>0 S vljal 'Adriatic* nic‘zavarovalna družba d.d. poCr— eref ice S NEZNIK TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica Poezija tmlmega doživetja , ,Veza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in družina Stegu sta 31. marca pripravili spominsko o Resnost ob predstavitvi pesniške zapuščine Vilija Steguja (1943-1989) z naslovom'Ugašajoče ■ ,e / ki jo je januarja letos s pomočjo ministrstva za kulturo izdalo Društvo 2000. Stegujevi 3 lik S° na*Pre* zazvenel'na premskem pokopališču, pozneje pa še na Premskem gradu, kjer sta 1 u in delu pokojnega, Slovencem skoraj neznanega pesnika spregovorila urednik zbirke in ,°r spremnega besedila Peter Kovačič Peršin ter prof. Boža Brecelj. Osrednjega ilirskobi-fev ^ kul,urneSa c*°o0(lka v marcu sta se udeležila tudi dr. Janez Podobnik, predsednik Dr-h ,ne®a zbora Republike Slovenije, ki je obljubil, da se bo zavzel za Premski grad, in dr. Janez ! V ar' b'vši minister za kulturo. Poleg pesmi, ki sta jih prepevala Komorni dekliški zbor Ilirska a2pra rica 'n Moški pevski zbor 'Sv. Anton' iz Trsta, so Stegujeve verze prebirali Franc Dolgan, c Gombač, ki si je s pesnikovim bratom Jožetom Stegujem zamislil program prireditve, Si-(jfpr°na Hočevar, Ana Ivančič, Jadranka Tomažič in Dušanka Zlosel. Na sliki: Lojze Peterle je na n'lPred8 - P°k°Pališču občuteno spregovoril o prijatelju, sodelavcu in pesniku, ki bralce postavlja j Ve^na vprašanja, s katerimi se poezija ukvarja že od nekdaj. (Fotografija: Mateja Maraž) Negotova prihodnost Lesonita 28. marca so se v Ljubljani sestali minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, predstavniki mininstrstva za delo, družino in socialne zadeve ter republiškega zavoda za zaposlovanje, direktor Splošne banke Koper Vojko Čok, poslanec državnega zbora in občinski svetnik Vladimir Čeligoj, predsednik Lesonitove uprave Marko Černetič ter predsednica nadzornega sveta Olga Hrvatin. Zaradi velikih likvidnostnih težav in slabega socialnega položaja 529 delavcev so se odločili, da bodo sanirali največje ilirskobistriško podjetje. Pri tem so poudarili, da je eden izmed osnovnih ciljev sanacije ohranitev kar največjega števila delovnih mest, Splošna banka Koper pa je obljubila kredit za izplačilo plač, nakup surovin in plačilo električne energije za nadaljnjo proizvodnjo. Rečeno je bilo, da bo občina pomagala Lesonitu z odložitvijo plačila porabljene vode in prispevkov za uporabo stavbnih zemljišč. Kljub prizadevanju uprave so bili Le-sonitovi delavci aprila v glavnem na čakanju, namesto pričakovane sanacije pa so se začele širiti govorice o tem, da je eden izmed upnikov sprožil stečajni postopek. Ugibanj je bilo konec na 29. seji občinskega sveta (sobota, 27. aprila), ko je svetnica Majda Primc, predsednica sindikata v Lesonitu, povedala, da je stečajni postopek s soglasjem ministra Metoda Dragonje tri dni prej sprožila Elektro Primorska Nova Gorica, ki ji Lesonit dolguje okrog 100 milijonov tolarjev za porabljeno električno energijo. Do začetka stečajnega postopka naj bi prišlo v roku 14 dni, če se ne bo nihče pritožil. Po njenih informacijah naj bi Le-sonitova uprava ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posredo- vala seznam 200 presežnih delavcev, ki je nastal v nasprotju z zakonskimi določili in brez vednosti sindikata. Člani občinskega sveta so v razpravi izrazili začudenje in zaskrbljenost nad tem, da se tako pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, saj je vsakomur jasno, kaj Lesonit pomeni za ilirskobistriško občino. Stanje v Lesonitu je kritično, so ugotavljali, neobveščenost pa ne more povzročiti spremembe na bolje, zato so kritizirali občinsko upravo in ji postavili zahtevo, da se poveže s pristojnimi ministrstvi in z obema prokuristoma (Stojan Grilj, Marjan Seliškar), ki sta ju imenovala uprava in nadzorni svet v skladu s statutom delniške družbe 10. aprila. Župan Stanislav Prosen se ni strinjal z očitki svetnikov o tem, da si ni prizadeval za rešitev mučne situacije v Lesonitu, celo več, saj je prav z njegovim prizadevanjem prišlo do prvega sestanka z ministrom Metodom Dragonjo v Ilirski Bistrici, ne tedaj ne pozneje pa ni nihče omenil stečaja. Zakaj ga v zadnjem obdobju niso vabili na pogovore, tega si tudi sam ni znal razložiti in čeprav je poskušal priti v stik z Lesonito-vo upravo, od nje ni dobil nobenih informacij. Podobne se je zgodilo tudi poslancu državnega zbora in svetniku Vladimiru Čeligoju, ki o stanju v Lesonitu že od 28. marca ne ve ničesar. Lesonit se je torej konec aprila znašel na razpotju, saj ima po mnenju izvedencev na voljo vsaj dve možnosti. Prva je dokončen stečaj enotne delniške družbe in ustanovitev novih ter donosnih podjetij, druga je stečaj skozi prisilno poravnavo, ki ji je, zaradi tega, ker je bolj ugodna za zaposlene, naklonjeno tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti, vendar bi se moral Lesonit v tem primeru dogovoriti z upniki. O tem, kaj se je minister Metod Dragonja dogovoril na sestanku 30. aprila, na katerem sta bila prisotna tudi župan Stanislav Prosen in Nevenka Tomšič, načelnica oddelka za gospodarstvo in finance, pa bo povedal sam na seji ilirskobistriškega občinskega sveta, ki bo v soboto, 10. maja. Možnosti za mnoge! eV °*ranjsko-snežniškem regijskem parku je bilo že veliko povedanega in napisanega, čeprav še vedno ni ustaše h'?' k>° vzP0Stavitve zavarovanega območja na tem delu Slovenije seveda ne more priti kar čez noč; do takrat ^ol< ° mora*' načrtovalci, predlagatelji in lokalni prebivalci kot nosilci razvojnih in varstvenih interesov še ve-šne rat sreča‘i zat°/ da bi odpravili del napačnih in zgrešenih predstav o tem, kaj zavarovano območje je in kak-/Donv^1108*' a*' omei'tve prinaša. Predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter sodelavci podjetja Oikos iz " svet 3'k'50 se v sredo, 23. aprila, poleg občinske uprave in nekaterih predsednikov odborov in komisij občinskega },grad| dzvali vabilu župana Stanislava Prosena na eno izmed takšnih srečanj, so prisotne seznanili z informacijskim . °m' lkaln, 16 ceste Mala Bukovica-Starod med Malo Bukovico in Studenc goro (3,8 km) ter asfaltno povezavo med Novokračinami in Novo vasjo. o« ^esl;a od Novokračin do Nove vasi bi mo-a biti končana že lani. Dela v vrednosti :&'h mili'°na tolarJev' ki jih je opravila ilir-Obiska enota SCP Primorje Ajdovščina, “"‘n‘k 6 Zaviekla v letošnje leto zaradi vodovod->c''Cevvi' Položenih pod 1.768 metrov dolgim ■jj stl^čem, ki ga je bilo treba še utrditi. m nf Potem ko so Novovaščani (trenutno jih v desetih hišnih številkah živi 13, od tega v eni družini dva predšolska otroka) dobili telefon in lanskega septembra vodovod, se jim je z besedami Josipa Štembergerja, predsednika Sveta Krajevne skupnosti Novokračine, izpolnila še ena velika želja - asfaltirana cesta V breznu so našli 25 ton umetnega gnojila e šest osnovnošolcev soustilo v brezno Golnhiniica nri Pnrlpr b prv d nrezna/ znanega iz številnih pripovedovanj Starejših vaščanov, se zdaleč ni bila /pjjiviB L' mars'(em Pa edinstvena. Osnovnošolci so poleg stare vojaške čelade in nekaj - Sp kosti našli čudne vreče, v katerih je bila siva snov. Kmalu za njimi (18. aprila) so šč Oal !?Zno sPustili člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra in v globini 17 metrov ji (0 e 1 na tri metre visok in štiri metre širok kup superfosfatnega gnojila, ki ga je izdelala p^na ^0rka iz Šabca. - ■ Posvetovaniu z iamarii ip D rano la- sn jih uporabljali za gnojenje pašnikov v posredni bližini Poderada. Pašnike so v . p “ ^orka iz Sabca. št god °.,|3osvetova n j u z jamarji je Drago Ja-'Sfgra ?' 'Predsednik Krajevne skupnosti Podvin V V6St^ policijo in pristojne službe, 3 snaž'i n' mo8el zatrditi, da gnojilo ni one- 0 |aj ' 0 Podtalnice. Čez nekaj dni (21. apri-j'nšn°L.S' ^rezno ogledali strokovnjaki iz £jn 6 torata Republike Slovenije za okolje i3 strs/05^0^ ^'rektor koprske izpostave mini-St štituf3 Za okolie 'n prostor ter sodelavci In- °Ce ..Za raziskovanje Krasa Postojna, ki so ^Snoj !l- ie v breznu kar 25 ton umetnega 'a,d0 Vg?.' P° Preiskavi kupa so ugotovili, da ^Prišlo^6®9 sP'rania gnojila v podtalnico ni 1,1 v ve^ Zarad' tega, ker so polietilenske vreče ^očet"11 Pdmerov ostale nepoškodovane. izVjr rna bojazen, da je gnojilo onesnažilo il posrej 6 ^'zane/ čeprav brezno ne leži ne-jc je bji no v mejah njenih varstvenih pasov, %liže odveč. To so potrdile tudi anali saj n|- av°da za zdravstveno varstvo Koper, 1 StroU* azaie povišanih vrednosti fosfatov. I lih (j °Vniak' so ocenili, da seje v pretek-^ jilovh^1^ (toliko časa naj bi bilo gnoji Pod rJZnu)v podtalnico, ki se z območja ;j |e Q|^a a steka v Kvarnerski zaliv, stopilo p (00 kilogramov superfosfatov, ki so jih uporabljali za gnojenje pašnikov v neposredni bližini Podgrada. Pašnike so v letih 1985-86 uredili brigadirji, z njimi pa je najprej gospodarila Kmetijska zadruga Hmezad, pozneje tudi vojska. Policija je potrdila domneve, da so pripadniki nekdanje jugoslovanske armade gnojilo namesto po pašnikih odvrgli v Golobinjico. Ugotovitve strokovnjakov, da bi gnojilo, če bi ga raztrosili po pašnikih, prišlo v podtalnico že v dveh letih, torej govorijo v prid dejanju vojakov, ki so se verjetno hoteli le rešiti težkega dela, pri tem pa so popolnoma uničili brezno. Pristojne službe se še niso dogovorile, kdaj naj bi iz brezna odstranili umetno gnojilo, ki je po izsledkih Centra za pedologijo in varstvo okolja Biotehnične fakultete v Ljubljani še vedno uporabno. Drago Jagodnik je povedal, da so člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra pri odkrivanju skrivnosti Golobinjice sodelovali zgolj slučajno. Ko se bo začela sanacija divjega odlagališča Podgrajci računajo tudi na pomoč članov Jamarskega društva Netopir iz Ilirske Bistrice. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik, novinar In lektor: Branko Zidarič *—.