[DANES PRILOGA ŠHOROWAD TRST, torek 22. februarja 1955 Leto XI. - Št 44 (2973) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: L,3.7!333. ~ OGLASI: L L. MONTECCH1 St. S. Ul. nad. — TELEFON 93-88» IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 28 — Ttl. Mkavni 100 od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno- osmrtnic« 90 lir . Za FLRJ ga vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste ogiasov po 25 d.n - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellioo l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-o2i'4 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst tajna Seelbova posvetovanja a krpanje krize vladne koalicije Ministrski predsednik je danes govoriI tudi s Fanfanijem in predhodnikom Linaudijem - Bonomijeve izjave o zemljiških pogodbah °anes sestanek vodstva PLI - Diskusija o sicilskem volilnem zakonu Pripravljalni sestanek za avstrijski promet skozi Trst Tudi Edgar Faure ima težave pri reševanju francoske krize DUNAJ. 21. — Politični kro- . . • n pi na uunaju pričakujejo, da Socialisti odklanjajo sodelovanje in podporo, demokristjani pa so mu naklonjeni * Danes Stanka,kna^teKm'bodo bo Faure nadaljeval posvetovanja in bo zvečer dal predsedniku dokončen odgovor sirijski in italijanski zaslop- 1 niki na in razpravljali o vprašanju Rl;w ■ n**esa doP'sn‘ka) tednit-’ c1-,7" Ministrski pred- "“Poldne ki se 3e včeraj ministrnm »,Upno z zunaniim ^ndona Martinom vrnil iz la, da 3e 3e tak°j lot>l de’ !e ie mfj ?akrPa položaj, ki Po M-i, n)egovo odsotnostjo misu lneni vladnem kompro- Jel° 2aostHiml3iŽkih P°S°dbah žazenv T^?rai*niilt telefonskih i»i -lh l raznimi osebnost-Poldr 36 Scelba danes pred-skim e ®.fistal z demok-ristian- fani 1.5,° iCnim Cinikom *'an- trenut?' 1 ie znano, je v >«*& POl0Žaju P''av de' % svoiS nska franka tista, ki itii i™1 n?tranjimi razprtija-predsednil°Ca, naived zmede, Pa največje koallci-iske vlade Takn7^je Preglavice. Vorn c t ,Po Scelbovem razgo- medtem svojo polemiko z demokristjani o sicilskih deželnih volitvah. Demokristjansko glasilo «11 Popolo«, ki je bilo še pred časom po Fanfanije-vem načinu v diskusiji z malimi zavezniki zelo arogantno, je v zadnjih dneh do skrajnosti ublažilo svoj ton, očitno v zvezi z notranjim položajem v demokristjanski stranki. Nekateri politični opazovalci sodijo, da je Fanfani zelo slabo preračunal svojo operacijo na desno in da ga je zdaj lastna stranka prisilila k umiku. V glasilu PRI «La Voce Re-pubblicana« bo jutri izšel članek glavnega tajnika PRI Realeja, ki poudarja predvsem, da bi morala demokristjane v Palermu voditi ista načela kot v Rimu v vsedržavnem okviru. Reale prikazuje 0fU S Foantan'j®m je bilo spo- nato svoj račun, po katerem da t#. V. — 11— . j Z— 1 — J 1» I v* f lr 1 tv o Ir n Tf /NO« ročeno tla sei'=Q!!,je Prihodnja vlad-9. uri >■ ak3tcana za sredo ob Po , 3utrai. Val v° s/16 3e Scelba odpoto- v‘li Ro^kP613, k3er ea 3e v S6dniu b. ,rD[ sprejel pred- bi štiristranska sredinska koalicija na osnovi glasov iz leta 1953 dobila s sedanjim volilnim zakonom 39 sedežev, s popravki,' ki jih predlagajo manjše stranke, demokristjani pa se jim upirajo, pa 43 sedežev. Skratka, položaj jč 'skrajno zapleten in če bo hotel Sodba srečno zvoziti do majskih ***vi ur«S e Einaudi. Kot ''vouriljm por°č>l°> je tned Poroaal p. razgpvorom Scelba *vojee, naudiju o rezultatih PoUtie«°^0van3a v London. Sa sta Ak kr°g'h pa sodijo, volitev novega predsednika reli nnrt .rav"navala tudi sploš- publike, bo potreboval mnogo vUdoMru^Potožaj, ki se za ' ’ ' "l kaj rožnat «e zdi !» k- _ ....... k' samo v?ravza.prav lahko re-®osrejjj0 hfani, če se mu bo nič stra nki demokristjanski anio n i