterica oboroženih ljudi je udrla pred kratkim v Country - klub in je ustrelila okrajnega komisarja žendarmerije in več uradnikov. Storilci so ubežali. Dnevne vesti. Komandiral! bi radi oboji. Včerajšnji „Slov. Narod" pravi, da mi nismo nič protestirali proti po-draženju premoga. Mi „Narodu‘‘ ne moremo zameriti, če ni bral v „Na-preju" odločnega ugovora i.roti zvišanju cen in poziva, oziroma očitka vladnim krogom, da so napravili veliko nerodnost v škodo neimovitih slojev. Tudi o težkočah v naši tnajf industriji smo že silno mnogo RfčT. neštetokrat, ko vi klerikalci & “ * ralci kot odgovorni str*^ na§a storili mč, često mt, «^ ste sedeU °P.T:la gff^ekutivno oblast. Na razna tujerodna druga dramatska dela jednake in manjše umetniške vrednosti nas spominjajo »Hlapci«, ali vsaj na Mihov milje. Učitelj Jerman nas spominja na Flemminga v »Fiachsmannu als Erzieher«. župnik zopet na kaplana v Halbejevl »Mladosti«. Toda kaj se to pravi »spominja«?, Milje je podoben in soroden, a Cankarjevi značaji so čisto drugi, čisto njegovi in zopet čisto slovenski in iz njih govori čisto Cankarjeva filozofija, ki je nekaterim danes »še« meglena . . . Ravnotako nam kliče nehote v spomin »Pohujšanje v dolini St. Florjanski« Thomajevo »Moralo«, ki pa po globokosti Cankarjeve farse ne dosega in se tudi giblje v drugem žanru. Kakor pa so »Hlapci« če se smem tako izraziti vendar le bolj lokalnega pomena, pa je komedija »Za narodov blagor* dosti splošnejša. Na njemu lastni način je strgal Cankar, tisti dobi in raznim voditeljem krinko raz obraze. Predstavil nam jih je neoblečeue. To je krasno ogledalce tedanjih, sedanjih in najbrže tudi bodočih dni, vse dotlej, dokler bodo živeli na svetu majhni to grešni ljudje, dokler bo torej sploh obstajal ta grešni svet, o katerem pravi Cankar, da ta »ne slab In pe dober«, Stev. 167. NAPREJ. Siran 8. Seda}, ko vse vrag jemlje, pa hinavsko zavijate: hočete menda zopet nekako pokazati, kakor da bi bili so-cijalisti podkupljenii in da zato „mol-ce“!^Lepa metoda je to! Berite »Naprej", poslušajte naše shode, pa boste poznali naše stališče! Z vami, gospoda, ni mogoča resnost! Kaj je z dokumentom? Današnji »Slovenec" izjavlja v -uvodniku majestetično: Ker je »Naprej" objavil »dokument", (vedeli so zanj že prej pa so molčali), preneha tudi za nas vsakršna obzirnost in povemo svoje mnenje k tajnemu navodilu vojnega ministrstva za častnike. »Slovenec" pa ne vidi v navodilu samem, v bistvu namreč, nič nenavadnega, zakaj niti ne reagira ne nanje. Edino, čemur ugovarja, ie. da Pravi dotično navodilo, da smo Slo-«,e*c\ ,nekulturno, neizobraženo in Protestira 'iudstvo- Prav ima. da mi smo žAProtl taklm izlavam. Tudi SanTe v ST,tarjali na t0 krivo na’ MrvaLm c ' in deloma tudi "a noče ' tem modrovanjem pa kakor”nL°Ven.e.c“ nič druge«a dose<^ in nam!^Vrm.t' Pozornost od bistva venci?.-3 delnice. Da smo Slo-Ufern.t ' eni le mnenje: ki stavila 1duh2,v;>rin»> kako nai se začne z organizadiskim delom v tem okraiu. Pridite vsi. ki vam ie na tem. da se KDZ razširimed liudstvom in oreoreči vsako izkorf-ščarle kmetsko-del.-ivneva Hud«tva no kapitalističnih in meščanskih strankah —■ Osrednk; tainištvo. Okrožna strokovna komisija v Celju, le sklicala za soboto večer veliko protestno zborovanje proti kapitalistični nakani za odpravo težko priborjenega osemurnega delavnika. Ker ie shod velike važnosti za vse delavno ljudstvo, ie udeležitev nujna. Podrobnosti so rtizvidne na letakih. Isti večer odpadejo vsi drugi shodi. Cehe. Jugoslovanska soc. dem. stranka nriredt v nedelio. dne 25. tulila IQ20 ob 9. url predpoldne v hotelu Unionu velik iaven Hudski shod. Na shodu poročata ss. Anton Kristan in Svetek iz I iuMiane. Vabimo na ta shod tudi vse naše