-----------------«—i. Zdravko Debevc ureaniK, novinar in iemot Urednik športne strani: *.u/aw\u ucucu Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1250 izvodov do Novokračin, ki jo je v petek, 25. aprila, slovesno odprl župan Občine Ilirska Bistrica Stanislav Prosen. Po njegovem je bil že skrajni čas, da je asfalt prišel tudi v Novo vas, čeprav veliko prepozno. Izrazil je upanje, da bo mogoče prav cesta popravila napake družbe, ki se v preteklosti ni najbolj zavzemala za ohranitev podeželja, saj so morali ljudje zaradi zaslužka odhajati drugam. Življenje se počasi vrača tudi v najbolj odročne predele ilirskobistriške občine, ki si prizadeva, da bi uresničila program asfaltiranja lokalnih cest do vseh vasi in zaselkov. Letos naj bi cesti Mala Bukovica-Starod dodali še 800 m dolg odsek od Studene gore do Pavlice, tako da bodo brez asfaltne povezave z občinskim središčem ostali le še trije manjši zaselki (Fabci, Podstenjšek in Brce). AKTUALNO Pozeba sadnega drevja Tako nizkih temperatur, kot so bile aprila letos, strokovnjaki ne pomnijo vsaj štiri desetletja, pozeba pa je, tako kot januarja žled, povzročila največ škode na Primorskem. Prizadeto je zlasti sadno drevje v brkinskih sadovnjakih. Posebna komisija (Anton Šircelj, Vja-nej Vičič in Daniela Lovrečič), ki jo je imenoval župan Stanislav Prosen, si je 23: aprila ogledala stanje na terenu in ugotovila, da so intenzivni nasadi sadnega drevja (jablane, orehi, češnje in hruške) utrpeli 90- do 100-odstotno škodo, delež ocenjene škode v starejših in manj negovanih nasadih pa se giblje od 30 (jablane) do 40 odstotkov (češplje). Dokončna škoda bo po mnenju komisije znana okoli 15. maja, ko bo minila nevarnost pozebe. Letos je bila pomlad zelo zgodnja. Sadno drevje je začelo zaradi visokih temperatur v marcu odganjati cel mesec prej kot običajno, zato so posledice aprilskih ohladitev še toliko večje. Na področju med Harijami, Zarečjem in Brcami, ki leži na nadmorski višini 450 metrov in kjer je urejenih 8 od 25 hektarjev intenzivnih nasadov jablan v občini, je bila 17. aprila izmerjena temperatura celo -6,5 stopinj Celzija, kar je usodno vplivalo na zgodnje sorte, čeprav je mraz prizadel tudi višje lege in starejša, slabše oskrbovana drevesa, ki jih je v občini okoli 85 tisoč. Cvetovi sadnega drevja v intenzivnih nasadih so zaradi pozebe odmrli, letošnji pridelek pa je skoraj popolnoma izgubljen. Drevesa so torej prizadeta, vendar bodo preživela. V intenzivnih nasadih bo oskrbovanje potekalo kot običajno: škropljenja bo zaradi izpada pridelka manj, več pa bo obrezovanja pozeblih in odmrlih delov. Kmetje, predvsem tisti, ki se ukvarjajo samo s sadjarstvom, bi po mnenju strokovnjakov najbolj potrebovali podporo do naslednjega pridelka: Država je prizadetim občinam v zadnjih letih sicer namenjala določena proračunska sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, vse več pa je tistih, ki so prepričani, da bi bilo za kmete veliko bolje, če bi jim delno regresirala zavarovalne premije, saj tudi v primeru pozebe, ki je res bolj redek pojav, ne bi ostali brez zavarovalnine. GOSPODARSTVO Poslovanje gospodarskih družb v Občini Ilirska Bistrica V Občini Ilirska Bistrica je zaključni račun za leto 1996 oddalo 157 gospodarskih družb. Od teh je 5 velikih, 4 srednje, ostale pa so majhne. V vseh družbah je bilo za-poslenih 2.206 delavcev, 66% vseh zaposlenih je v petih velikih družbah. GOSPODARSKE DRUŽBE ZAPOSLENI Ve 1 i kost štev i 1 o delež \/ % štev i 1 o delež v % /V\aj h na S reci n j sl Ve 1 i ka 1 48 4 5 94,3 2,3 3,2 4 2 8 3 33 1 .442' 1 9,3 1 3,1 85,8 SKUPAJ 157 1 00,0 2.200 1 00,0 Podjetja so imela skupaj 18.561 milijonov SIT prihodkov, kar je 12,9% več kot leta 1995. Na domačem trgu so se prihodki povečali za 21,7%, v izvozu pa za 5,1%. Prihodkov od financiranja in obresti, izrednih in drugih prihodkov je manj kot v predhodnem letu. Podatki o izvozu in uvozu so vedno manj primerljivi, ker statistika beleži iz-voznike ali uvoznike po njihovem sedežu, naša podjetja pa izvažajo in uvažajo preko podjetij s sedežem v drugih krajih. Odhodkov je bilo žal precej več kot prihodkov. Znašali so 19.008 milijonov SIT ali 14,5% več kot leta 1995. Največ je bilo stroškov blaga, materiala in storitev, in sicer 13.042 milijona SIT ali 14,7 /o več kot leta 1995; stroški dela (plače ...) so porasli za 9,1%, amortizacija za 24,6%. Pomembni so še odhodki financiranja, ki so znašali 794 milijonov SIT in so porasli za 9,2%. Razvidno je, da je odhodkov za 447 milijonov SIT več kot prihodkov, kar predstavlja tudi konsolidirano izgubo v Občini Ilirska Bistrica. Podjetja so pridelala za 601 milijonov SIT izgub, vendar pa tudi 141 milijonov SIT dobička. Izgube imajo indeks 220, do-biček pa 153 glede na leto 1995. ZrslESKI -V MIO SIT 1 995 1 996 INDEKS '1 996/95 Prihodki 1 8.435 1 8.581 Odhodki 1 8.805 19.008 CZ isti dobiček 9 2 141 Čista izguba 273 601 1 1 2,9 1 1 4,5 1 52,9 220,0 v Poslovanje se je lani občutno poslabšalo, vendar pa v enakem trendu kot v celi državi. Žal so stroški preveč porasli, da bi lahko računali na kakršnekoli naložbe, ki bi omogočile nadaljnji razvoj. V odhodkih je res 5,3% amortizacije (9.016 milijonov SIT), kar je več od povprečja, vendar pa to celotnega stanja ne more popraviti. Gospodarska politi-ka bistriški strukturi gospodarstva ni naklonjena. Drag kapital (odhodkov od financiranja je bilo kar za 794 milijonov SIT), odnos do izvoznikov in visoke dajatve, poleg lastnih slabosti, še poslabšujejo stanje. Seveda strukture gospodarstva ni mogoče spremeniti na hitro, vendar pa je treba omeniti, da je predvsem možnost zasebnih naložb v trgovino in turizem, izraba ugodne lege in bližine velikih mest (Reka, Trst, Ljubljana) ter obmejne trgovine s Hrvaško premalo izkoriščena. Sicer pa je v celi notranjsko-kraški regiji (5 občin) opazna rahla gospodarska rast. Prihodki so porasli za 15%, odhodki pa za 14%, čisti dobiček je večji za 36% in gaje za 1.228 milijonov SIT, izgube pa so 17,5% manjše kot leto poprej in znašajo 1.877 milijonov SIT. Izgub je torej še vedno za 650 milijonov SIT več kot dobička, vendar pa je to še enkrat manj kot leta 1995. Marjan Tiselj RAZPIS Ogrevanje z okolju prijaznimi viri Medtem ko je proces prehajanja iz okolju neprijaznih virov ogrevanja na ogrevanje z okolju bolj prijaznimi gorivi v razvitih zahodnih državah skorajda zaključen, v Sloveniji kar petina gospodinjstev še vedno uporablja okolju neprijazne ogrevalne vire, zlasti drva, lesne odpadke in mazut. Edina rešitev za zmanjšanje onesnaženosti zraka je torej prehod na drugačne ogrevalne vire, zato je začel Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije ponujati ugodne kredite vsem fizičnim in pravnim osebam, ki živijo ali delajo v objektih, v katerih uporabljajo okolju škodljiva goriva in nameravajo zamenjati dosedanjo kurjavo z ekološko sprejemljivimi viri energije (zemeljski ali utekočinjeni naftni plin, kurilno olje, toplotna črpalka, solarna energija ali navezava na daljinsko ogrevanje) kjerkoli na ozemlju Republike Slovenije. Na osnovi nacionalnega ekološkega projekta, ki ga že vrsto let razvija ministrstvo za okolje in prostor, je Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije pridobil kredit Svetovne banke, ki je namenjen za prehod na čiste vire energije. Razpisani znesek je 1,2 milijarde tolarjev, kredit pa lahko-prejmejo vsi kreditno sposobni prebivalci Slovenije, ki se odločijo za predelavo. Po zagotovilih sklada pri tem ni pomembno, kdaj oddajo vlogo, kajti sredstev je dovolj za vse interesente. S krediti je mogoče financirati 80% stroškov prehoda z ogrevalnih sistemov, ki uporabljajo trdna goriva in težka olja. Poleg tega je mogoče dodatno namestiti ogrevalni sistem za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki zmanjšujejo emisije škodljivih snovi v ozračje ne glede na to, kakšno gorivo se uporablja za osnovno ogrevanje. V prvem polletju leta 1997 je obrestna mera 5,5%, kar je veliko manj kot pri komercialnih kreditih; občani lahko dobijo največ 1,1 milijona tolarjev kredita, samostojni podjetniki (za poslovne prostore) 6 milijonov, pravne osebe pa 55 milijonov. Odplačilni rok za te kredite je do šest let (za pravne osebe do deset let), kredite pa je treba zavarovati pri zavarovalnici. Sklad vse zainteresirane še posebej opozarja na možnost ugodnega kreditiranja javnih ustanov (šole, vrtci, občine, komunalna podjetja itd.), ki imajo možnost zavarovanja kreditov z bančno garancijo ali tržno zanimivo hipoteko na lasten ali garantov objekt. Odločitev za čiste vire energije ima številne prednosti, najpomembnejša pa je gotovo udobje oziroma enakomerno ogrevanje vseh bivalnih prostorov, taki sistemi pa postajajo tudi cenovno vse bolj konkurenčni. Razpisno dokumentacijo, obrazce za prijavo in informacije dobite v ilirskobistriški enoti Splošne banke Koper, Bazoviška 18, tel. 41 -981 (Irena Možina). Snežnik • stran 4 11*1 PO OBČINI RIBIŠTVO Jeseni v novem domu Ljubitelji ribolova v sladkih vodah se ne morejo pritoževati, da na llirskobistriškem nimajo velike izbire. Poleg povodja reke Reke sta tu še dve umetni jezeri, ribiči pa imajo na razpolago kar 110 hektarjev vodnih površin, s katerimi gospodari Ribiška družina Bistrica iz Ilirske Bistrice, ki letos praznuje 50-letnico delovanja. 180 članov in 50 mladincev (60 članov je vključenih v sekcijo iz Vremske doline) namerava jeseni odpreti ribiški dom, ki že stoji ob jezeru Mola pod vasjo Soze. Člani družine so na občnem zboru izrekli nedeljeno priznanje prejšnjemu predsedniku Zlatku Jenku, ki ima velike zasluge za to, da je objekt pod streho (na sliki). Novi predsednik RD Bistrica bo v naslednjem obdobju Iztrok Perenič, gospodar pa Janez Hrvatin. Kot je dejal Iztok Perenič novogradnja letos še ne bo dokončana, verjetno bodo zmogli urediti le osrednji del - klubski prostor in teraso. Sicer pa je ena izmed prednostnih nalog domače ribiške družine skrb za ponovno vrnitev soške postrvi, avtohtone ribje vrste, v reko Reko, saj bo letos s pomočjo Zavoda za ribištvo Slovenije v gojitvene potoke vložila 90.000 iker oziroma mladic, kar bi moralo spremeniti razmerje med soško in potočno postrvjo, ki še vedno prevladuje. Poleg soške postrvi so ribiči že februarja vložili 600 kilogramov ameriških postrvi v jezero Klivnik, v Molo pa bodo vložili še 2000 kilogramov krapov. Domače ribolovne vode so namenjene vsem ljubiteljem ribolova, ne le članom ribiških družin. Dnevno ribolovno dovolilnico lahko kupi vsak, vendar mora upoštevati ribolovni režim. Odprtje ribolovne sezone na salmonide je RD Bistrica tudi letos združila s piknikom in tekmovanjem na največjo uplenjeno postrv. Na pregradi jezera Klivnik se je 1. aprila zbralo 121 ribičev iz vse Slovenije, tako veliko število pa ni zgolj naključje, ampak plod načrtnega informiranja, prijateljskih vezi in kvalitete ilir-skobistriških ribolovnih revirjev. Po nekajurnem ribolovu se je izkazalo, da so ribiči ujeli okoli 50 postrvi, ki so bile precej manjše in lažje kot lani, na splošno pa so bili z ulovom zadovoljni. Prvo in drugo mesto sta zasedla Floris (1,2 kg) in Nail Šabič (1,10 kg) iz Izole, oba sta ujela potočno postrv, tretji pa je bil Rudi Potočnik, ki je ujel 1 kg težko šarenko. Prvi trije so prejeli pokale, do 7. mesta pa so razdelili še praktične nagrade. V lanskem letu je bilo prodanih 1500 enodnevnih ribolovnih dovolilnic, cena pa se je gibala od 1.500 do 3.000 tolarjev. K Reki in na obe umetni jezeri prihaja čedalje večje število ribičev iz vse Primorske, veliko pa je tudi tujcev, zlasti Hrvatov. KINO PROGRAM FILMOV V MAJU MICHAEL COLLINS, amer. barv., vojni; nominaciji Oskar 97 za kinematografijo in dramsko priredbo; režija: Neil Jordan; igrajo: Liam Neeson, Aidan Quinn, Stephen Rea, Alan Rickman injulia Roberts; 30. aprila in 2. maja ob 2030. 