ZP0S? aviti strogo no-P°ltioč: SclPlino. Nekoliko po aPlj"a v p'6 !acelba vrnil iz Rusznyak. predsednik akademije znanosti, in dr. Mirael Foldi, eden izmed najbolj znanih madžarskih zdravnikov. Politični opazovalci v Budimpešti sodijo, da bo izjava, ki sta jo podpisala dva ugledna zdravnika, razjasnila položaj, v katerem so se začela pojavljati razna namigovanja o tem, da je Nagy padel v nemilost kot varovanec Malen-kova. Nagy se je zadnjič pojavil v javnosti na zborovanju kmetijskih zadrug 26. januarja. Nemški funkcionar zbežal na Vzhod BERLIN, 21. — Agencija ADN javlja, da je bivši sodelavec informacijske službe za-hodnonemškega ministrstva za nemško enotnost Heinz Stoek-kert pribežal v Vzhodno Nemčijo, V izjavi, ki je bila objavje-na danes, pravi Stoek-ministrstvu za nemško enotnost kot izvedenec za vprašanja, ki so v zvezi s sovjetsko vojsko, z ljudsko policijo in z varnostjo Vzhodne Nemčije, Nato pravi, da se je prav v zvezi z izkustvi, ki jih je pri tem pridobil, in zavedajoč se resnosti pariških sporazumov odločil, da odide v Vzhodno Nemčijo, «zato da c-pozori na zločinsko vojno politiko Adenauerjeve vlade m da pokaže, kako je razdeljena Nemčija v korist tujim interesom)). Stoeckert pravi tudi, da ministrstvo za nemšico enotnost objavlja v zahodno-nemškem časopisju lažna poročila o položaju v \ zhodni Nemčiji, zato da bi prepričala zahodne Nemce o komunistični nevarnosti. V zahodnih krogih izjavljajo, da je bil Stoeckert odpuščen , 1. januarja. PARIZ, 21. — Edgar Faure ... , , . e včeraj in danes nadaljeval avstrijskega prometa skozi tr-1 pOSVet0Vanja za sestavo vla- zaško pristanišče. Sestanek bo de Do sedaj se je prt njem preliminarnega značaja kajti (glasilo več bivših povojnih tprašanja, ki najbolj zanima- vladnih predsednikov: Bidault. jo avstrijsko gospodarstvo, bo-! Rl”ay' Rend do proučili na konferenči o Schumann, Rene Pleven. Jo- tržaškem pristanišču, ki jo mora sklicati italijanska vlada, “olitični krogi na Dunaju pričakujejo, da bo med dunajskim sestankom določen datum te konference. Začetek trg. pogajanj meč FLRJ in Anglijo BEOGRAD, 21. - Danes so se v Beogradu začeia trgovinska pogajanja med Veliko Britanijo in Jugoslavijo za vklenitev novega rednega trgovinskega in plačilnega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo vodi Vasilije Milovanovič, svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve, britansko delegacijo pa svetnik britanskega veleposlaništva v Beogradu Wiliiam Laver. ,-eph Laniel. Henri Queuille in Mendes-France. Z njim so se razgovarjali iudi Paul Rey-naud, Edouard Herriot in E-douard Daladier. Včeraj opoldne je Faure izrazil prepričanje, da stranke lahko najdejo sporazum o programu,’ ki ga namerava predložiti. Dodal je, da bo formulo za sestavo nove vlade iskal na podlagi široke nacionalne unije. Socialist Pineau. ki se je včeraj razgovarjal s Faureom. je novinarjem izjavil, da je Faure povabil socialiste, naj sodelujejo v njegovi vladi. Pineau je tudi izjavil, da mu je Faure pojasnil glavne točke svojega programa, ki so: nagla ratifikacija pariških sporazumov o oborožitvi Zahodne Nemčije. Podpis francosko-tu-niskega sporazuma o samoupravi Tunizije ter gospodar- a izjav- &° značilne danas- v demoknstjau- PredseduH- poslanca Bcnomija, t'ev,^00o i10 ostati na ce-Prenik°v sdružin malih na-da Ynino v*0. ‘ beraško od-10.'raJa a.,alia poudarja, b0 Č Sam0 dv ,dalnegs k0' vSa, k°lon J V® leti, tako da °hrarane POen! 3en sPreie,i n delo 3e’ samo da si V0 n°z»i i. . lih \a «Zdri3 .3Ufiil z ,zi’3‘ hejgilbdei°vaičlevn>e neP°srpd' nač;ti L . na naiodloč-“doH211111 _P0.udaria. da tak kl^U paHoJ bi t„JUcuip Variament — no °ririo borhe .ae za