zaupnike cell-skega okrožja. Sodrugi! Delavci in rmetie agitirajte za to zborovanie Dokažite, da še živimo! — Odbor. Maribor. V nedeljo dne 25 julija 1920 se bo vršila v prostorih »Križevega dvora« okrožna konterenca strokovnih organizacij. Prične ob 8. url dopoldne. — Vse strokovne organizacije nahajajoče sc na ozemlju mariborskega okrožju, ki sega do vštetega Pragerskega, Ptula. Dravograd - Meža In Radgono, so dolžne, da se po svojem odposlancu udeleže te važne konference. — Vsi delegati, ki pridejo na konferenco sc morajo izkazati s pooblastilom one podružnice, ki Jih Je delegirala. »ENAKOST«. ki izhaia dvakrat na teden v Mariboru. se dobiva tudi v LiubNani. na Kongresnem trgu 9 Na nie>ec veMa 8 K: oosainezna številka I K. List ta eolluden In dobro ureievan. Dan ,Svobode* bo 15. avgusta 1920. Priredi ga naša kulturna organizacija »Svoboda« v velikem obsegu v Ljubljani. Dopoldne bo manlfestačen shod s predavanjem o pomenu izobrazbe, popoldne se bo pa vršila velika gozdna veselica v bli žinl mesta. Opozarjamo vse podružnice, kt so 2e prejele okrožnice o tej prireditvi in jih še dobe, da store vse, da bo ta naša prireditev najlepše uspela. Iskren pozdrav! Odbor. dr. Žigon s prispevkom k Prešernovi za« puščlni.— Pregled je precej obširen. V kroniki pa razpravlja K. Dobida o XVII. umetnostni razpravi. — Cena številki 7 K, ccitf leto 70 K. 21. številka »Jugoslovenske Obnove« Njive« prinaša precej zanimivih stvari, tak« Demetrovičev članek o ustavi Jugoslovanske države in dr. Thallerjev o madžarskem belem terorju. V pregledu poroča m. dr. Niklas o vukovarskem kongresu In beležke obsegajo poročilo angleških odposlancev delavskemu kongresu o stanju v Rusiji — Številka stane 4 K — 1 D. Gospodarstvo. — Prisilno posojilo Poljske. Poljski deželni zbor je sklenil prisilno posojilo 15 miijard mark. — Sindikat brodarjev je v sporazumu z vlado sklenil, da osnuje v Belgradu dvojo pristanišč, in sicer eno za osebni promet in luksuzno blago, drugo pa za blagovni premet. — Francosko - srbska banka je ustavila nakup in prodajo frankov. h Slovenile. Kočevje. Ker nas socijalne demokrate vedno v »Rdečem praporu* blatijo, moramo tudi temu primerno odgovoriti In razgaliti niih »pošteno« delo. Takozvanl »komunisti« v Kočevju so se prav od ljubljanskih komunistov naučili delovanja kajti kas Jih imajo v Kočevju organiziranih, so povečini vse prisilili k temu s tem, da so jih kratkomalo pri JSDS ndglasill! AII Je to pošteno delo? Seveda, da ilh bo izmed teli največ ostalo »komunistov« le na papirja! Na zadnjem shodu se le govorilo,.da so bili komunisti iz Kočevja zastopani kar pa ni res. Komunisti se radi hvalijo, koliko Imajo pristašev, nam se zdi. da ilh ni niti toliko, da bi odbor, spraviti skupaj. Olede spisov pa. ki Ilh Je JSDS razpošiljala, pa naj »Rdeči prapor« raje sebe pogleda, ker razpošilla svoje brezplačno v veliki meri, da bi sl pridobil članov. Kdor Je prepričan socljalist, pa ne bo nikdar šel k organizaciji, katero zastopajo profesorji In študentje! — Več delavcev Iz Kočevja. To in ono. • Najstarejše drevo na svetu. Nalsta-relšl pomnik davno minulih dob, kolikor je znano, Je drevo »Bo« v svetem mestu Ani-pura v Birmi. Vsadili so ga baje v letu 288 pred Kristusovim rojsvom, torej šteje danet 2207 let Visoka starost Imenovanega dre* vesa Je t zgodovinskimi dokazi potrjena. Kakor tudi trdijo. Je to ono drevo, pod ka« terlm h Budha v Urtne!yjl počival. ŠPORT IN TURISTIKA. Orazer Araateure-lllrlja, V soboto, 24. ln 25. julija vsakokrat ob 19. url. se vršita na prostoru Ilirije dve mternacijo-tialni nogometni tekmi med prvini moštvi graških »Amateure« In Ilirijo — Graški »Amateure« so drugi najboljši klub v Gradcu, Igrali so proti VVIener Sportklubu z 0:2 ter zmagali nad graško Gertnanijo z 5:2, tako da bodo Iliriji jako opasen nasprotnik Vstopnina: sedeži po 16 in 12 K, stojišča h K, za člane in diiake (toda le v predprodaji) 3 K. Predprodaja vstopnic sa vrši od petka naprej za oba dni v drogeriji Kanc, Zidovska ulica, In pri tvrdki Svetla, Mestni trg, za sedeže in navadna stojišča, diiaška (članska) stojišča se pa dobijo pri blagajni na športnem prostoru Ilirije samo v petek od 18. do 2030. ure. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. Kultura. Zdravljenje malarije. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Je Izšla brošura: dr. Ivan Matko, Osnovna navodila za zdravljenje malarije. Zdravstveni odsek je brošuro naročil za vse uradne zdravnike, priporoča jo pa z ozirom na širjenje malarije tudi vsem okrožnim in praktičnim zdravnikom v Sloveniji. Cena 2 K 40 vin. »Ljubljanski Zvona, Izšla je 6. številka z bogato vsebino. Med pesniki so zastopani Vojeslav Molč z zbirko »Iz sužnjevlh sonetov« dalje Roš, Jarc, Postuškin, Peterlin-Petruška in Gruden. Dr. Šorli nadaljuje z »Oospo Silvijo«, Kmetova končava svoje »Brez tdl«. Med pisatelji so še Ivan Zorec In Ivan Albrecht znanstvo zastopajo: Veber z nadaljevanjem Bergsouove teorije smešnega, škerlano > »Glasbenim pregledom« ta Prireditve. Pozor čevljarji! V nedeljo, dne 25. julija ob pol 10. url se bo vršil Izvanrednl občni zbor v prostorih Mahrove šole, Krekov trg št. 10. K obilni udeležbi vabi odbor. Aprovizaciia. Prodajalci petroleja Iz Ljubljane, ki bi hoteli prevzeti prodajo petroleja na izkaznice, naj se še nemudoma zglase na magistratu, poprej Galetova hiša, pritličje, levo. Petrolej se bo prodajal na izkaznice le do 26. avgusta 1920. Ostanek se bo lahko oddajal strankam brez izkaznic. Tudi trgovci, KI že imajo petrolej, ga lahko še dobe, če v dotičnem okraju še ni oddan ves petrolej. Ste preveč občutljiv! za mrzil zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oi kako tu ublažuieio bolečine in utruiaio telo masaže s Fellerjevfm pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-ciialni steklenici 36 kron. Polrebovall bi odvajajoče, želo-* dec okrepčtiloče sredstvo? Poslužite se le Fellerlevih pravih Elza - krog * liic; 6 škatljic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Ettgen V« Feller. Stublca donla. El?a tre štev. 358. (Hrvatsko). —F 930 Izdajate!!: Ivan Mlinar. Odgovorni nreduifc: .fak, Vehovec, Epsave n spte soise, Isanja prostora po nizki ceni predajo Jenkova ulica 7. Katera cenjenih dam želi imeti hitro, ceno in lepo izdelane Easne kit® te!la se yim s til. „Napre:a“. naj posije svoje izčesane lase nismo ŠINKOVEC, brivec En Easr.l€sa* = Viž gsra Lj'yfei.£.»viS. / d. d. v Ljubljani naznanja, da je lcar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. ■ =r: Izvršuje: — knjige, brošure, računske zaključke, cenike, iepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Kcfisumna dmšlva, zavodi, oiganizacije, rszna društva, trgovci in ob!tiiiki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 pla&t&t Čokolado 10 vrst švicarske, 2 vrsti laSfse « air^rgkanslce in frasiceske - v različnih velikostih, sortirano in posamezno razpošilja počenši od 8 kg in več po pošti in železnici Julio HeinS d. d. Liubilana. Nobene trde kože! Mala škatljca 4 K, velika škatija 6 K. 7n|;tn jr« Fellerjeve Elza umivalne pa- Lsllls ruj! stilje(Kolcnjskavodr) 1 Sket- lja 7 K. Fellerjev umivalni prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni Črlnik zoper glavo- in zobobol 1 škailjica 4 K. Fellerjev Elza lluid 6 dvojnatili ali 2 veliki steklenici špecijalnl 36 K. Najboljši parfum z raj-, finejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-pudcr Dr Kluger, bel, roza in lumen, 1 vel ka škrtlji 12 K. Močna Ftancovka v steklenicama po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje iugen V* Fe&ter, \\iU\m, Slutita CcnT3, UzbUb It.252 (HrvelsKa). 