101 DALMATINEC, amer. barv., komedija; režija: Stephen Herek; igrajo: Clenn Glose in 101 dalmatinec; 1., 2. in 4. maja ob 18. uri. VOJNA ZVEZD, amer. barv., znanstvenofantastični; režija: George Lucas; igrajo: Mark Hamill, Carrie Fisher, Alec Guiness, Harrison Ford; 1., 3. in 4. maja ob 2030. OUTSIDER, slo. barv.; nagrada občinstva za najboljši film Portorož 97; režija: Andrej Košak; igrajo: Davor Janjič, Zijah Sokolovih, Nina Ivanič; 7. in 8. maja ob 2030, 10. maja ob 18. uri, 11. maja ob 2030. ROMEO IN JULIJA, amer. barv., romanca; nominacija Oskar 97 za scenografijo; režija: Buz Luhrmann; igrajo: Leonardo di Caprio, Claire Danes, Brian Denneby; 9. maja ob 2030,1 1. maja ob 18. uri. TEMNO SRCE, angl. barv., ljubezenska drama; režija: Michael Winterbottom; igrata: Christopher Eccleston in Kate VVinslet; 10. maja ob 2030. IMPERU VRAČA UDAREC, amer. barv., znanstvenofantastični; režija: Irvin Kershner; igrajo: M. Hamill, H. Ford, C. Fisher, Billy Dee VVilliams; 15. in 17. maja ob 2030, 18. maja ob 18. uri. LOV NA ČAROVNICE, amer. barv., drama; nominaciji Oskar 97 za stransko žensko vlogo in prirejen scenarij; režija: Nicho-las Hytner; igrajo: Daniel Day-Lewis, Wi-nona Ryder, Paul Scofield, Joan Allen; 16. in 19. maja ob 2030. MARS NAPADA, amer. barv., parodija; režija: Peter Suschitzky; igrajo:Jack Nichol-son, Glenn Glose, Anette Bening, Pierce Bro-snan, Danny DeVito; 24. in 26. maja ob 2030. MATILDA, amer. barv., komedija; režija: Danny DeVito; igrajo: Mara VVilson, Rhea Perlman, Danny DeVito; 22. maja ob 2030, 23. in 25. maja ob 18. uri. PRIKAZEN IN SENCA, amer. barv., pustolovski; Oskar 97 za zvočne efekte; režija: Stephen Hopkins; igrata: Val Kilmer in Kirk Douglas; 24. in 25. maja ob 2030. SEME ZLA, amer. barv., kriminalka; režija: Alan j. Pakula; igrata: Brad Pitt in Harrison Ford; 29. maja ob 2O30,31. maja ob 18. uri in 2030. ŽIVETI V POZABI, amer. barv., drama; 30. maja ob 2030. Informacije o filmih 24 ur na dan, tel. 81-569. Pridržujemo si pravico do spremembe programa! CVtomiD KINO KMETIJSTVO Trud je poplačan Na osmo vseslovensko prireditev 'DOBOTE SLOVENSKIH KMETIJ', ki je letos potekala med 4. in 7. aprilom v Minoritskem samostanu na Ptuju, seje s pomočjo Kmetijsko svetovalne službe Ilirska Bistrica prijavilo tudi 16 kmetic in kmetov iz različnih krajev občine, saj se zavedajo, da je razstava priložnost za predstavitev in prodajo njihovih izdelkov širšemu krogu ljudi. Poleg izdelkov iz žit, mesa in mleka so organizatorji, Mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, letos prvič ocenjevali tudi žganja, kise in olja. Strokovne komisije so letos ocenile 706 vzorcev, na razstavo pa so se uvrstili le tisti izdelki, ki šobili nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji (306). Prijavilo se je kar 562 kmetij, od tega 392 z izdelki iz žit, 77 z mlečnimi, 84 z mesnimi, 44 z vzorci domačega kisa, 15 z vzorci olja in 94 z vzorci naravnih žganj. Kmetje iz ilirskobistriške občine so prijavili 4 izdelke iz mleka (ovčja in kozja skuta ter kozji jogurt), 3 iz žita (orehova potica, mešan kruh in krofi), 4 vzorce jabolčnega kisa in 5 jabolčnega in slivovega žganja. V kategoriji mlečnih izdelkov so priznanja dobili vsi štirje prijavljeni: zlato Rudi Lakota iz Podgrada ter Zora in Ivan Jenko iz Tominj za ovčjo skuto, dve srebrni priznanji za kozjo skuto in kozji jogurt pa Mateja Škrab iz II.Bistrice. Marika Mikuletič z Male Bukovice je dobila bronasto priznanje za mešan kruh (pisanko), Vilko Škrab iz II.Bistrice pa za jabolčni kis. Za žganje je dobil zlato priznanje Vilko Škrab, srebrno Drago Baša iz Jasena ter Dragica Primc iz Rečice. V kvaliteto izdelkov ilirskobistriških kmetov torej ne gre dvomiti, saj jih je od 16 prijavljenih kar 9 dobilo priznanja. Najbolje se je odrezala družinska kmetija Škrab iz Ilirske Bistrice, ki je dobila priznanja za vse štiri prijavljene vzorce. ZA LETOŠNJI 1. MAJ Na Kozleku že štiridesetih Ija Marljiva skupina planincev iz podgorskih vasi je za letošnji praznik dela spet pripravila tradicional^ srečanje na Kozleku. Da so se prvomajska srečanja na tej naši priljubljeni, skoraj tisoč metrra. visoki razgledni gori dodobra prijela, priča tudi podatek, da je bilo letošnje že štirideseto zaporfp. Začetnik in dolgoletni organizator srečanj na Kozleku je bilo domače planinsko društvo, ki pa je zadnja leta, odkar so začeli graditi kočo na Kozleku, podgorskim planincem predalo tudi organizacijo vsakoletnih srečanj. Prav zahvaljujoč njim in pred tremi leti odprti planinski koči, so srečanja na Kozleku postala bolj množična in še bolj prijetna tudi za vse tiste manj vešče planince, ki jim vzpon na Kozi ek odtehta morebiti celo vzpon na Triglav. Za podgorskimi planinci je znova bogato leto, zato so gostom, ki jih je bilo letos okrog 1000, z veseljem predstavili nekaj svojih delovnih uspehov in se zahvalili vsem, ki so jim pomagali opremiti kuhinjo in klet, predvsem pa po- staviti naprave za izkoriščanje sončne energij s katerimi so rešili problem oskrbe z elektrikCe Prisotne je pozdravil tudi Janez Žibert, preds^ nik PD Snežnik II. Bistrica, ki je vsem prisotu^ zaželel lep prazničen dan in še obilo vzponi na naše vrhove v jubilejnem letu društva, ke: Podgorski planinci so štirim udeležene^ prvega srečanja na Kozleku pred devetintride|,r( timi leti poklonili spominsko darilo, planil1 Mara Cubr pa je koči podarila doslej najstareil fotografijo planinskega izleta na Kozlek iz lfl 1949. Za razvedrilo in sproščeno prvomajh veselje je tudi letos poskrbel ansambel 'Snežr' ki je tokrat predstavil tri nove člane in ne| novih pesmi, (-oj) Na Kozleku, 2. maja 1958. Skupino skoraj štiridesetih bistriških planincev z mnogo mladinci1 Titovega trga vodil društveni tajnik Milan Šajn s planinskimi prijatelji. Od tedaj so postali prvomaj' izleti in srečanja na Kozleku prijetna in vsakoletna oblika planinskega druženja na tej naši lep' razgledni gori. (Fotografijo Silvestra Maraža je za objavo odstopil Žarko Klanšček). - IN MEMORIAM c JPar Jan Jožetu Keucu Sončni sobotni popoldan je bil 19. aprila, ko smo se na trnovskem pokopališču tiho poslovili od našega meščana Jožeta Keuca. Ostal nam bo v spominu kot človek, nemiren v iskanju in ustvarjanju, poln idej in komaj kdaj zadovoljen z doseženim. Bistričanom ostaja za njim za debelo knjigo mesečnikov SNEŽNIK, nekdanjega občinskega glasila, SNEŽNIŠKIH RAZGLEDOV, doslej edinega glasila domačega turističnega društva, in obdobje izrednega turističnega razcveta na Bistriškem. Rojen v letu 1928, je mladost preživljal v rodnem Celju in se šolal na kmetijski šoli v Mariboru. Konec petdesetih let je prišel v Bistrico in se zaposlil na kmetijskem referatu na občini. Svoje strokovno znanje je koristno vlagal v občinske kmetijske programe v okviru tedanjih kmetijskih zadrug za razvoj poljščin in sadjarstva ter s sodelavci pripeljal v občino prvi kmetijski traktor. Izredno hitro se je vključil v javno življenje našega mesta in s somišljeniki zastavil izhajanje prvega pravega občinskega časopisa Snežnik, katerega prva številka je izšla septembra leta 1962. Jože Keuc je bil ves čas izhajanja Snežnika, to je do srede leta 1966, njegov glavni in odgovorni urednik ter neutrudni organizator. Časopis je imel naklado celo štiri tisoč izvodov in je prišel skoraj v vsako družino v občini. Veliko vlogo pa je časopis odigral tudi v povezovanju naših zdomcev po vsem svetu, saj ga je uredništvo pošiljalo kar tristotim rojakom v trinajst držav na domala vseh celinah. Ko je iz finančnih razlogov presahnil, je Jože Keuc v želji ohraniti krajevno glasilo, zastavil izdajanje Snežniških razgledov, tokrat kot glasila domačega turističnega društva, katerega duša je tedaj bil. Prav domače turistično društvo je zahvaljujoč Jožetu Keucu sredi šestdesetih let doživelo izreden razmah, ki ga doslej še ni ponovilo. Društvo je odprlo turistične pisarne v Ilirski Bistrici, Podgradu in Jelšanah, organiziralo nekaj sto privatnih turističnih sob in na področju občine doseglo več tisoč turističnih nočitev. S krediti je zastavilo razvijanje kmečkega turizma, izdalo prve prospekte, natisnilo serijo prvih enajstih barvnih razglednic mojstra umetniške fotografije Jožeta Kološe in se spoprijelo z organizacijo osrednjega slovenskega izseljeniškega piknika 4. julija 1966 v Ilirski Bistrici. Duša vseh teh in številnih drugih društvenih akcij je bil prav Jože Keuc. Želja za delom v turizmu je konec šestdesetih let zvabila Jožeta Keuca v Ljubljano. Tu jev različnih turističnih agencijah deloval vsa leta, dokler gani izdala zahrbtna bolezen, ki mu je v nekaj mesecih povsem izpila življenjske moči. Bodi ta zapis Jožetu Keucu v hvaležen spomin in skromno zahvalo, vsem njegovim pa v iskreno tolažbo, (-oj) Lei Grahor file Žel tak, * u. V petek, 11. aprila, smo se morali z^o njič posloviti od tebe, draga Lea. V staro^sif 76 let si odšla počivat k tvojim na Prernfiv Ob tvojem domu v Dolnji Bitnji se na' je zbralo veliko, ki smo te poznali. Od te^ so se posebej poslovili tvoji vaščani iz W lombana v Istri, kjer si bila učiteljica ustvarjalna leta po vojni. Ob tebi pa s^ bili tudi tvoji prijatelji, partizanski učitelj' iz Košanske doline. Nihče bi od tebe ne mogel pričakovat drugačne poti, kot si jo zastavila in poten vse življenje hodila. Slovensko zavest ti jf vcepil najprej oče in nato vsi iz ožje širše domovine. Kmalu si postala članica osvobodilne^ gibanja in kot učiteljica s pomočjo dop0^ nilnega tečaja v Tolminski Trebuši nas^ pila svojo pedagoško pot, najprej kot pat*' zanska učiteljica v Šmihelu in Kalu pri P'<’ ki. Sodelovala si pri uspeli Gregorčiče'' proslavi, tvoji pionirji pa šobili opazni 1. maja 1945 v Šempetru, kjer je bila veli^j manifestacija v pozdrav osvoboditeljef1 Prebivalcem Kala je še vedno v sporni1* lepa zaključna prireditev šole. Novo šolsko leto te je našlo že v tvoje* Kolombanu. Tu si ostala vsa leta do upo^ jitve in za prizadevno delo prejela več P* znanj in odlikovanj. Dokler si bila v med učenci, nisi poznala počitka. K° ^ morala počivati, pa si se spopadala z leznijo. S partizanskimi kolegi iz Košani doline si bila skupaj še leta 1995, ko si** imeli zadnji plenum v Novi Gorici. Nikoli bi nihče ne mislil, da si se te^j tudi zadnjič srečala z vsemi nami. le> Tvoji kolegi te bomo ohranili v trajne* spominu, prav tako pa tudi tvoji Kolo*1 bančani, ki šoti hvaležni za vloženo Milka Male - Luke2 KBf Mm nifll_QflwillpMpnlk I MB ...... ............. .......s !___®_ Ta čudni dan danes sem po obisku stare šole pohitel JTumo vrtca. Preden sem prišel na cesto, spe-inafno Po Župančičevi ulici, mi je pogled kot ietrj3°navadi spet pobegnil proti drogu javne Osvetljave, postavljenem na rob malega ergiWrkiriŠČa P°*e8 zasebne zobne ambulante, ctrii anc'elaber, ki ga opazujem že nekaj mese-ldse.e.v' J"e vsak dan bolj poševen, trenutno 3 x otri,° kot tisti v Piši. Avtomobili ga stalno jopL.^kajo", a venomer le z ene strani. Ferplej blL da bi ga nekdo s poštenim kontra ru-nCf ^jem 2ravnal v pokončno ali popolnoma ide« a°ravno lego, saj ne razumem, zakaj ga rcaio samo z ene smeri. ■Par|a ° *3a razumem nov odlok bistriškega j . ^onta, ki med drugim prepoveduje metne 6 l^°V onioevanje kulturnih spo-2e|n' °V' košev za smeti in klopi v parku ... tak°iS6ni ^a'osten' ker je očitno, da je bilo z u°?