tom. Zemljišč:u pravično re-valM vi tn?? hogodb)). Bo-Zb0 ‘". razpolan?Sredni obdelo-’ v s 4n „ 0 v Poslanski manevrske spretnosti. Vse bolj očitno se nadalie zdi, da po izvolitvi predsednika republika sedanja politika slepomišenja ne ho pomagala več in da bodo morale v Italiji dozoreti resne odločitve. Ker je ministrstvo državne- j ga zaklada danes brzojavno’ pooblastilo poldržavne in javnopravne ustanove, da smejo izplačevati svojim nameščencem iste poviške, kot so bili odobreni za državne uradnike, je bila preklicana že napovedalo stavka nameščencev teh ustanov, ki bi se morala začeti jutri in trajati tri dni. Stavka pa bo ponovno napovedana. če poldržavne ustanove kljub mtnistrskentu pooblastilu ’ ne bi hotele izplačati poviška. Vlada« je danes predložila poslanski zbornici zakonski načrt, ki ureja delovanje posebnega sklada za «finansira-n.ie gospodarskih pobud na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini« Besedilo zakonskega načrta pravi, da nprebod Tržaškega o-zemlja pod italijansko upravo zahteva od italijanske države, da s primernimi ukrepi podpre gospodarsko izboljšanje tega ozemlja po izrednem razdobju zavezniške okupacije«. (Skratka, prej je bilo v Trstu slabo in zdaj bo Italija pomagala. da bo bolje), denci A. P. Neurja, sneg, veter in plazovi razsajajo skoraj po vsej Evropi »tv. Ptia sija Strani bo jutri PsrhmtH0mejujP-'a '*i6 r^f?db. („i!.ede «mlji. Lž-ivlade m socialno ln “Veljaviti ho- na vso poli- >. S°Spodarške"h ''' V nje3 C,;, izjavi , ■ desmce. ?a j«313” Pa 1" PSDI «Ea Ja n* “'lalijanska 1 Sarasat, b0 odločilne k*r detno.krac1. *atj znala uo razpotju*, ge okoristiti č^io^tivno np ri20 totalifb L 111 50’ V zadnjih dneh so neurja zahtevala v Evropi 25 smrtnih žrtev, v japonskih vodah pa je utonilo 250 ribičev * V genovskem pristanišču ie eksplodirala v soboto poškodovana ladja «Nordanland» - Pol metra snega na Siciliji, štirje mrtvi zaradi plazov v Valtellini LONDON. 21. — Hudi snežni viharji divjajo nad skoraj vso Evropo. V soboto in nedeljo je slabo vreme zahtevalo 25 smrtnih žrtev, 4 ladje so se potopile, 6 pa je poškodovanih. Madrid .ie zajel neobičajen ledeni val, v Parizu in Londonu pa je padlo precej sr-esa* V’ A’-rah e rušim plazovi, na Seveinem portugalskem, kjer sneži že 30 ur. pa so volkovi obkolili več vas’,, ki so zaradi snega odrezane. V Angliji in na Škotskem že osem let ni toliko snežilo. Poleg*tega je leden veter spremenil ceste v ledene plošče, tako da je promet skrajrio težaven. Na Severnem Škotskem so letala m helikopterji vojaškega letalstva odmetavali živila in krmo v vasi, ki so odrezane od sveta. V An- gliji pa so v ravninskih pre-uelih zabeležili najnižjo temperaturo zadnjih 30 let: to noč je toplomer na več krajih padel na 30 stopinj pod ničlo. Tudi v Avstriji je postalo zelo hladno, sneg pa obilno pada na Dunaju in na Tirolskem. Devet oseb pugrešajo v okolici Innsbrucka; verjetno so postale žrtve plazov. Tudi iz drugih evropskih dežel poročajo o hudih padavinah, medtem ko meteorološka do-ročila ne predvidevajo bistvenega izboljšanja. «Crna slana« je danes povzročila potopitev obalnega parnika «Toran» v Oslo Fjordu- led, ki se je nabral na gornjih delih ladje, je dosegel tako težo, da se je ladja prevrnila. Vseh 14 članov posadke se je na srečo rešilo. 