List št. 61.
Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *).
Drevje ni le prijazin kine zemlji, temuč drevje je v nekterih krajih, kjer vetrovi hudo razsajajo, tako zemlji potrebno, da, ako se tisto nespametno pokvari, ona bolehati in hirati prične, in namesto prirojene rodovitosti svojim prebivavcam le gole rebra in pusto skalovje kaže, česar se slehern lahko na Krasu prepričati zamore, kjer je njega dnihra-stje bilo.
Da je sploh drevje po mnogih načinih zemlji neizrekljivo koristno, je razvidno kot beli dan, ce pomislimo, da se drevesne korenine vrivajo med oskepečinske spoke, kamor zraku in zrnerzlini pot odpirajo, ki sčasoma silne skale zdrobtinčita in spersteneta. Pa tudi iz zraka drevje v obilni prid zemlje po perji in vejicah redivnost serka, in tla krog sebe ob vročini presušenja varje, pozimi pa s svojim osutim perjem kaj ugodno gnoji.
Vsakteri torej lahko spozna, danemočirni travniki in suhi spašniki pešajo in ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo  in žlahtne
Po   govoru   sedanjega   gosp.   fajmostra   Jož.   Bevka   v zboru Planinske kmet, podružnice.
travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihija.
Vsaktere baze drevje ima več koristnih strani, vendar je med vsim nar koristnejši sad o nosno in murbino drevje. Sadno drevje tudi clo nepriljudne kraje s svojim nježnim cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogrede zamolčati nekterih krajev Moravske dehantije, kakor Kolovrata, Vač in vasi krog svete Gore, kjer ni skoraj nič ravnin, brez števila pa dolgočasnih sotesk in za pešca utrudljivih tokav, vendar so ti kraji spomladi ob času cvetja, ker skorej iz vsa-ciga germa kakšno sadno drevo moli, kaj prijetni, — mili sterdeni duh, ki persi okrepčuje, se tu obilno razprostiram čbelice marljivo med naberaje šumljajo, da je veselje.
Veselje je v tacih krajih biti jeseni, kader se vejice pod rumenim in dišečim sadjem šibe, in lepa pomoč je za kmeta, če on, kakor je meni od nekterih znano, samo od dreves, ki ob plotih in po spašnikih rastejo, marsiktero leto 200mirnikovsuhih černivk (take baze hrušk, ki so tepkam močno podobne, rodovitne in nekoliko dni popred dozore) za svojo hišo in hišne potrebe prihrani. Ako pa sadno drevje gričaste kraje polepša, koliko bolj mora še le prijazne ravnine ozaljšati, ako se po njih sadje posadi.
Kako pa bi se dalo to koristno drevje zasaditi:
1.  Da se z jed i njen o močjo tega dela lotimo. Moči zjediniti, kar saditev drevja vtiče, so pa resnično pripravne kmetijske podružnice, ktere naj si ude iz srejnskih mož, ki so veljavni, za srenjski prid vneti, ki zemljiša in brihtne glave imajo, kolikor je nar več moč, izvolijo. Taki previdni možje se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k na-sledovanju krepko nagibovati.
2.  Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh letih, ki se od dobe poroke štejete, desetero dreves na svojim zem-Ijišu, ali na kakšnim drugim od srejnskiga predstojnika v ta namen odločenim kraji, posaditi. V zastavo, da bo ženin svojo delo v rečeni dobi gotovo zveršil, naj pred poroko 10 fl. županu vloži, kteri mu bodo o pretečeni dobi dveh let po številu zelenih dreves povernjeni. Tudi naj vsak oče, kader se mu dete rodi, županu goldinar zastavi, da hoče za otroka v dveh letih sadno drevo vsaditi, in ob dobi druziga leta dobi oče, če je svojo dolžnost spolnil, svoj denar nazaj.
3.   Kar je mlado sadno drevje od drugod prenašati težavno in tudi nekterikrat po raznosti zemlje in zraka tako nevsečno, da se le revno v rasi obnaša, je torej skerbeti, da se sčasoma do-
—   242    —
m a iz pešk, košic in semena (murb) drevje zredi.
Da se ta namen doseže, naj bi na deželi povsod, kjer koli so šole, v priličnim kraji srejna odločila kakošen kos njive, travnika ali tudi spaš-nika, kteriga naj terdno ogradi, spodobno pripravi, in pristojno s potrebnim orodjem previdi, ter ga tako vredeniga šolniku izroči.
Da bo soseska v ti reči svcj namen dosegla, se tak vert z druzimi rečmi razun drevesne reje ne sme pečati. Šolski otroci se v takim vertu lahko nauče drevje iz pešk gojiti, ga po raznih načinih požlahnevati, ga presajati, in z murbo v caker hoditi , da se svila dobi'. Cez 5 let se že iz taciga verta po niski ceni tistim, ki so zavezani drevje saditi, dovolj drevesic prodati zamore in skupljeni znesik se utegne v zboljšanje verta oberniti. Da bi se otroci čbelarstva naučili, bi mogel, če je kraj za čbelarstvo vgoden, tudi ulnak v takim vertu biti.
Izgovor, da v nekterih krajih, kakor postavim v Cerknici itd. zima murbo zatira, je piškav, ker sim to reč, Ljubljanske murbe posadivši, sam skusil; murbe namreč so zalo rastle in srečno pre-zimile. Tudi sta dva Cerkniška moža , ki kmetijstvo čislata, že več let nekaj murbnih dreves ohranila in eden teh je clo sviloprejk, ki so jajčka zlegle, izgojil.
Murba pa v Cerknici, kakor tudi kje drugod, bolj zavolj druzih vzrokov, kakor zavolj zime ne napreduje, namreč, če je napčno vsaj ena. So, ki drevesu komaj toliko prostora odmirijo, kakor ga zidar po primerji kamnu odloči, ki ga misli terdno v zid vložiti. Tako drevo res čversto v zemlji stoji, životari siromaško nekaj let, in poslednjič vsahne. Drevo naj se vselej bolj plitvo vsadi, da mu sonce koreninice ogreva; naj se zemlja iz-rahlja, da iz nje korenine živež serkati zamorejo; vejice naj se drevesu kar čisto posnamejo, in kader ozeleni, naj se tisto nepotrebnih pogank znebi, da potrebnim vejicam živeža ne zmanjkuje.
Nekteri veselje zgube sadonosno drevje saditi zato, ker jim za trud le nevolja ostane, ko drugi njih sadje skrivaj pobašejo. Da je tako djanje napčno in da mora gospodarja zlo žaliti, je gotovo — ali vendar ravno to pregrešno djanje kaže, kako treba je v sleherni srejni za povzdigo sa-doreje skerbeti, ker se iz skušnje ve, da v tistih krajih, kjer je sadja dovolj, se le redkokrat kdo pritoži zastran te hudobije; v krajih pa, kjer se sadje zanikerno glejšta, ga mesec, preden dozori, rad posuši.
Ako bi se po imenovanih nasvetih, ki so večidel že po raznih časnikih razglašeni bili, z zje-dinjenimi močmi po srejnah za zboljšanje sadjoreje in vpeljanje murb skerbelo, in ako bi tudi cesarske gosposke srenjske predstojnike v ti reči neutrud-ljivo podpirale, bi v 20 do 30 letih kraj, ki je v ti reči na nar nižji stopnji, kar sadjorejo tiče, rajsko lepoto doseči mogel.                      Jož. Bevk.