°Četje sedaj dovoljeno in bi lahko 4-°m razbijal tiste klopi in mostičke in )5»ih fi ,aa Smeti, lepo razporejene po najlep-n- tivncT ^'str'ce- To bi pomirilo mojo destruk-ia{ naravo. Tako pa sem vse zamudil. Je pa odlok tudi edukativne narave, kar pomeni, da so odloki lahko tudi tenkočutni, le da tega nisem vedel. Zgoraj omenjeni namreč priporoča "gojenje cvetja in drugega okrasnega zelenja na balkonih, ložah in vrtovih". Jaz bi dodal še priporoko za petje podoknic. Strogost in ljubezen na enem mestu. Kaj pa šanse za uveljavitev odloka v naturi? Možnosti so po mojem 1 :10.000, kar pomeni, da iz tega ne bo nič. Inšpektorji ne bodo hodili v obhode, policaji imajo polne roke drugega dela, mestnega redarja ni, ker ni denarja, golobi ali "leteče podgane", kot jim pravijo v Kopru, pa v odloku sploh niso omenjeni. Napak je tudi, da se psi ne smejo svobodno sprehajati. Jaz bi jih še več kot do sedaj spustil na Brinškov klanec in na Cankarjevo ulico in tako vsaj nekoliko zavrl vratolomne dirke (samo)morilcev in podobnih kamikaz, ki vsako leto vozijo bolj noro (ali pravilnejše za-zapisano norejše). Pa še nekaj: ne predstavljam si drvarnice, ki bi zadovoljevala vse pogoje za postavitev. Najprej bi se zataknilo pri lokaciji - seveda pišem o razmerah v moji ulici. Minister Dragonja je obljubil pomoč Lesonitu. Prvi ukrep je bil nekakšen opozorilni enourni odklop električne energije. Elektriko je treba plačati, ker je energija draga, Dragonjo pa bi morali preimenovati v Draginja. Sicer pa je danes, ko to pišem, zelo čuden dan, dan Zemlje namreč, in kot slišim se Le-sonitov klobčič vendarle počasi odmotava. Upamo, da bo Lesonit ozdravel, jutri ne bo več dan Zemlje, ampak svetovni dan knjige. Potem nas čaka dan upora proti okupatorju. Nastanek tega je starejšega datuma. A vendarle - vsak dan si izmislijo kakšen nov "dan ..." in čimveč "dnevov" imamo, toliko slabše nam gre. Sodi in vreče. Trenutno je v modi odkrivanje sodov in vreč, ki so polninevarnih snovi in nesramno skrite. Za marsikaj se je vedelo že dolga leta. Tudi za tiste vreče v Podgradu, ki so jih "uradno" našli pred nekaj dnevi. Pošteni najditelji strupenih snovi v sodih, vrečah ali izven jih lahko prijavijo na novo številko 113. Morebitnih najdb v Clobovniku naj raje ne prijavljajo, saj sojih odkrili arheologi že pred dvajsetimi leti... Danes je res čuden dan (22. april). V nabiralniku me je prijazno pričakal še en, meni nepoznan, časopis z imenom "Profit". V naslovu piše, da stane 1 (en) tolar! Ob listanju ugotovim, da gre za še en humoristični umotvor tipa "Delničar"; naletim na članek Julije Logar, ki ugotavlja: "Lesarji so doma na Postojnskem, največja med njimi sta Lesonit in javor". Južnoprimorsko regijo deli na koprski in postojnski del ... Z Japonske prihaja senzacija. Gre za televizor z najmanjšim zaslonom na svetu. Zaenkrat si ga lahko privoščite za borih 8.600 DEM. V Evropi je kupljiv samo v Nemčiji. Sliko na ekranu lahko vidite samo s pomočjo mikroskopa, ki ga dobite kot brezplačno prilogo. Naši trgovci obljubljajo, da ga bo pri nas moč kupiti že čez dva meseca. Oboževaicem(kam) Pavarottija svetujem, naj ga gredo poslušat (lahko tudi gledat) v milansko Scalo, kjer so vstopnice veliko bolj poceni kot v Ljubljani, pa še lep izlet si bodo lahko privoščili. Pomanjkljivost: sosedje in znanci jih v tem primeru ne bodo videli na TV. Pa tudi Nessun dorma in O sole mio ne bodo slišali. Slišati pa je, da bo slavni pevec Nessun dorma pel že 2728-ič. Od tega sem ga sam slišal petnajstkrat, kar mi je več kot preveč. Notranji glas mi pravi, da se bo nalomljeno zrcalo kmalu razbilo. Če bo tako, se ne vidimo več, zato vam želim, da bi uresničili tisto, za kar delajo veliko reklamo vsi režimi in sistemi tega sveta: za boljši jutri, za boljšo bodočnost nam in zanamcem. Jaz pa vam želim tudi lepo sedanjost! Vedno vaš Dimitrij Bonano Amandma (z dne 23. 4): j. S. me je opomnil, naj zapišem, da so pri sprejemanju odloka pozabili dodati še prepoved preklinjanja in pljuvanja (predvsem po oblasti, posebno po županu) ter spuščanja neprijetnih plinov človeškega izvora. Podarite prihodnost svojim najdražjim v Štipendijsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav V 7 ava,'ovalnici Triglav se s svojo neprestano trudimo čim-J približati potrebam in željam a^h sedanjih in bodočih zavaro-ancev- Zavarovanjem Življenjske-^ ^ °§a Zavarovalnice Triglav, ki P°znana že vsem, smo dodali še vi sto življenjskega zavarova-4’in tiCčT štipendijsko. Namen to-^neSa zavarovanja je, da starši sta,i starši zagotovijo svojim /' °k°ni določena sredstva oziroma h^J° za njihovo šolanje v pri- tzavaro- v S britvijo štipendijskega____ a,iJQ se sklenitelj obveže, da bo do-x 01 j£no dobo plačeval mesečno ernijo. Zavarovalnica Triglav se j l^em °bveže, da bo po izteku te e mesečno izplačevala štipendi- f|!|| W f w w w iiffljf vam ..mm# gf ŽIVLJENJSKI KROG Ker življenje potrebuje varnost N g llllillilia > 2 ..............<0 § m Ol W|C» postajna tradicija varnost znanje prijaznost jo do izteka dogovorjene dobe izplačevanja, in sicer ne glede na to, ali je zavarovanec živ ali ne. V primeru smrti zavarovanca med plačevanjem premije, se s plačevanjem premije preneha. Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za primer smrti, pač pa po izteku dogovorjene dobe plačevanja premije začne izplačevati štipendijo. Štipendijsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je lepo darilo vašim najdražjim - podarite jim prihodnost. O štipendijskem zavarovanju vas bo podrobneje obvestil vaš zastopnik, lahko pa se obrnete na našo območno enoto v Postojni. Prijazno vam bomo skušali pomagati. NOČNI SAMOGOVORI Nategni me nežno Včasih smo to smeli počenjati samo prvega aprila, ker je bil ta dan pač posebej namenjen medsebojnim potegavščinam, ko si je lahko, malo bolj kot po navadi, drug drugega privoščil s kakšno nedolžno lažjo ali šalo. Če je kdaj vse skupaj izzvenelo malo bolj cinično ali porogljivo, se ni zaradi tega nihče po nepotrebnem vznemirjal, kot se recimo danes. Vsekakor je bila to svojevrstna šola vzgoje strpnosti in razumevanja stvari, ki jih med letom ne opazimo. Mulci temu strokovno pravijo nategovanje ljudi po svoji meri. Da nismo vsi enako dolgi (in enaki), a tudi raztegljivi ne, že dolgo vemo, saj to čutimo vsak dan. Človek pa si želi vedno vse po meri; od obleke in sosedov do prijateljev. In kadar tega ne zmore, si skuša stvari in ljudi nategniti na poljubno dolžino, če se mu prej ne utrgajo ... Spomnite se samo zaključka smučarskih poletov v Planici, kjer naš Primož ni takoj preskočil svojih tekmecev; celo padel je, kar bi skoraj povzročilo pravo nacionalno katastrofo. Ženske so vsevprek jemale apauri-ne, moški pa so si pomagali iz obupa s kakšnim bičerinom ta krepkega. Na koncu se je vse lepo izteklo in spet smo lahko nategovali svoj nacionalni ponos do onemoglosti. Človek se mora sprostiti tako ali drugače. Primorci smo si umislili svojo pevsko revijo, na kateri izživ-Ijavamo svoj pevski temperament po napol praznih dvoranah in naveličanih poslušalcih. Ko sem hotel prilepiti plakat za letošnjo revijo na za to nalašč določeno mesto, sem presenečen ugotovil, da Primorci tudi (in predvsem) plešemo, saj je bil pano že zatrpan s plakati, ki so vabili na plesne prireditve. Precej mi je šinilo v glavo, da je za človeka bolje, da mu tulijo še z muziko, če ga že nategujejo. Je bolj kulturno, veste! Kadar pa res nimamo drugih opravkov, se igramo znano slovensko zgubarsko igro 3x3 ali pa se prijavimo na eno od TV iger, kjer nas voditelji celo uro nategujejo za tistih par nagrad v obliki kakšnih konzerv, s katerimi potem človek ne ve, kaj bi. Važno je, da zmagaš! Gospa S., ki je sicer, kako bi rekel, moja literarna oboževalka, bo spet rekla, ko bo tole brala, da sem cinik (se pravi cinge-sar). Pa smo tam. Pri nedovoljenem obrtništvu namreč, kjer je končal tudi D. B., ki je šel pred mano po isti žalostni poti s Snežnikom vred. Na Kozlek namreč, kjer so smeli naši kaskaderji skakati z domačih skal v neznano globino. Svojčas. Zdaj tega ne smejo več početi, ker ni dovoljeno. Kam se bodo preselili s svojimi letečimi napravami, ni znano. Z nama ne bo nič drugače. Kot cingesarja bi lahko odslej cinila kakšna občinska korita, ki vedno puščajo - v glavnem denar -, a žal še vedno ciniva javno kanalizacijo, ki se kar naprej maši in pušča, saj vanjo vsi neodgovorno zlivajo pomije. Nekdo pač mora to početi, čeprav ni ravno strokovno usposobljen delavec. Še dobro, da naju zaradi neprijavljene dejavnosti ne preganjajo še da-carji, čeprav bi naju lahko tudi oni mimogrede malo nategnili za neizplačane honorarje, ki nama jih dolguje vrag si ga vedi kdo. To pa je že druga zgodba, saj bi morala, preden se posloviva od njega, ta denar vsaj videti... Povem vam, da je veliko bolj varno in predvsem zdravo, če vas nategujejo za te namene nalašč usposobljeni poklicni delavci, ki jim pravimo fizioterapevti. V našem primeru gre za tri ljubke in zgovorne punce, ki svojo poklicno dolžnost oziroma nategovanje pacientov opravijo tako hitro in nežno, da niti ne opazite, kdaj je mimo. Seveda morate prej pokazati zdravnikovo napotnico, sicer vam stvar oziroma delo kljub vsej prijaznosti zaračunajo. Takšno je pač življenje. Smeh je pol zdravja, pravijo, zato ga delijo na obroke kot nevarno zdravilo, sicer bi nam v prevelikih količinah utegnil škodovati. Z denarjem je isto: človeka lahko poneumi in neumen državljan ni koristen nikomur, niti sebi, zato bodite raje pametni. Ker ne vem, kakšna bo usoda naše strani v prihodnosti, vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za potrpežljivost in naklonjenost, s katero ste sprejemali moje pisanje, ki vsem in zmeraj ni dobro delo (strilo). Če bom smel to še naprej početi, mi bo v veselje . zaradi vas ... in za vas! Jože Stegu P. S.: V prijetno dolžnost mi je, da smem tokrat pozdraviti dve Bistričanki na "višjih položajih", ki sta na naši premski prireditvi 31. marca branili moško čast pred državnimi oblastniki. Naših, se pravi občinskih ni bilo nikjer videti, ker baje niso vedeli, da pridejo "oni od tam gor". Pohvalno je, da politiki ne vedo, kam s kulturo! No, gospa dr. Ivica Smajla, naša vrla Premka, je imela o tem gotovo svoje mnenje, zato je prišla k nam kar na lastno pest. Moram priznati, da sem ponosen nanjo. Enako na našo podžupanjo, ki si je privoščila sedež prav blizu predsednika državnega zbora. Bravo, punci! Ne bosta več trdili, da vas samo šimfam! Zdaj vaju bodo drugi, a tega si ne ženita preveč k srcu. Pravi Vse mine, le dobra misel ostane... Srečno! Snežnik • str.n 6 KULTURA april 1997 PREJELI SMO 0 bistriških političnih strahovih Ker se po (naših) kuharjih pojavljajo namigovanja, češ da je bila spominska slovesnost ob predstavitvi pesniške zbirke domačega pesnika Vilija Steguja 'Ugašajoče sanje' preveč spolitizirana za kulturno prireditev, se čutim dolžnega in moram, kot sorodnik pokojnega in soustvarjalec tega dogodka, bralcem in udeležencem posredovati nekaj pojasnil. Že celo desetletje namreč na vsa usta govorimo o civilni družbi in o nujnosti demi-tizacije kulture ter politike kot pogoju za normalni razvoj družbe, v kateri živimo. To pomeni, da naj zavzameta samo tisti prostor v njej, ki jima pripada. Sejalci zgoraj navedenih namigovanj pa skušajo dodati ideološke predznake že sami prisotnosti nekaterih politikov na kulturni prireditvi, kar jeza sedanje pojmovanje demokracije krat-komalo nevzdržno, saj se obnašajo tako, kot da nismo v lastni državi. Tega ne pišem iz osebne prizadetosti, temveč iz zgrože-nosti nad mišljenjem nekaterih sodržavljanov, ki očitno ne zmorejo obvladati novega političnega jezika in pravopisa, ali pa ga enostavno nočejo ... O tem ne bi