0 Nagyjevi bolezni BUDIMPEŠTA, 21. — Madžarski listi objavljajo z velikim poudarkom na prvi strani vest o bolezni ministrskega predsednika Imreja Nag.vja. Listi objavljajo zdravniško poročilo o bolezni ministrskega predsednika, ki pravi, kot smo že poročali, da je Nagy obolel za trombozo srčnega ožilja, in k, sta ga podpisala dr. Istvan Velike poplave v vzhodni Srbiji REOGRAP, 21. — Južna Morava, Nišava, Tintok, Zahodna in Velika Morava so poplavile okrog 3.000 hiš v Leskovcu, Pirotu, Cupriji in drugih krajih in več tisoč hektarov plodne zemlje. V Leskovcu je moralo okrog 200 družin zapustiti svoje hiše. Številna industrijska podjetja v Srbiji že tri dni ne delajo zaradi okvar v hidrocentralah. Danes se je položaj, ki je bil sinoči kritičen, popravil. Po poročilih upTave za vodno gospodarstvo se je nevarnost zmanjšala. Reke upadajo, pri reševanju prebivalstva iz hiš in utrjevanju nasipov so pomagali tudi vojaki. V sredo se začne v Bangkoku konferenca osmih držav SEATO Nujvužnejša bodo muza iu Indokina vprašanja, ki uiso na dnevnem redu, zlasti For-- Ugibanja o namenu Dullesovega obiska v Kangunu arani de- e"a totaUtan** v... ’ .jenske demo- venSe, ki zem in ktab°. kon, AS'3^«^!^3' Pravi !v°ia 5 stranke da de' tv°io SjaRi>ča in r. p°3asnijo odgov0rno"t Prevza * v Danes bi morala biti 24-ur-na stavka uslužbencev pol-državmh in javnopravnih u-stanov, ker je zakladni minister poslal vodstvu teh ustanov okrožnico, v kateri jih je opozarjal, da ne smejo izplačati uslužbencem dodatka k plači, ki ga bodo te dni- izplačali državnim uslužbencem. Stavka bi morala biti tudi v Trstu ter je bilo določeno, da bo za uslužbence INAM trajala celo dva dni. Zakladno ministrstvo pa se je v zadnjem trenutku premislilo in z. brzojavno okrožnico pooblastilo poldržavne in javnopravne ustanove, da izplačajo svojemu osebju omenjeni dodatek. Ko je koordinacijski odbor avtonomnih sindikatov in zvez poldržavnih uslužbencev ter zvez, ki so včlanjene v CGIL in UIL, zvedel za vsebino omenjene o-krožpice, je sklenil, da prekliče stavko, ki je bila napovedana za danes in da jo ponovno napove, če ne bodo u-stanove raztegnile na svoje osebje mezdnih izboljšanj državnih uslužbencev tako, kot osebje teh ustanov pričakuje. S tem sklepom sindikalnih organizacij je seveda odpovedana tudi stavka, ki bi morala biti danes v Trstu. ŽALOSTEN OBRAČUN DIVJANJA MORJA SOBOTNE NOČI Velika škoda po neurju vzdolž tržaške obale Občutna škoda v kopališču Cedas io v kriškem portiču ■ 30 cm snega na tržaškem Krasu in zaskrbljenost kmetovalcev Neurje, ki je v soboto zvečer razsajalo v južni Istri in ki je povzročilo veliko škodo zlasti v Genovi, je napravilo svoje tudi pri nas, čeprav ne v taki meri kot drugod. V soboto zvečer in tudi v nedeljo je snežilo in je prvič v tej zimi sneg pobelil tudi mesto, kjer pa se je kmalu stopil. Več snega je zapadlo na Krasu in na Bregu; včeraj dopoldne ga je bilo v Bazovici še 18 cm. čeprav je bilo južno vreme se sneg na podeželju ni še raztopil. Cestarji so glavne ceste očistili za prvo silo, medtem ko je bila vožnja po drugih cestah bolj nevarna. Upati je, da ne bo pritisnila še burja m da na bo poledice, kar bi bilo zelo nevarno za promet in bi napravilo še večjo škodo po nji- Z drznim skokom si je rešil življenje Zaradi zloma gležnja leve noge in udarca na prsnem košu z verjetnim zlomom reber so včeraj okoli 9-30 sprejeli na ortopedskem oddelku 23-letnega šoferja Franca Križmančiča iz Bazovice št. 185. katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Mladenič je povedal, da je zjutraj za volanom «Fiat 500» last podjetja »Mahnič in Kriz-mančič« iz Bazovice vozil po cesti, ki iz Bazovice pelje v Lon.ier. Ko je privozil do prvega kamnoloma, so kolesa zdrsnila na snegu, zaradi česar se je vozilo nagnilo in obrnilo. V tem trenutku pa je Krizmančič z akrobatskim skokom skočil iz vozila, ki je zašlo s ceste in se nato zvrnilo 30 m daleč po strmem pobočju. Naravno je, da je vozilo utrpelo ogromno škodo, medtem ko si je Krizmančič s svojo prisotnostjo duha prav gotovo rešil