309 BTrdrai VOKaaJ Zopet 1 ^*5Ša ogromno pošlljatc'-manufakture narav nost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Siermecki v Celje, in sicer volne, cefirje, tiskanine, etamina, batista za ženske oblek?-, stikna j kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna & perilo, hlota, cvilhs, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blag«' katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po č‘*“ov.,c | nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka sraJ • ^ predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po *r| ^ nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski Z*™;’ ga pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 22 gg Ilustrovanl cenik zastonj! Na debelo samo v I. nadstropju VELETRGOVINA Jf CELJE ŠT. 314, M Razpošiljaina 1^1 R- STRMECKI sl0Vfnijfl, DJji trgovska, špedicijs*- a liaLMil in komis, de* n.družba PcMnica v Ljoblpi. Uk. gisvn.K 1JGO.C0O. Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Keekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER&T0MAŽIČ Direktna zveza s progojužne Eclez-nice. Telefon it. 1166. Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št. 178. sprejema v svojem hranilnem oddelku iioge □□ □□ no na Bregu pri Pi&ai&a je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usn|a. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po najnižjih cenah. regfefrcvEiia zadruga z cmeleRO sprejema ttrsniff^S VfCfSG vsak delavnik od 8, do 13. ure in jih obrestuje po čistih Sili lv5'| uzsmBEmaaa Ilenlni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapi tali 7.1 rajo polletno. Večje in stalne vlcge se obrestujejo po dogovoru. Veselila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. 00 2 n OD in jih obrestuje po čistih 4V Vetje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vlogo selo po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 41 Gl 2 !o. 2*9 vcrKSSS hranilnih Wlcg |S»ii blcgovna zaloga, ki znaša po polletni bilenci ekrog tC irJiEfCRCV i«rC-R, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 iniEffeg«a ki en, kakor tudi sttfedi, rezervni, deležni in dr. Vloge sprejemalo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano In okolico, ki so: 1. V Spodnji SiSki v Ljubljani. 2. Na Glincah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. 4. V Ljubljeni, Scdna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tmču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. 13. Kranjska Gora, 14. Mojstrana. 15. Celje. 16. Šoštanj. 17. Guštanj, Koroško. 18. Prevalje, , 19. Mežica, „ 20. Črna j., „ 21. Crna II., v 22. Maribor. 23. Liti]«- 24. St. Lovrenc na Pohorju. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tr«'s0, 29. Gorje p- / 30. Štor® PT \ 81 Fula nad Mariborom. 32. Ruše nad Mariborom. 33. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeee-Zi dan most. Iliva. , Se podrobnejša po#»i«io zmpmk, v ravedenih podružnicah aii pa oarednja pisarna Kontomnaga draUva za Ljubljano m okolico, ki ,e v L)Ub- tj8nl, sp. silna, Kolodvofska testa 208. pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, pelini predaS 13. Društvo ima na razpolago |S©Štne poielRlce s katerimi zamorejo vložniki deitas-it© pcSEIfaive pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hraniinico! Mariborska eskomptna banka, Maribor Tegetthoffova ulica 11 Podružnici: M URŠKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema d e n a r n e vloge in iz-vrŠuie vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi P£g£i[- .Tisk jcUčiteljske tiskarn^ jr .Ljubljani,