razsojal. Očitno sta jim ostala v spominu tesna povezanost nekdanje politične in kulturne garniture, ki sta želeli dajati vtis nacionalne homogenosti (ideološke seveda) z nekimi nedoločenimi zgodovinskimi cilji. Danes, ko imamo nekatere teh ciljev že pod svojo streho, so se odnosi med politiko in kulturo ohladili skoraj do ledišča, ker pesniki, recimo, naenkrat niso več neka božanska bitja, ampak samo ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo ... O tem se je svoje dni razpisal že Marjan Rožanc v svojih zloglasnih esejih, zaradi katerih si je nakopal sveto jezo tedanjih oblastnikov in kulturnikov, saj ježe vnaprej napovedal konec kulturne prevlade oziroma njeno demitizacijo. Če je pesnik resnični stezosledec resnice in prihodnosti, mu čas in dnevne politične potrebe ne morejo odvzeti moči in teže njegovih besed, saj besede ne preminejo. In če so nekateri naši politiki zašli na Prem, so to storili predvsem iz neke kulturne zavesti in ne strankarskih potreb. S tem so dokazali, da so še zmožni sesti za isto mizo in pozabiti na dnevne razprtije, ki jih delijo na tiste, ki vladajo ter one, ki na to čakajo. Slovenci imamo očitno radi samo zmagovalce. Lojze Peterle, ki je govoril ob pesnikovem in prijateljevem grobu, gotovo ni eden izmed njih, je pa eden izmed tistih, ki se je ves čas neprikrito boril za iste cilje: samostojno in svobodno državo. Njegova prisotnost mnogim verjetno ni bila ravno po-všeči, a moram povedati, da je naš družinski prijatelj že četrt stoletja, kar ni tako malo. FILATELIJA ZA MLADE Znamke in poštna tradicija Svojo tretjo filatelistično razstavo so člani šolskega filatelističnega krožka na OŠ Dragotina Ketteja pripravili 22. aprila 1997, prav na dan šeste obletnice obnovitve pošte v Trnovem pri Ilirski Bistrici - 6251 Ilirska Bistrica. To je bila tudi prilika, da ob razstavi predstavijo še pomembno tristoletno poštno tradicijo v tem kraju. Pošto v Trnovem omenja že Valvasor, saj je cesarica Marija Terezija dodelila dodatne pravice trnovskemu poštarju pri prevozu potnikov in blaga čez “globovniške klance11, pošto so utrjevali tudi Francozi v času Ilirskih provinc in znova avstrijske oblasti, ki so odprle trnovski poštni urad v sodobnem smislu leta 1903. Pošti Trnovo so posebno veljavo dale italijanske oblasti po prvi vojni, pa tudi naše poštne oblasti po drugi svetovni vojni, dokler niso pošto konec petdesetih let zaprli. Posebej zanimivo delo so mladi opravili z zbiranjem starih izvirnih predmetov iz poštne preteklosti, saj so predstavili pravi "poštni urad" z začetka našega stoletja. Številne predmete so zbrali pri nekdanjih domačih poštnih družinah in članih domačega muzejskega krožka, s pomembnimi izvirnimi predmeti pa je sodelovala tudi domača pošta, poštna enota Koper ter Notranjski muzej v Postojni. Mlade obiskovalce razstave so še posebej zanimali stari Morsejev aparat, pa stari telefoni, odsluženi teleprinter, poštna kasa, odtisi vseh dosedanjih poštnih žigov trnovske pošte, italijanski poštni nabiralnik in številni drobni poštni predmeti, ki jih je rada predstavila "poštna uradnica" Barbara, oblečena v starinsko obleko, sicer pa njihova šolska vrstnica. Tokrat so mladi člani šolskega filatelističnega krožka pripravili razstavo svojih zbirk poštnih znamk že tretjič in predstavili svoje celoletno zbirateljsko delo v krožku. Zbiratelji iz nižjih razredov so pripravili svoje mini tematske zbirke na albumskih listih, višješolci pa že na razstavnih listih. Z obsežnim razstavnim gradivom je štirideset mladih filatelistov dodobra napolnilo mize na velikem šolskem hodniku in vzbudilo veliko zanimanja tudi med odraslimi, ki so si prišli ogledat razstavo. Domače Primorsko numizmatično društvo, v katerega delokrog sodi tudi strokovna skrb za šolski krožek, je ob tej priložnosti izdalo dotisk poštne dopisnice in vzpodbudilo izdelavo priložnostnega poštnega žiga s prisrčnim filateli- FILATELIJA ZA MLADE 22.4.1997 6251 ILIRSKA BISTRICA stičnim motivom, ki ga je oblikoval učitelj likovne vzgoje Romeo Volk. Da pa bi prava "šolska pošta" delovala tudi v živo, so mladi filatelisti izdelali še posebno razglednico z likom pesnika Dragotina Ketteja in jo posvetili trideseti obletnici "Kettejeve bralne značke" (oblikovanjeMilojka Primc). Namenili so jo vsem učencem šole, učitelji pa so jih po- učili, kako po novem pravilno nasloviti poštno pošiljko. Mladi organizatorji so bili še posebej veseli upravnice pošte v Trnovem Mirjam Jelinčič, ki je prišla na otvoritev razsta- Na razstavi je bil deležen posebne pozornosti "star poštni urad" z mnogimi muzejskimi poštnimi predmeti. ve, in pisne čestitke Danice Petek iz poštne centrale v Mariboru. V tednu dni si je razstavo ogledalo nad tisoč učencev in odraslih. Vojko Čeligoj Če se malo pospominjamo, kaj vse so nekateri počeli z našimi velikani pisane besede v prejšnji vladavini in v kakšne namene so izrabljali njihova dela, bi morali še sedaj zardevati. Pa tega ne počno, ker so se otresli nadležnega bremena ... In če se danes pojavljajo politiki izven svojih "teritorialnih voda", je to kvečjemu hvalevredno početje, ki dokazuje njihovo zrelost. Mislim, da je evforija odkrivanja vsakovrstnih obeležij žrtvam medsebojnega obračunavanja v vojni že mimo in da končno prihaja čas, ko bomo le začeli govoriti o sedanjosti in o ljudeh, ki so v njej zrasli, jo pomagali ustvarjati in zanjo celo umrli. Naš pesnik je bil eden izmed njih, zato prav gotovo zasluži svoj prostor v našem spominu. In če ta spomin potrdijo tudi politiki s svojo prisotnostjo, (to) še ne pomeni, da je bila prireditev spolitizirana, marveč kvečjemu priznanje umetniku, da ga v imenu tistih, ki jih predstavljajo, sprejemajo v skupno narodovo lastnino, čeprav brez vednosti domačih oblastnikov, ki so očitno pozabili, da se svet ne končuje za njihovim plotom, preko katerega ne bi smel nihče stopiti brez njihove privolitve! Še sreča, da beseda ne pozna meja! lože Stegu AKTUALNO Po knjige v solske knjižnice Člani občinskega sveta so na 29. seji v soboto, 26. aprila, obravnavali tudi predlog Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper za sofinanciranje delovanja in nakupa novega bibliobusa - potujoče knjižnice. Koprska Knjižnica, ki že vrsto let opravlja to dejavnost, je od ilirsko-bistriške občine pričakovala, da bo prispevala za nakup novega vozila 2,1 milijona tolarjev ali 7,88%-ni delež (ostalo ministrstvo za kulturo in 6 primorskih občin) ter 963.000 tolarjev za delovanje v letu 1997. Potujoča knjižnica obiskuje Plamine družbe, Podgrad, Huje, Rjavče, Gabrk in Pregarje. Lani je bila v vsakem kraju desetkrat, 197 uporabnikov pa si je v njej izposodilo 5878 knjižničnih enot. Občinska uprava si je prizadevala, da bi sredstva za delovanje in nakup novega vozila v okviru zagotovljene porabe prispevalo ministrstvo za kulturo, ki je tako možnost zaradi naložbe v izgradnjo Knjižnice Makse Samsa (lani jo je obiskalo 44.519 uporabnikov, izposodili pa so si 111.115 enot knjižničnega gradiva) zavrnilo. Karmen Šepec je povedala, da je odbor za družbene dejavnosti ocenil, da tako velika vlaganja v potujočo knjižnico glede na majhno število uporabnikov niso sprejemljiva, zato je občinskemu svetu predlagal, naj sredstev ne odobri. V razpravi so nekateri svetniki, zlasti Vladimir Čeligoj, izrazili pomisleke nad takim predlogom. Po njegovem bi se morali problema lotiti drugače. Ukinitev potujoče knjižnice ljudem na obrobju občine prav gotovo ne bo koristila, bolje bi bilo, če bi se občinska uprava s koprsko knjižnico dogovorila za manjšo vsoto, mogoče toliko kot lani (300.000 tolarjev). Jože Rolih se je strinjal z ugotovitvijo, da je cena storitev previsoka. Omenil je možnost, da bi Knjižnica Makse Samsa za te namene lahko uporabljala enega izmed šolskih kombijev, Vojko Mihelj pa je predlagal, da bi šolski knjižnici v Podgradu in na Pregarjah z medknjižnično izposojo odprli vrata tudi odraslim uporabnikom. Občinski svet je na koncu sprejel sklep, da Občina Ilirska Bistrica v letu 1997 ne bo sofi- nancirala dejavnosti potujoče knjižnice in nakupa novega vozila. Pristojnim je dal pobudo, naj preučijo možnosti za izposojo knjig povsod tam, kjer je to mogoče. GLASBA Glasbeno srečanje in pevska revija Različna srečanja in revije, na katerih nastopajo otroški ali mladinski zbori, mladi instnl mentalisti, šolske glasbene skupine, so vsak dan bolj tekmovalno naravnane in "potihorh | predstavljajo pravi boj za prestiž med posameznimi šolami, profesorji in ravnatelji. ČepF rivalstvo, ki je za šport popolnoma normalna zadeva, ne bi smelo postati običaj v sf
^ dicionalno prireditev, ki bo letos potekala (jj< koliko drugače. Naborniki se bodo najprf ^ predstavili na parkirišču pri Pizzeriji Park 'r ^ šele nato na bistriškem osrednjem trgu. Org3 ^ nizatorji obveščajo vse udeležence v promet11 ^ da bodo 24. maja od 8. do 14. ure zaprte 3-zoviška cesta od Novega sveta do sodišč3 ^ Cankarjeva in Prešernova ulica.	^
__^dar
nek
Leposlovje za odrasle
Allende, I.: Eva Luna (Zbirka XX. stoletje); Christie, A.: Sloni si zapomnijo; Cigler, M.: Rezina limone; Conrad, J.: Senčna črta;; Fajdiga, F.: Lučka; Gaskell, E. C. S.: Sestrična Phillis; Gibson, W.: Nevromant (Zbirka XX. stoletje); Grossmith, G.: Dnevnik nekega nepomembneža; Koeppen, W.: Golob v travi; Lavvrence, D. H.: Ženska je odjezdila; Lipovec, M.: Cesta, reka in ljudje; Ma-rfas, J.: Tako belo srce; Patterson, J. H.: Ljudožerca iz Tsava; Rushdie, S.: Otroci polnoči; Stegu, V.: Ugašajoče sanje; Stropnik, I.: Lastna imena mojega doma; Štefanec, F.: Sij nad reko; VVallis, V.: Ženici; VVard, S.: Tujčev pristan.
Strokovna literatura za odrasle
Bohinc, R.: Gospodarsko pravo; Bronson, M.: Amnesty International; Brovvn, P.: Greenpeace; Bryant-M., K.: Pogovarjajmo se o Aidsu; Carriere, J-C.: Moč budizma; David Doktorič: primorski duhovnik med Starim in Novim svetom; Cunjak, D.: Preplah v lastni senci; Drenški, D.: Vse-eno; Edvvards, S.: Kadar moški verjamejo v ljubezen; Ehrhardt, U.: Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod; Grubiša, N.: Iz dnevnika milijonarja; Hlebš, J.: Izvor človeka; Hoyer, S. A.: Hiša Tartini v Piranu; Jambrek, P.: Uvod v sociologijo; Jung, C. G.: Religija in psihologija; Kaiser, J. H.: Novi veliki Kneippov priročnik; Kar misliš in govoriš, kako ješ in kaj ješ, kaže, kdo si; Kebe, J.: Loška dolina z Babnim Poljem; Kermauner, T.: Navzočnost božjega v slovenskem slikarstvu; Kos, R.: Čarobne poslikave svile; Kovačev, A. N.: Govorica barv; Kunzmann, P.: DTV atlas filozo-
na
fije; Lam, K. C.: Tehnika prijetnega bivanja^ *<°l shui; Marinko, J.: Antična arhitektura; Odkaf1 lizma do kapitalizma: izbrane zamisli o rač slovenskega gospodarstva v XX. stoletju; Paf W.: Prvine psihosinteze; Poler, M.: Novink etika; Pronzato, A.: Križev pot bolnika - pot1)1 nja; Rode, F.: Za čast dežele; Sitar, S.: Jurij ^ Slovenski pravni register; Speyr, A. von: Čl°' pred Bogom; Stark, J. G.: Kemijski podatke'1 za srednje, višje in visoke šole; Tavčar, M.: ^ šno poslovno sporazumevanje; Taylor, D° pes; Večerna šola marketinga in prodaje; Več1 nik, Z.: Nov zakonski model delovnih raz^ ter novejša sodna praksa; VVilfing, H.: EkoW Zidar, A.: Lustracija.