življenje. Na vsak način bo mladenič okreval v 20 ali v najslabšem primeru v 30 dneh. O Včeraj so zaradi pijanosti prijavili sodnikn oblastem dveo-sebi Namesto po nosu udaril po šipi Okoli 4. ure prejšnjega dne so morali pridržati na ortopedskem oddelku 29-letnega ribiča Seconda Secchija iz Ul. deirUniversith, kateremu so dežurni zdravniki ugotovili rano na zapestju z verjetnimi mišičnimi poškodbami. Cecchi, ki je sam prišel v bolnišnico je pojasnil da se je okoli 2. ure v neki gostilni pri Sv. Vitu sprl z osebo, ki jo samo navidezno pozna, Ker ga je možakar užalil ga je hotel udariti, vendar se je ta umaknil in je z roko udaril po šipi. ki se je razdrobila, medtem ko so ga drobci ranili. Secchi bo zelo verjetno okreval že v 7 dneh. vah in na sadnem drevju, posebno pa vrtnarjetn. Kmetje se namreč bojijo, da jim ne bi zmrznil krompir, ki ga so že posadili in grah, ki je že precej zrasel. Sneg za zdaj onemogoča vsako delo na polju in v vinogradih. Razburkano morje je v soboto ponoči znatno poškodovalo tržaška kopališča in manjše čolne v pristanišču, valovi in veter pa so dvignili tudi del železniškega tira. V barkovljanskem portiču je zaradi neurja prizadetih preče cej čolnov; nekateri so razbiti, marsikateri pa se je potopil. V Cedasu je škoda večja in jo cenijo na milijone lir. Poškodovana so kopališča, kjer-so silni valovi in curki vode razbili ploščadi in razmetali ograje. Pravijo, da so curki vode dosegli višino 12 do 14 metrov, poleg tega pa je bila visoka plima, tako da je bila voda do ceste. Zdi se pa, da so valovi najbolj razsajali v kriškem portiču, kjer so porušili 8 do ID metrov valo-brana in zmetali v morje precej debelih kamnov ter sve tilnik. Tu bo treba precej dela in denarja, da bodo vse popravili. Domačini trdijo, da kaj takega ni bilo v njihovem portiču že dobrih dvajset let. VSI, MLADI IN STARI so vabljeni na VESELO PUSTOVANJE S PLESOM ki bo danes 22. febr. 1955 od 20.30 do jutranjih ur vškadenjskl kinodvorani Igral bo prvovrstni orkester «Trieste mia« Dirigiral bo Carletto s svojo «Super-fizaelektrično» Za prvovrstno pijačo in dober prigrizek bo skrbel dobro založen bar - bife Vabljeni vsi, ki si želijo veselega razvedrila Ob vhodu bo košarica za prostovoljne prispevke. Po potrebi bo v dvorani zakurjeno. Zastrupitev s tetanusom Včeraj proti večeru se je oglasil v bolnišnici 54-letni Angel Korda od Sv. M M. Sp. 312. katerega so zaradi verjetnega tetanusa poslali na Ji. zdravniški oddelek, kjer so ga tudi pridržali. Zdravniki so. si seveda pridržali prognozo. Korda je zdravnikom pojasnil, da je tetanus verjetno posledica rane, ki jo je povzročil med delom v ILVA 13. t. m. Danes javni lokali vso noč odprti Tiskovni urad kvesture javlja, da bodo lahko vsi javni lokali danes vso noč odprti. Prnslatta 30-lp.tnicc smrti dr. Klementa .luga osiiovalca sl. alpinizma Sredi avgusta p. L je preteklo 30 let, odkar je padel v Severni triglavski steni najboljši slovenski plezalec in «osnovalec slovenskega alpinizma)) kot se glasi napis pod spominsko sliko dr. Klementu Jugu v Vratih pod usodno ste-no. Takrat ni bil čas za proslavo niti v vroči lanski jeseni, ko se je dopolnjevala usoda pripadnosti našega mesta. — Vendar ne bi bilo prav, da bi molče prešli obletnico smrti izrednega Goričana, tragičnega borca za svoje človečanstvo, neumornega in pronicavega misleca-filozo-ja, ki je kljub še ne dopolnjenim 26. letom potegnil za seboj pogumno slovensko mladino, da je šla v planine, v stene, ter v malo letih, po njegovih stopinjah dvignila slovensko plezalstvo na £aven drugih evropskih narodov. ■ Planinska zveza Slovenija se ga je spomnila takrat s proslavo pod steno in mu pripravlja življenjepisno