Politiški oddelek.
Celjska gimnazija brez konca in kraja.
V  sosedni Štajerski je sedaj najživahnejša volilna agitacija. Znamenito je pa pri tej agitaciji, da se o deželnih potrebah jako malo govori. Vsa agitacija se suče okrog dvojezične gimnazije v Celju. Ko bi le dolenje-štajerski Nemci govorili o tej stvari, bi jim ne zamerili, ker je s tem njih interes vsekako nekako zadet. Res, da se Nemcem niso vzele nobene pravice, kajti obdržali so svojo gimnazijo, ki ima še tudi toliko učencev, da se obdrži. Postavila se je pa meja ponemčevanja v gimnaziji. Če bi slovenski sinovi hodili v nemško gimnazijo, bi se mnogi ponemčili in tako pomnožili nemški naraščaj, nekateri bi pa padli in tako Nemcem naredili prostor. Brez renegatstva se dolenještajersko nemštvo dolgo držati ne bode moglo in če bode dosti slovenskih uradnikov, se tudi ne bode moglo ovirati slovensko uradovanje in delokrog nemščini se skrči. Tako se ne čudimo, če dolenje-štajerski Nemci vidijo v dvojezični gimnaziji za se neko nevarnost, če tudi Slovencem še na misel ne pride, da bi kakega Nemca poslovenili.
Gorenještajerski Nemci se pa gotovo nimajo od Slovencev ničesa bati in če se ondu govori o celjskem vprašanju, še s tem pač le dokazuje veliko sovraštvo Nemcev do slovenskih sodeželanov. Da politični vodje nemški ne ljubijo Slovencev, temu tudi še ne pripisujemo nobenega pomena. V svojem političnem delovanju nalezli so se tega sovraštva do nas. Bolje pomenljivo je pa, da zabavljanje proti Slovencem najde odmev mej narodom in to zabavljanje proti celjski gimnaziji pri Nemcih nekako vleče in da le s tem upajo nekateri nemški kandidatje zmagati. To je dokaz, da nemško prebivalstvo mrzi Slovence in to daje mnogo misliti.
V  tem oziru nas zanimlje divja gonja, ki se je začela proti Kalteneggerju in nekaterim drugim konservativcem, ker niso dovolj  nasprotovali dvojezični  gimnaziji
v Celju. Če propadejo ti konservativni kandidatje, propali bodo jedino zaradi celjske gimnazije. Zato pa z nekako radovednostjo pričakujemo izida volitev.
Če propade pri volitvi Kaltenegger, bode to tudi gotovo uplivalo na razmere v deželnem zboru. Še tisti konservativci, ki pridejo v deželni zbor, se ne bodo več upali nikjer pokazati svoje naklonjenosti Slovencem, dobro vedoč, da jih to pripravi ob vsako zaupanje pri prebivalstvu. V tem slučaju bi Slovencem pač ne kazalo hoditi v deželni zbor, kajti bili bi ondu le predmet zasmehovanju.
To bi bil dokaz, da složno življenje in delovanje na Štajerskem ni več mogoče in Slovenci bi bili prisiljeni napenjati vse sile, da se odločimo od Gradca, od gorenje-štajerskih Nemcev, ki nas iz vsega srca sovražijo.
Pred vsem bi morali gledati, da se ločimo v onih ozirih, kjer nima govoriti deželni zbor. Deželni zbor se bi sprva gotovo ustavljal vsaki delitvi. To bi pa Slovencev ne smelo strašiti. Tem bolje bodo Nemci nam kazali svoje sovraštvo, tem odločneje moramo zahtevati narodno jednakopravnost in to ne le od lokalnih, temveč tudi od centralnih deželnih oblastev v Gradcu.
Ko bodo gospodje v Gradcu videli, da slovenski del Štajerske jim naklada le dolžnost slovenskega uradovanja, bodo tudi jeJi premišljati,   bi li ne bila umestna ločitev.
če bodo Nemci kazali tako odločno svoje nasprotje Slovencem, je potrebno, da jim Slovenci damo tudi dostojen odgovor. V narodnogospodarskem oziru iščimo pred vsem zveze s Slovani in izogibajmo se Nemcev. Blago, ki smo ga dosedaj dobivali iz Gradca, skušajmo dobivati ga od kod drugod. Samo če bodemo v vsakem oziru se pokazali odločne, je upanje, da kaj dosežemo.
Štajerski Nemci v svojih oklicih naglašajo jedin-stvo štajerske dežele. Toda baš s svojo nestrpnostjo proti Slovencem sami najbolje izpodkopujejo to jedinstvo. Če bodo z deželnimi pomočki pospeševali germanizacijo, potem se pač ni čuditi, ako se Slovenci ne morejo ogrevati za zeleno Štajersko in bolje teže v Ljubljano, kakor v nemški Gradec. Štajerski Nemci sami najbolje delujejo
------    344    ------
za zjedinjeno Slovenijo. Ko bi ta ideja mej Slovenci tudi se že pozabila, že Nemce skrbe, da se zopet oživi, ker so tako nestrpni, da tudi najzmernejši Slovenec pride do prepričanja, da dolgo Nemci in Slovenci ne moremo ostati brez škode za vsestranski napredki v jedni deželi združeni.