Leposlovje za mladino
Atkinson, E.: Zvesti Bobi; Erjavec, F.: Črtk1
življenja in delovanja učenjaka Schnaksch1’' perleina; Heichen, W.: Beli bogovi prihajaj0' ber, I.: Filipina in Filomena; Moost, N.: moje!; Rode, J.: Argonavtki; Rozman, A.:	$l"c
nost špurkov; Siegenthaler, K.: Hopek in 'e **e> nočni zajček; Suhodolčan, P.: Kolesar naj1 Vq;
Svetina, I.: Belin; Škrinjar, P.: Klapajoka Kopf jarr
Velthuijs, M.: Žaba je žaba, Žabec in tujec;' pre
ner, G.: Zajček in njegovi prijatelji.	bi|(
Strokovna literatura za mladih
Ambrož, D.: Antigona in Hamlet za matu*3' Bampton, J.: Na kmetiji; Brehm, A. E.: Velik3
Vo So |
ga o živalih; Kunaver, D.: Z lepim vedenj lepše čase; Rejc, M.: Preberi, razberi, preve°' šek, P.: Biologija; Zbirka vzorčnih nalog A venski jezik pri maturi.
sed
'nf
As
Devet desetletij planinstvu pod Snežnikom
Leta gradbenih podvigov
Spomladi 1950 izvolijo planinci novo vodstvo z Dragom Karotinom • Društvo si postavi zahtevne cilje: povečanje članstva, še posebej mladine, gradnjo planinskih postojank na Snežniku in na Sviščakih • Izgraditi snežniško cesto • Ponuditi planinstvu in turizmu nove možnosti na območju Snežnika
sfi V dejavnosti bistriških planincev vsekakor tni ^stavlja posebno prelomnico društveni občni >da2 0r 29. aprila 1958. Ob dosedanjih in marljivih nleninskih odbornikih je bilo vodstvo društva razširjeno z novimi člani, za predsednika dru-SV Va Pa izvolijo Draga Karolina, upokojenega 3|0P[ofesoria trnovske šole z bogatimi, tudi planince I Klmi izkušnjami. Društvo si postavi obsežen )0it Pro§ram dela, še posebej na gradbenem podro-svJ " ^a vodstvo misli resno, že čez nekaj dni maia) potrdi prvi društveni izlet na Kozlek, ;an Se 8a poleg Milana Šajna in novega predsed-ubni a udeleži skoraj štirideset članov in veliko 1 vrh^6 ^et' na K°ztek, 997 m visok razgledni lVZ , nad podgorskimi vasmi, ostanejo skozi štiri
j.
etja tradicionalna prvomajska druženja cev in domačinov.
bišče. Pot na Snežnik z eno ali dvema deskama na ramenih so opravili tudi štirikrat na dan, čeprav je graditeljem pomagala tudi večja skupina vojakov, ki je v treh tednih opravila večino težaških del. Že v jeseni leta 1958 je bil očiščen in urejen manjši prostor z betonsko ploščo, ki je kasneje služil za hrambo občutljivega gradbenega materiala, za prenočevanje zidarjev in skromno kuho delavcem.
Odločilna gradbena dela so bila opravljena v letu 1959. Vsa zidarska dela sta po načrtih arh. Klemna Kilarja v treh jesenskih tednih opravila brata Franc in Jožef Štembergar s svojimi družinskimi člani. S prenosom materiala so se izkazali tudi gozdni delavci, ki so v svojem prostem času z bosanskimi konjiči spravili na Snežnik ogromno potrebnega materiala.
I
d»
oL ........._.................................................................
trt &Ust 1958: začetek delovnih akcij za gradnjo koče na Snežniku. Od nekdanje nf iudl^ke opazovalnice so ostale le ruševine. Planincem so priskočili na pomoč ir? Vojaki in gozdni delavci z bosanskimi konjiči
Za
: 'f |ja^a Uresn'čitev prvega in najzahtevnejšega ci-¥ l P°stavitve planinske postojanke na Snežni-# ^' so stekla pripravljalna dela že v poletnih ¥ djSecih- Zamisel je podprla domača občina, ¥ Zv 0Vneorganizacije, posebej Lesonit, Planinska tsk)623 ^ovenije, pa tudi vojaške oblasti. Ob y dar?mn^ dotacijah je največje fizično delo ven-| nejj pa^° na ramena bistriških planincev. Od I nas 3nJe 'talijanske protiletalske opazovalnice , |<0 ezniku ni ostalo veliko, saj je izprana malta 1 a) Povezovala nekaj zidov. Brezštevilne pre-
hrane Štembergar se še živo spominja zidave osrednjih prostorov postojanke. Prof. Karolin je s planinci vse odlično organiziral, tako da so ključna gradbena dela tekla nemoteno. Vsem prizidkom so namenili betonsko strešno ploščo in en kap. Žal so bile številne opečne gredice za ploščo pri prenosu poškodovane in jih je bilo treba še dodatno podpirati. Še večjo težavo pa je predstavljalo pomanjkanje vode, ki jo je dokončno zmanjkalo tik pred betoniranjem strešne plošče. Morali so se znajti. Brata Franc in
SretfSt- del zidarske ekipe pred nastajajočo planinsko kočo na Snežniku. V 1 'n‘ieprof. Drago Karolin s "snežniškima zidarjema "Pepetom in Francem Štern-Oem, ki sta ga spremljala žena Danica in sin Vojko.
Pepe sta poiskala vreče in iz 15 metrov globokega brezna izza vrha Snežnika organizirala dviganje zmrznjenega snega in leda, prof. Karolin in gospa Ida pa sta cel dan kurila pod kovinskimi sodi. Celodnevno in trudapolno delo je bilo poplačano. Natopili so 800 litrov vode in drugi dan so že lahko zabetonirali strešno ploščo.
V naslednjem letu je postojanka dobila dokončni izgled. Poleg kuhinje, dnevne sobe, sanitarij in oskrbnikove sobe je bila v koči še lična spalnica z desetimi posteljami.
' jarne §ra^ene8a materiala iz Bistrice do Grde 1 PredvP0C* ^nezr|il/V-
v- v ■ „	___
‘	t--<>v-	4
'+•'****-	"»V	v
Aist, £(.■ <>/.*.. -e- V	y	il
/£&>-	<)
<1	Vj,	.V.«- . J/	■
..***».. Z.č4- r-»<-<	v	tvv AT«,•	' ’
«->-•/<■ 4V ■>*, CCŽ.	AfZk.* rf
*	&■*}<.***#»% /?co .

****<■
■*

zahtevali, naj zoper "urarskega mojstra" že nekaj ukrene in čimprej reši zadevo tako, da mu vzame dovoljenje za obrt "urepopravljati". Navedli so zahteve in pogoje: "Postava veljeva da se more vsakkateri obrt učiti nekaj let dokler se ga nauči delati in zvrševati in po izučenu vsakkateri mora dve leti kot obrtniški pomočnik in delavec obrt zvrševati, za kar se potrebuje urar znanje pet celih let."
Našega "urarja" je dovoljenje za opravljanje obrti stalo le 70 kron: 20 kron je dal za "izdajo spričevala", 50 kron pa za potovanje v Trst. V pritožbi so zapisani tudi očitki županstvu, češ "da seje spričevalo spregledalo da ni po postavi napravljeno, za kar je bilo tudi uraiju v Tistu dobro znano, ako bi bil spričevalo izdal, da se je pri njemu toliko let urarske obrti učil in da je tudi kot urarski pomočnik pri njemu dve leti delal, bi moral kazni ali globo do 400 kron plačati, tako pa mu je navedeno spričevalo izdal. Ker je ta naša pritožba istinita in utemeljena, naj bi bile vse navedene osebe zaslišane, da se razvidi, da se ni nikjer uralskega obria učil ali kot urarski pomočnik delal in služil, kar navedeno spričevalo postavnim zahtevam ne zadostuje, torej vdano zaprosimo: slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj blagovoli razveljaviti dovoljenje za obrt ure popravljati.
Trnovo, maja 1901"
Listine, ki bi nam-dala povratno informacijo nismo našli. Upamo, da je bila pritožba pravično rešena.
Vida Barak
Snežnik • stran 8
|

ZANIMIVOSTI
iiiig
______.
MLADI PLANINCI
V šolskih klopeh in v gorah
S pomladjo je oživela tudi planinska dejavnost med domačim planinskim podmladkom v šolskih planinskih skupinah na vseh osnovnih šolah v naši občini. Mladinski odsek domačega planinskega društva je z načelnico Mirjam Čeligoj in mentorji ter mladinskimi vodniki pripravil kar štiri planinske šole, ki se jih udeležuje sto mladih planincev.
Planinske šole so stekle na osnovnih šolah v Knežaku, Jelšanah, Kuteževem in na OŠ D. Ketteja v Trnovem tudi za šoli A. Žnideršiča in R. Mahniča-Brkinca Bregarje. Do konca aprila se bo zvrstilo kar 20 ur predavanj predpisanih planinskih znanj, kar morajo mladi poznati za varno hojo v gore. Zaključku predavanj bodo sledili tudi zahtevni izpiti in dobili bomo nov in šolan planinski podmladek.
Stekle pa so tudi priprave za udeležbo šestih mladih planinskih vodnikov in mentorjev na tečajih, ki jih za poletje načrtuje Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije.
Pomladno vreme pa je zvabilo mlade tudi na planinske izlete, ki jih organizirajo posamezne šolske skupine. Posebno živahen je bil skupni spomladanski izlet na 1256 m visoki Javornik nad Črnim vrhom, ki se gaje 12. aprila, z mentorji in številnimi starši udeležilo kar 150 mladih planincev iz Jelšan, Knežaka, Podgore, Trnovega in II. Bistrice. Iz vasi Lome so v dobri uri hoje dosegli razgledni stolp na vrhu Javornika, kjer so uživali v prekrasnem razgledu in se oddahnili ter razvedrili pred Pirnatovo planinsko kočo. Živahno planinsko dejavnost načrtujejo tudi za mesec maj. (-oj)
Planinski podmladek iz vseh ilirskobistriških osnovnih šol na Javorniku nad Črnim vrhom. V ozadju je Pirnatova koča. (Foto: Mirjam Čeligoj)
VRTNARJENJE
Živa meja
Pod besedami živa meja ali živica si večina ljudi predstavlja rezano živo mejo, običajno iz kaline (ligustra) ali pušpana; prevladujoča lastnost živih mej so v vseh primerih rastline, tudi drevesa ali vrtnice. Glede na to, kaj sadimo, razlikujemo striženo in nestriženo živo mejo. Druga lastnost žive meje je razmejevanje nekega prostora ali zemljišča.
Namen žive meje
Živa meja nas največkrat ščiti pred hrupom, prahom, vetrom in nezaželjenimi pogledi, pogosto pa jo zasadimo le zaradi estetskega izgloda. Glede na lastnost tal in okus lahko izbiramo listopadne, vednozelene ali iglaste rastline, ki so odporne proti industrijskim plinom (forsitija, kalina ...) in proti soli (črni trn, gle-dičevka) za posipanje cest. Če hočemo posaditi živo mejo vzdolž meje s sosedom, jo moramo zasaditi vsaj 60 centimetrov od njegovega zemljišča. V tem primeru se bomo raje odločili za striženo živo mejo, čepraj je najbolje da se dogovorimo o skupni nasaditvi in lastništvu. V mestu, na robovih mesta, pa tudi na podeželju se je, preden posadimo živo mejo, potrebno pozanimati o omejitvah, ki jih določa Odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Ilirska Bistrica (priloga Snežnika v februarski številki).
Ime	Sadik na meter
češmindo višine2m	3
dren ali svib	34
forsitije, glede na rastno širino	1-3
gaber s koreninsko grudo	34
A	3-5
japonski šipek (vrtnice)	34
kalina (liguster)	4-5
leska (razne vrste)	1-2
pacipresa	34
smreka od približne višine 80 cm	2
tuja (klek) s koreninsko grudo	34
Zasaditev žive meje
Pri zasaditvi moramo upoštevati, da bomo posadili na razmeroma ozkem pasu zemlje mnogo sadik, ki jih je treba stalno obrezovati in jih prisiliti, da hitreje in bohotnejše rastejo. Takšne rastline seveda potrebujejo mnogo več hrane. Pri saditvi zato poskrbimo, da bodo dobile obilico hrane v obliki komposta ali hlevskega gnoja, pomešanega z izkopano zemljo. Za saditev velja splošno pravilo: jarek izkopljemo za eno lopato širše in globlje kot je obseg korenin ali koreninske grude. Ob sadikah pritisnemo zemljo h koreninam, naredimo zalivalni rob in dobro zalijemo. Za izenačeno odganjanje in dober prijem moramo sadike obrezati za 1/3 do 1/2, tako v višino kot v širino. Listopadno drevnino z golimi koreninami sadimo takrat, ko ni olistana. Vednozeleno drevnino z golimi koreninami sadimo dvakrat na leto: spomladi pred začetkom brstenja in v času poletne rasti.