delo v zbirki velikih «Slovenskih planincev». Slovensko planinsko društvo v Trstu pa mu priredi v četrtek dne 24. t. m. proslavo v Gregorčičevi dvorani z recitacijami in predavanjem s skioptičnimi slikami. im ral do danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 20 in 21. februarja se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 6, umrlo pa je 18 oseb. POROČILI SO SE: slikar Sal-vatore Gavagrtin in gospodinja Giaimina Meraldo. uradnik Manilo Outtin in gospodinja Guguel-m a Rebbi, ba rist Ma nlio Kladnik in gospodinja Armida Pavan, a gent CP Narciso Lorenzon m >1-radinica Maria Bertossi. ladu jskii natakar Sergio Dovier m ladij ska uslužbenka Bruna Russian, kmet Anton Racman in gospodinja Jositpina Kapun. UMRLI SO: 75-letni Josip Kaluža. 77-leinri Giuseppe Mosetti, 86-letni Anto-nio Perosa. 75-letni Prane Vogrinc 100-letna Antonua Zibai vd. Borghello, 79-letcta Rosa Slabič vd. Buttazzoni, 43- etna Antonija Jeraj por Turk. bl-letna Nunzia Roberta vd. Pascolini, 75-letni Giacomo 76-letni Josip Suman, 7^“let5l Stefan Medvešček. 60-letm Ame-deo Lucchi. 70-letna Anna Bal e-stra, 50-1 etna Eugetna Fe.re'i™ por. Riomtschnig. 2-lettu Giuseppe Franco, 79-letns Katatina Muažič vd. Potrata, OB-lftm Av-gwst Zupančič. 73-ietna Rosa Al-fier vd. Fortuni. IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA radi česar ju je ovadil poji" ciji, kjer pa sta medtem ze bili prijavi prvih dveh ogoljufanih. trgovcev. Ko je policija oba izsledila in ju privedla na poveljstvo, pa sta vse lepo priznala in pojasnila, da sta radio zastavila v zastavljalnici, medtem ko sta brilne aparate s pomočjo 47-letnega Mi- _____________, chela Bradaschia iz Ul. Mar- Poleg njega, žene in pomočnika pri prodajanju, so ^"Lnfpr^me^takole b* prišli pred sodnika tudi neprevidni nakupovalni ^ ,p°t pt°j;°vcev.vse Preiskava je odkrila tudi 31-letni Friderik Zerjul in | 3.000 in 1 za 4.000 lir izročila j kupce prigoljufanih predme- Na obroke kupoval predmete in jih neplačane prodajal naprej ŠENTJAKOBSKO PD »IVAN CANKAR« vabi članstvo in prijatelje društva na pustno rajanje ki bo danes 22. t. od 21.30 dalje. Vstop samo z vabili. m. Ples bo v društveni dvorani v Ul. Montecchi stev. 6/IV, kjer so na razpolago vabila od 19. do 20. ure. PD e IGO GRUDEN * V NABREŽINI vabi vse mlade in stare na pustno rajanje ki bo danes 22. t. m. od 20. ure dalje v društveni dvorani. Igra domači jazz orkester Preskrbljeno za pijačo in prigrizek TRŽAŠKO PROSVETNO DRUŠTVO PUSTNA ZABAVA V UL. ROMA 15 Danes 22. februarja 1953 ob 21. uri Vabila so na razpolago članom v društvenih prostorih dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Rosietti. 16.30: «Teodora», u *' Canale, G. Marchal. t Excelsior 15.15: »Rapsodija*’ Taylor, V. Gassman. , FeDice. 15.00: »Jetniki neba*, VVavne, C. Trevor. . .. Nazionaig. 16.00: «Roka tuj« A Valli, T. Howard. Filodramamtico, 16.00: devica«, V. De Sica, G. Superčinema. 16.00: »OkrtW*|jt na strelica«, C. Heston. J’ lsnce. . „ c, Arcobaleno. 16.00: »Egipta" nuhe« .. . «, Astra Rojan. 16.00: /L*, rovežev«. B. Donlay, R. ^ ljo* ro-n. Capitol. 14.30: «Rojena za zen«. T. Martin. Cristallo. 15.00: «Teodora». d Grattadelo. 16.00: »Egipčan ' nuhe«. » Alabarda. 16.00: «Cudovit ^ vek«, V Mayo, V. EHen. Ariston. 16.00: »Krinka iz G. Cooper. ..j Armonia. 15.15: »Srebrn b10 Robertson Aurota. 16.00: «Oddaljeni J. Stevvart. j,) Garibaldi. 16.00: »Ujemite F1 ve ali mrtve«. R. Ideale, 16.00: «Dve noči s Kl"r tro«, S. Loren, M Impero. «Toto išče m‘in>. ltalia. 16.00: «Ljubezen 0 M ri sem vedno sanjala«, Douglas. Mladoletnim " vedano .... J* S. Marco. 16.00: «Ne iš**te činca«, J. Payne. t Kino ob moriu. Danes za<"\,ji Moderno. 16.00: «Morski rg,;i z južnega križa«, Y. DLVstlt Savona, 15.30: «Cena doiz1*^ R. Taylor. Sj«t Viale. 16.00: «Rokoborec i* s Richard«. j. ------------- o. Danes zap> ^ Azzurro. 14.00: «0 canj»“ Singa«, A. Vittorlo Veneto. Danes A. Ruschel. Belvedere. 16.00 »Družina eh. ret«, N. Shaerer, F. Marconi. 16.00: «Sto let UuB N. Gray. ...uti)* Massimo, 16.00- «Otrocl "tol* D. Martin. , Vlfid Novo Cine. 14.30: »Pekel V. Mayo rf Odeon. 16.00: «Neaoel,i S' in stne.ie«, L. TajoH. „ V Radio. 16.00: «Naši časi«. v-Sica. Secolo. 16.30: «Javn,i «°vr štev. 1», Fern,an:d“l. p Venezia. 15.30: «OperaciJJ R. Mitchuim. Iji* Kino na Občinah. 18.00: «v beznii grešita dva«, C. u De Lullo. 1955 Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar«. 2. marca 1955 bo priredilo društvo s sodelovanjem SNG dramski večer. Predvajana bo Tiemayerjeva drama «Mladost pred sodiščem«. Vabila bodo na razpolago v društvenih prostorih od srede 23. t. m dalje , vsak večer od 20. do 22. ure. Društvena knjižnica PD »Ivan Cankar« bo redno poslovala vsak četrtek od 20. do 21. ure ter v nedeljah od 10.30 do 11.30 v društvenih prostorih. Prosvetni društvi «Rojan» in «Simon Gregorčič« iz Štorklje u-stanavljata pevski zbor Vabita vse ljubitelje petja, zlasti mladino, da javijo svoj pristop. Prvi sestanek vseh pevcev bo v četrtek 24. t. m. ob 20. uri v Ul. R, Manna 29. Razna obvestila AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvu, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so /e člani kluba. Vpisovanje in Informacije vsako nedeljo od 11 do 12. ure v Ul. Ruggcro Manna 29. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Kristjana Daneva daruje sestra Pepca 1000 lir za Dijaško Matico. TOREK 22, februarja 1 l • *• . p 11.30 Lahki orkestri; Aj IjJ vsakogar nekaj; 13.00 željah; 14.00 Anton P°juitof; Piesi z otoka Jelše; 14.15 Ajji« ni obzornik; 14.25 Vesela * 17.30 Plesna glasba, lT-“ jf tucoi: Koncert za klavir kester: 18.40 Operni due,"'y0,(f Sola in vzgoja: Dijaki 0 . -p, glasilu; 19.15 Pestra ^lasoa-,jjr-Šport; 20.05 Mafija BrJJ JO,' Slovenska plesna burlesk3’ [„,!• Šaljivi motivi ia slovensk-lore; 20.30 Du Bois: Pust"Lwii! burka v 1 dej.: 21.00 "TiaStiJ iz revij; 21.30 Zabavn« “]},? 22.00 Veliki puslini pl®5, Veseli ritmi. it t* I’ i. _ 11.45 Komorna gls^J Orkester pod vodstvom, “3 tw[ ne; 19.30 Reapighi: «Rin®Jt>» , njaki«; 20.00 vesti in £JL»r *' filmov; 22.10 Plesni ork“ Russa. K O I* K K 254,6 m ali 1178 kJ I** Slovenska poročila: 6. J1 13.30, 14.30. 19.30 in 20.3d j r Hrvaška poročila: vsak v 20.00. ll-*- Italijanska poročila: , 17.00, 19.00 in 23.00. . d!, Iz naših listov v dan (razen nedelje in P , ka) ob 14.36 % Iz naših listov v on«1^ dan (razen nedelje in P .. i 23-!etna Marija Karolina Can-ziani sta si hotela urediti skupno življenje in sta si v ta namen najela sobo pri neki družini v Ul. Carducci. Pričakovala sta otroka, vendar denarja, ki sta ga nujno potrebovala, nista imela. Kaj storiti? Zerjul je imel včasih genialne zamisli, vendar se ni zavedal ali pa ga morda ni brigalo, da bi, čim bi svojo misel praktično izvedel, kršil zakon z vsemi posledicami. Zakon gor, zakon dol. si je tako mislil mož maja 1954. leta in odšel naravnost v prodajalno radijskih aparatov na Drevoredu XX, septembra. «Sem ta in ta« — se je predstavil. Zaposlen sem pri tržaški občini, torej plača, čeprav majhna, je gotova. Vrhutega «je z vljudnim nasmehom dodal Zerjul« sem lastnik hiše št. 47 v Prebenegu«. V današnjih časih, ko gredo posli slabo od rok, so trgovci posebno vljudni s kupci in tako je bila tudi žena lastnika trgovine, ki je možakarju prot' takojšnjemu plačilu 3.000 lir in podpisu 10 menic po krasen