Obrezovanje žive meje
Obliko in velikost žive meje začnemo načrtovati z oblikovalno rezjože pri vzgoji sadik in ju potem vzdržujemo z rednim striženjem. Pri obrezovanju se ravnamo po vrsti in rastno-sti rastlin, kot tudi po klimi. Gosto oblikovane žive meje obrezujemo najmanj dvakrat na leto, proti koncu pomladi in pozno poleti. Iglavce obrezujemo v avgustu. Če obrezovanja nismo vešči, napnemo uravnalno vrvico in režemo nekoliko poševno navzgor, da spodnji deli zaradi slabše osvetlitve ne ogolijo. Nestri-žene žive meje obrezujemo in strižemo samo toliko, kot je potrebno: - da odstranimo odmrle, poškodovane ali odcvetele poganjke, -da meje ne ogolijo in ostanejo zgoščene, - da ne presežejo razsežnosti in oblik, ki še ustrezajo namenu.
KINOLOŠKI KOTIČEK
Pes /e enakopraven član družine
Lepo pozdravljeni "pasjeljubci". Vsi skupaj smo mislili, da se je zima dokončno poslovila, pa vendar je pred dnevi kar dodobra pometla po vogalih, njivah in travnikih. To pa seveda ni zmotilo tečajnikov, ki že več kot mesec dni pridno vadijo. Rezultati so tudi že tu, saj so psi vedno bolj vodljivi. Med treningi seveda prihaja do težav, ki jih bomo sčasoma odpravili, tako da bo sprehod in vsako drugo delo s spom še bolj prijetno.
V prejšnji številki smo vam obljubili, da bomo napisali nekaj besed o nakupu mladiča. Kaj je pomembno, preden odidemo do lastnika mladih psov, s katerim se bomo dogovorili o nakupu? Najprej se v krogu družine pogovorimo o tem, ali si resnično vsi želimo psa in se zavedamo vseh obveznosti, saj s prihodom mladiča pridobimo novega in enakopravnega člana družine. Na sprehod ga je potrebno odpeljati ne glede na vreme, naše počutje ali uro vrnitve. Za sprehod, čiščenje, hranjenje in igro, na koncu pa morebiti tudi za vzgojo pri kinologih, mu moramo nameniti vsak dan najmanj uro časa. Oceniti moramo, kakšne pogoje imamo za njegovo namestitev; ali bo pes v stanovanju ali na vrtu, bo v pesjaku (ki ga bomo seveda pravočasno postavili), saj je tudi od tega odvisna njegova velikost. V 50 m2 velikem stanovanju verjetno ne bomo mogli živeti skupaj z bernardincem, mastifom ali bernskim planšarskim ovčarjem, v pesjaku pa si verjetno težko zamišljamo čivavo, malega pudla ali koker španjela. Če imamo majhne otroke ali bomo imeli dojenčka in če se za nakup psa odločamo prvič, si praviloma ne bomo izbrali ostrejših psov kot so dobermani, rottvveilerji, bullterierji. Pri tem, kakšnega psa bomo vzgojili, je največ odvisno od nas samih, zato gornja trditev ne drži popolnoma.
Če se boste odločali za nakup karakterno in drugače močnega psa (rottvveiler, doberman, nemški ovčar, doga, mastif) morate vedeti, da je majhen kuža zelo prijeten, da pa bo iz te kepice
nastala mrcina, ki jo bo morala včasih krotiti neuka roka. Prav zato se je že velikokrat zgodilo, da je moral pes od hiše, saj ga njegov lastnik ni mogel več obvladati. Zavedati se moramo, da nam bo pes, s katerim smo vsi v družini že od malega pravilno ravnali, naša prizadevanja v času odraščanja in starosti bogato vračal. Ko bomo ocenili vsa možna dogajanja v prihodnosti, si bomo vzeli čas, stopili v knjižnico, si ogledali in prebrali opise raznih pasem, njihove lastnosti, mere, pa tudi osnovna navodila za delo s psom v prvih dneh.
Seveda se boste morali odločiti tudi o tem, ali bo pes z rodovnikom ali brez njega. Rodovnik nam omogoča, da lahko odhajamo s psom na pasje razstave, se ukvarjamo z vzrejo načrtno, daje pa tudi nekakšno zagotovilo, da bodo karakterne lastnosti in zunanji izgled odraslega psa praviloma take, kot je opisano za dotično pasmo. Potrebno bo tudi doreči, ali bomo imeli samca ali samico. Vemo, da je psička praviloma zvestejša družini, da se bolj drži doma, da pa so dokaj naporni dnevi, ko ima "svoje stvari", saj neizmerno močno privablja samce v krogu vsaj nekaj kilometrov od bivališča. Če pa se bomo odločili za samca, moramo vedeti, da nekaj takih problemov ne bomo imeli, da pa bo veliko raje odhajal na potepe (to mu praviloma vedno uspe, tudi če ga še tako čuvamo) tudi po več ur, ko pa bo prišel nekajkilometrski vonj goneče se psice, lahko tudi nekajdnevni "bojni" pohod. Zaenkrat
toliko. V naslednjem prispevku bom več napis o pripravah na konkreten nakup, prevzem in pl* dni bivanja psa v novem domu.
Sedaj pa k nagradi. Tokrat smo dobili pravili odgovor: za srednje odraslega psa naj bi bil pesji velik vsaj 3,5 x 2 metra, pasja utica pa 1,1 x 0, metra, visoka od 70 do 90 cm. Čestitamo Mt Psic iz Podgrada, ki bo dobila praktično nagraf kinološkega društva.
V Kinu na Vidmu je bil v začetku maja prt* vajan film '101 dalmatinec'. Ker je risanka o te: prijetnem psu znana po vsem svetu, vam boit zastavili tudi vprašanje, ki se nanaša na avto! prvega filma/risanke o 101 dalmatincu. Naj p1 vemo, da je ustvaril zelo veliko filmov o žival! najbolj znan pa je po risankah o Miki Miški, f( mu in Jerryju ter drugih. Kdo je torej prvi avti filma o 101 dalmatincu? In še drugo vprašanj' kakšne barve ali kombinacije barv so mladi d) matinci ko se skotijo? Nagrade bosta prispeva kinološko društvo in Kino na Vidmu. Poklic* na telefon 41-310 v večernem času.
Naj v nekaj stavkih opišemo še psa pasme da matinec. Po naravi je pameten, vesel, živali dober z otroki in lahko učljiv. Včasih so ga vf uporabljali za lov, saj potrebuje zelo veliko { banja in ne le kratek nedeljski sprehod. Navajf je človeške družbe in bo zelo nesrečen, če S dalj časa sam. Ime sicer nosi po delu jadrans* obale, vendar ga tu ne najdemo v avtohtoni n* liki, saj je bil več stoletij bolj prisoten v Nerrw in Angliji, kjer je dobil tudi svoj dokončen izgld Njegovo podobo najdemo na grobovih dalmat! skih veljakov iz prejšnjega stoletja in v statut1 nekaterih primorskih krajev, kjer so ga imenovi "mali danski pes". Skratka, kdor se rad veliko g* Ije, mu bo dalmatinec res prav po meri. V n# občini smo ga po nekaj desetletjih ponovno op* žili, saj ga lahko vidite na Črnih njivah, v Jase11 in na Baču, morda pa še kje. (vš)
S
SLIKOVNA KRIŽANKA
I
Občina
Ilirska Bistrica
J
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica
GRAFIČNI ATELJE IN
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40
tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077
-J
\
QP Plama-pur

Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
XZ
■ ■ •; ■■■
ZL/
\
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820
1KBP
ILIRSKA BISTRICA Prešernova 1
FIZIOTERAPIJA DN TRGOVINA
Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
^leaa zdravila • S' " “J"® mešanice , Padski pripomočki
. njad—dSki vzalavniki
jonska kozmetika
Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte).
preventivne in terapevtske kompresijske nogavice obvezilni program Chicco program za otroke in otroška hrana
Gozdno
Gospodarstvo
Postojna
x:
___j
PUR^TEX
Gradišče 51 6243 OBROV Telefon: 066/88-016 Telefax: 066/88-033
PE PODGRAD
Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210
OSCAR
n 4 -.vi i-W'T»i-i j-i o i:	:< i: ■

OSKAR SAMSA s.p.
Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101
SERVISIRAMO vse vrste gospodinjskih aparatov
(GORENJE, CANDY, ZANUSSI ...)
r
DELOVNI ČAS
VSAK DAN OD 8” DO 14“ URE IN OD 16“ DO 18“ SOBOTA OD 8“ DO 12“ URE


RENAULT
AVTOSERVIS SMRDELJ VALTER
Bazoviška 44 - 6250 Ilirska Bistrica, Tfel. 067/81-298 - Fax. 067/41-175
SUPER CENA LAGUNA RT 1.8
2.767.000,00
V PRODAJI NOVI MODELI
CUO, TWINGO in MEDANE ALIZE (klima)
MOŽNOST STARO ZA NOVO
VSA VOZILA SO MOŽNA NA KREDIT V CELOTI DO 5 LET Z UGODNIMI POGOJI:
CUO in TMNGO T + 5% naprej
MEGANE BERIJNE T+6%
ZA VSA OSTALA VOZILA T + 8,5%

TU1A1S
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188

Lujb
transport
terminal
ilirska bistrica
-'J >
■ i primorje ■!
IflajdovščinaM
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
J XZ

IRBIS d.o.o.
KOSEZE 32C
6250 ILIRSKA BISTRICA
TEL/FAX: +386 (0)67/41-082
... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE
Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog
URNIK
VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8-12
—J x~
CENIK OGLASOV
1. cela stran	28 x 35 cm	90.000 SIT
2. polovica strani	28 x 17 cm	45.000 SIT
3. četrtina strani	14 x 17 cm	22.500 SIT
4. osmina strani	14 x 8,5 cm	11.250 SIT
5. šestnajstina strani	6,5 x 8,5 cm	5.700 SIT
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite: "GA Commerce",
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124
Snežnik
UREDNIŠTVO
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40
AKCIJA
LOKOSTRELSTVO
"Veter v laseh - s športom proti drogi"
V Športnem parku Nada Žagar se bo v soboto, 17. maja, odvijala športnokulturna prireditev "Veter v laseh - s športom proti drogi". To je v bistvu športnohumanitarni projekt, vseslovenska preventivna akcija v boju proti zasvojenosti z drogo, ki jo na nivoju države vodi in koordinira Športna unija Slovenije s pomočjo lokalnih organizatorjev. Športna unija Slovenije <ŠUS> je akcijo prvič izvedla lansko pomlad, le-ta pa je takrat tekla v devetih večjih slovenskih mestih s približno 3500 udeleženci.
Prav uspeh lanske akcije je botrovat letošnji razširitvi v okviru države in celo preko njenih meja v pravo gibanje, saj se bodo mladi od Konta aprila lahko zabavali ob športu in kulturi v 22 slovenskih in dveh zamejskih mestih. V dveh mesecih trajanja bo seveda veliko akcije, promocije športa, kulture in zabave, torej vsega tistega, kar naj bi mladim pomenilo pozitivno jedro preživljanja prostega časa, to pa je zagotovo eden temeljnih ciljev gibanja.
ŠUS si skupaj z lokalnimi organizatorji, v Ilirski Bistrici je to Športna agencija S & M Co., prizadeva doseči cilje prireditve s kvalitetno aktivno organizacijo športnih in kulturnih vsebin v posameznih krajih in z in-formativno-osveščevalnimi sredstvi, kot so zgibanke (na področju Slovenije bo razdeljeno 50,000 zgibank med učence osnovnih in srednjih so! v krajih izvajanja prireditve), ^plakati in majice z oznakami gibanja. Tako
obsežnega projekta seveda ni mogoče voditi brez podpore nekaterih organizacij, ki imajo posreden ali neposreden stik in vpliv na problematiko drog pri nas. Mednje sodijo vsi mediji, tako imenovana koordinacija ministrstev za zdravstvo, šolstvo in šport, delo, družino in socialne zadeve, notranje zadeve in pravosodje, nič manj pa niso pri celotnem gibanju udeleženi taborniki, planinci, klubi študentov in ostale družbene organizacije. Prav iz tega razloga je ta akcija prerasla v celoletno gibanje, ki se iz Slovenije širi tudi v evropski prostor. Tako bo projekt, na željo večine članic: evropske organizacije športa za vse, predstavljen na festivalu športa za vse v italijanskem mestu Fanno 14. junija, v letu 1998 pa naj bi "Veter v laseh" postal vseevropsko gibanje.
V Ilirski Bistrici se bo zaključna prireditev začela ob 11. uri. Mladi bodo tekmovali v košarki (trojke), odbojki, rolanju in nogometu; prijave sprejemajo Športna zveza Ilirska Bi-
strica, tel. 81-177, otroška trgovina Škrat, tel. 41 -228 in 42-062 ter učitelj telesne vzgoje Mario Primc v OŠ D. Ketteja. V zadnjem tednu pred prireditvijo bo v Športnem parku Nada Žagar Vsako popoldne delovala tudi informacijska pisarna, v kateri bodo na voljo vse podrobnejše informacije.
Prireditev ne bo povezana samo s športom, ampak tudi s spremljevalnim programom, ki bo potekal v popoldanskih in večernih urah, saj se bo dogajalo veliko zanimivega, od risanja po asfaltu, predstavitve športnih društev in klubov, kulture ... do nastopa glas-benih skupin, D. J.-jev itd.
V okviru akcije poteka na osnovnih šolah v ilirskobistriški občini tudi likovni in pisni natečaj na temo "Veter v laseh", ki se bo zaključil v Športnem parku: Nada,Žagar s podelitvijo nagrad ilirskobistriškega podjetja Suma Inženiring. Sicer pa sp akcijo "Veter v laseh - s športom proti drogi" poleg glavnega pokrovitelja, Občine Ilirska Bistrica in župa: na Stanislava Prosena, podprli še Zavarovalnica Triglav, Grafična delavnica Bor, SGP Primorje Ajdovščina, Til Pretok d.o.o. in še nekaj manjših sponzorjev.
A. Z.
___________________________________________/
BALINANJE
KOŠARKA
Bistriški balinaiji na obisku pri rojakih v Avstraliji
Veterani se ne dajo
Lokostrelci "vse v zlato"
Lokostrelci so zaceli letno sezono oziroma sezono streljanja na prostem že 31. marca K VELIKONOČNEM ARROVVHEADU v Šenčurju, od koder so prinesli 2 zlati, 2 srebrni in
bronasti medalji.
Naslednja tekma za slovenski pokal v arrovv-headu, ki so jo organizirali Bistričani, se je odvijala 6. aprila na Črnih njivah. V vetrovnem vremenu so se domači lokostrelci v močni konkurenci (več kot 100 tekmovalcev) odlično odrezali, saj so osvojili kar 6 zlatih medalj (Sanja Štembergar, Maja Štefančič, Boštjan Kaluža, Jan Šuštar, Dunja Štembergar in Lado Čeligoj), 5 srebrnih in 4 bronaste. Postavljen je bil tudi nov državni rekord za veterane v kategoriji compound, zasluženi naj pa je bil član Lokostrelskega kluba Mozirje.
Tretja tekma v arrovvheadu je bila v Gornji g Gradu. Tudi tu sta Bistričanom kljub snegu1 mrazu pripadli dve zlati medalji, uspešni! ; so bili tudi 20. aprila v Kranju. Konec apr' so se lokostrelci udeležili tudi tekme za pok Alpe-Adria v Ankaranu, z rezultati pa vas D mo seznanili prihodnjič.
Lokostrelski klub Ilirska Bistrica organizi KVALIFIKACIJSKO TEKMO - REGIJA ZAHO za osnovne in srednje šole, ki bo v sobot 10. maja, na nogometnem igrišču Športne! centra Trnovo. Začela se bo ob 10. uri.
NOGOMET
Težave članske ekipe
Nogometni klub Ilirska Bistrica nastopa v spomladanskem nadaljevanju tekmovalne sezo' 1996/97 z novim imenom, saj mu je dosedanji pokrovitelj, podjetje Transport, odpoved pomoč. To je tudi eden izmed razlogov za finančne probleme kluba, ki se odražajo predvs1
pri delu članske ekipe in pokritju investicije i
Kljub temu tekmujejo vse selekcije: člani, mladinci, starejši in mlajši dečki. Na prirejenih turnirskih tekmovanjih nastopa tudi ekipa dečkov do 10 let, ki se bodo maja udeležili velikega mednarodnega turnirja v Portogruaru (Italija).
Po doseženih rezultatih so se v začetku spomladanske sezone najbolje odrezali mladinci, saj so dvakrat zmagali in enkrat remizirali, tako da zasedajo 3. mesto na lestvici enotne primorske mladinske lige. Solidni so tudi starejši dečki z zmago proti Rakeku (10:0) in tesnim pora-
OBVESTILA
nogometnem igrišču v Trnovem.
zom s Koprčani (0:1). Mlajši dečki so dvet? mi zmagali, zadnji dve pa zaradi nepredvi Ijivih okoliščin prepričljivo pizgubili.
Občinstvo, ki v veliki meri spremlja član? moštvo, je verjetno najbolj razočarano nad r hovimi rezultati, saj dva prepričljiva por^ in dva remija ne nudita preveč upanja na6 mik z dna lestvice. Še posebej ob dejstvu,1 se člansko moštvo ubada tudi s problem^ števila in kvalitete igralskega kadra.
Z. DeW
- TRAP
Kljub slabemu začetku in dveh uvodnih porazih z ekipama S. D. PLANICA in S. P. S. K. JADRAN, smo bili pred naslednjimi tekmami dovolj optimistični in trdno prepričani, da lahko tudi na težkih avstralskih terenih zaigramo veliko bolje. To je napovedal tudi predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec, mi pa smo preostale tri turnirje - V. S. D. ISTRA, S. D. GEELONG in S. D. MELBOURNE - odigrali bolj zavzeto in se na koncu tudi rezultatsko poravnali z našimi prijatelji. Seveda velja poudariti, da tudi v Avstraliji ni šlo zgolj za rezultate, temveč za prijateljsko druženje Slovencev z dveh koncev sveta.
Čeprav smo na uradnem oziroma tekmovalnem delu obiska doživeli veliko nepozabnega, moram omeniti tudi druga enkratna doživetja, za katera so poskrbeli naši gostitelji. Med najbolj zanimivimi utrinki so bili: nepozaben "safari" s Francem Bašo iz Jasena, ki nam je priredil pravi lov na kenguruje v divjini, dva 400 kilometrov dolga izleta na obalo Pacifika (enkrat z namenom, da skupaj z dvatisočglavo množico izletnikov z vseh koncev sveta pričakamo pingvine, ki zvečer prihajajo iz razburkanega in mrzlega oceana v svoja gnezda na Philip Islandu) ter enkraten piknik pri g. Zvonetu, ki je po poreklu doma iz Kala.
Od ostalih zanimivih dogodkov naj omenim vzpon na ognjeniško gorovje Hangin Rock, o katerem je bila napisana knjiga ter posnet film, obisk spomenika padlim borcem v prvi svetovni vojni naMt. Macedonu, ogled mesta zlata "Ballarad" in praznika dela ("Mumbo") po ulicah Melbournea, obisk Chockove počitniške hiše, pa tudi ogleda dirke formule 1 za Veliko nagrado Avstralije ob jezeru v Albert parku ne
bomo pozabili. Lahko bi še našteval, a vseh prečudovitih doživetij je bilo več kot preveč.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem gostiteljem, ki so skrbeli za naše dobro počutje, posebno Frankieju in Rudiju Iskri ter Sandri Ker-nel, najzaslužnejšim za naš odhod v Avstralijo. Sandro Kernel, tajnico društva, so naše balinarke opisale z naslednjimi besedami: "Na nas najmlajše balinarke (Dina, Maja, Tanja) je pazila Sandra Kernel, ki ni skrbela samo za dobro počutje 'svojih punčk', kot nas je imenovala, ampak nam je poleg avstralskega balinanja predstavila tudi tamkajšnje življenje in to tako lepo, da so nas naši balinarji komaj pripeljali domov v Slovenijo. 'Naše mame' Sandre ne bomo nikoli pozabile." S podobnimi besedami smo se od naših gostiteljev pozdravili tudi vsi ostali udeleženci tega prelepega izleta. Zaželeli smo jim dobro počutje v njihovi novi domovini in jih povabili na obisk v Slovenijo, kjer jih bomo spet izredno prisrčno sprejeli.
KONEC Vladimir Jenko
Slovenska ženska in moška ekipa v reprezentančnih dresih.
Košarkarski klub Plama-pur Ilirska Bistrica pripravlja v obdobju, ko članska ekipa ne tekmuje, pogoje za sodelovanje v jesenskem delu prvenstva.
Člani torej mirujejo, v ligi Alpe-Adria pa zelo uspešno nastopajo veterani kluba, saj "Bistre" po petih odigranih krogih celo vodi v skupini B. Zaključno tekmovanje bo 13. in 14. junija 1997 v Poreču, kjer se bo na izpadanje pomerilo vseh deset ekip.
V	nedeljo, 4. maja, se bo domači košarkarski klub vključil v tekmovanje tudi z ekipo dečkov, ki se bodo v prvi tekmi 1. skupine II. Slovenske košarkarske lige - zahod doma pomerili z ekipo' Kopra.
KK Plama-pur je v preteklih dveh mesecih sodeloval na regijskih šolskih prvenstvih in s trenerskim kadrom vodil ekipe starejših in mlajših deklic ter starejših in mlajših dečkov OŠ D. Ketteja in OŠ A. Žnideršiča. Ta podatek pove, da si klub prizadeva ustvariti široko igralsko bazo, kar je nedvomno dobra osnova za prihodnost ilirskobistriške košarke.
V	okviru teh načrtov namerava vodstvo kluba že v letošnjem letu vključiti moško mladinsko ekipo v ligaško tekmovanje.
Z. Debevc
Mali nogomet
Športna zveza Ilirska Bistrica prireja v soboto, 3. maja, TEKMOVANJE ZA OBČINSKI POKAL V MALEM NOGOMETU. Na tekmah v Športnem parku N. Žagar bodo od 10. ure dalje sodelovale vse ekipe iz občinske lige v malem nogometu in ekipe, ki se bodo lahko prijavile naknadno, a le v primeru, če ne bodo kršile pravil o nastopanju tekmovalcev.
V četrtek in petek, 8. in 9. maja, se bo v Športnem parku N. Žagar in na igrišču ob OŠ Podgora Kuteževo začel SPOMLADANSKI DEL OBČINSKE LIGE V MALEM NOGOME-TU, ki se ho po vsej verjetnosti zaključi! 19. in 20. junija s tekmami zadnjega, 14. kroga.
Regijske igre OŠPP
Osnovna šola A. Žnideršiča bo tudi letos gostitelj športnih iger osnovih šol s prilagojenim programom. Tekmovanja v atletiki in igrah z žogo bodo v tednu med 12. in 17. majem na stadionu v Trnovem in v Športnem parku N. Žagar, v primeru slabega vremena pa v Športni dvorani OŠ A. Žn ideršiča.
KARATE
Špela Muha prva v Žalcu
Karate zveza Slovenije je v Žalcu organizirala 1. pokalno tekmo za mladinke in mladince v katah in bojih (20. aprila). Tekmovanja se je udeležilo 32 slovenskih klubov z več kot 180 perspektivnimi karateisti, ki so prikazali svoje znanje in veščine v športni dvorani v centru Žalca. Tekmovanje se je odvijalo po novih, zaostrenih pravilih Svetovne karate federacije -sodniki so namreč ostro kaznovali vsako grobost ali nešportno obnašanje tekmovalcev.
Iz Karate kluba 'Samurai' Ilirska Bistrica se je tekmovanja udeležilo 9 mladincev in mladink, vidnejše uvrstitve pa so dosegli: ekipa, ki so jo sestavljali Rok Jenko, Mladen Kablar in Ivo Tijan, je v konkurenci mlajših mladincev dosegla 2. mesto za odličnimi Sevničani; mladinka Marjanca Šajn je v močni konkurenci zasedla 4. mesto v katah zaradi slabega ravnotežja pri izvedbi skoka, zato pa je v bojih pri starejših mladinkah popravila spodrsljaj in osvojila 3. mesto; mlajša mladinka Špela Muha
je v konkurenci 21 mladink z odlično izvedeno finalno kato Unsu premočno osvojila 1. mesto.
Seveda smo vse stroške pokrili v lastni režiji, čakajo pa nas še karate turnirja v Litiji in Piranu, tekmovanje za evropski pokal 'Balaton' na Madžarskem, strokovni seminar na Rogli in 1. pokalna tekma za najmlajše selekcije v Postojni. Upamo, da bomo tudi v tako napetem tekmovalnem koledarju še naprej kvalitetno tekmovali in osvajali odličja.
Stojan Šestan
Zmaga članski ekipe v II. krogi trap lige
Strelci na glinaste golobe so začeli s teki* vanjem tudi v okviru državne trap lige, ^ letos organizirana v treh skupinah. Bistri^ skupaj s petimi ekipami nastopajo v skup1 zahod. Sistem tekmovanja je letos prirejen ko, da napredujejo v finalno tekmo po p' krogih predtekmovanj v skupinah le tri P boljše ekipe in trije posamezniki.
V prvi tekmi (29. marca) so v Kazljah osvc 5. mesto. Za Bistričane so nastopili Sandi (11. mesto med posamezniki), Vlado Petdj (20. mesto), Marko Mihev (22. mesto) in mara Matko (23. mesto).
Mladinci so nastopili v posamični kom renči. Tu so se odrezali precej bolje, saj je razd Slemenšek osvojil 2., Ivo Kompan Marko Slemenšek pa 10. mesto med 136 movalci.
Drugo tekmo trap lige je organiziral bis|r' klub v soboto, 26. aprila, na Črnih njiv| Članska ekipa (A. Lipolt, S. Rolih in T. M*1 je osvojila 1. mesto s 191 golobi. V posau1'1 članski konkurenci je bil tokrat izvrsten Am Lipolt, ki je deklasiral vse tekmece. Skup3 finalno serijo je zadel 95 golobov od 10011 žnih, tako da je za celih 10 golobov pr®1, drugouvrščenega Staneta Piška iz kluba Dolomiti. Odličen tretji je bil član bistri^ kluba Janez Škrlj, ki je v treh serijah žadu golobov (skupaj s finalno serijo pa 84) in izpolnil normo za nastop na državnem P1^ stvu za člane. Ostale uvrstitve domačih 5|| cev: deveti je bil V. Petričič, deseta T. M3 trinajsti S. Rolih. Nastopilo je 31 strelcev-
Med mladinci, ki nastopajo samo v Pc' mični konkurenci, je bil od domačih [0 najboljši Ivo Kompan, ki seje uvrstil na d mesto. Gorazd Slemenšek je bil šesti, Za dve mesti med 12 tekmovalci pa sta pr'P! Marku Slemenšku in Davidu Kožmanu- ^