radio «Magnadyne». Od tistega dne naprej pa lastnica kupca ni 'več videla, razen seveda na sodišču. Podoben podvig je izvršil Zerjul istega leta v trgovini Luigia Olive v Ul. Madonni-na, kjer si je izbral aparat znamke «Blitz». Za plačilo kot je navada; 2.000 lir na račun, ostalo na obroke s podpisom menic. Oliva je sicer pristal na kupčijo, vendar se je hotel najprej pozanimati, če drži, da je Zerjul zaposlen pri gradbenemu podjetju Glavina v Boljuncu in če res stanuje v Prebenegu št. 47. Naravno je, da to ni držalo, vendar je biio že prepozno, kajti Oliva je zaman čakal Zerjula. Morda se je tedaj možakarju zdelo, da so zanj postala tla prevroča. Denar pa je rabil in je tedaj poslal svojo sostanovalko in bodočo mater njegovega otroka v trgovino Vincenca Ruffola, kjer je ženska «kupila», seveda na obroke, 2 električna brilna aparata «Philips». Toda Ruffolo je izvedel, da sta ju Canziani in Zerjul takoj nato prodala, za- ov in po krivdi prvih treh so prišli na zatožno klop pod obtožbo neprevidnega nakupa 27-letni Mario Ferrara iz Ul. XXX. oktobra 28-letni Luigi Torregutti iz Ul. del Ronco in 59-letni Michele Zampolli iz Ul. Commerciale. Za slednje je bilo laže, kajti vsi so izjavili, da niso vedeli, da je bilo blago prigoljufano in to zaradi cene, ki ni bila dosti manjša kot ona v trgovinah. Vrhutega jih je Bradaschia s svojim tarnanjem o bolni ženi premamil, da so brilne aparate kupili tudi zato, da mu pomagajo iz stiske. Sodniki so jim verjeli in so vse tri oprostili s formulo, da niso izvršili dejanja, medtem ko se je za preostale tri končalo znatno slabše; Bradaschia se je sicer rešil s 6 meseci pripora, Canzianijeva s 6 meseci zapora in z 12.000 lirami globe, medtem ko bo moral pobudnik prevare sedeti 1 teto in 3 mesece ter plačati 24.000 lir globe. Sodnik: Del Conte, tož.: Sbi-sa. z.apisn.; Virani, obramba: odv-: Filograna in Radovani. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 6.7, naj-nižja 0.4, ob 17. uri 6.3. zračni tlak 1010.8 stanoviten, veter 3 km jugovzhodnik, vlaga 53 odst., padavine 5.9 mm, neoo 5 desetin oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.3. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carmei, Trg Garibaldi 5; Beuussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alia Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasim, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Bartov- ljati in Nicoli v Skednju. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Četrtek: Prva predstava baletov «Trn julči-ca« («Favola oel-la bella addormentata«) Giorgia Cambisse in »Coppelia« Lea Ue-libesa v novi koreografski ver- ziji Nives Polijeve. Glavni plesalci: Nives Poli, Šonja Marino-lja. Marcel Luiparl, VVallrr Scherer, Guido Gnidi. Nastopajo še plesalci: Fiorella Maggetti, Vera Veghin, Ludovico Durst, Renato Fiumicello, Luig; Jaco-min. Dirigent Giorgio Cambissa. Jutri se začne prodaja vstopnic. Dramska sezona 1. marca se začne dramska sezona z nastopom skupine Bri-gnone - Randone . Santuceio -Volonghi. Sledile bodo: skupina De Lullo - Falk - Buazzellt . Guarnieri - Valli, pod vodstvom Squarzine; skupina Carlo Nim’hi. Vivi Gioi - Ave Ninrhi; skupina Calindri - Zoppelli - Volpi . Ma-slero in skupina Renzo Ricci z Evo Magni TEATRO NUOVO Danes: /aprto Jutri: Premiera Anouilhove komedije «Leocandia» za red B. ka) ob 17.06. . 7 00 « 6.40 Jutranja glasba. L ledar - vremenska napo\tfeti ■ Jutranja glasba: 7.30 N* 1p- gospodinje; 11.00 Šolska n.Ditie gre na dopust; 11.30 koncertni eder; 12.00 R pesmi; 12.50 Glasba 9° ijjfl 13.45 Zabavna glasba: .'jj melodije do melodije; * U| iK mladrve pesmi poje kotn®1 iz Trsta ood vodstvom Vrabca; 15.00 S knjiz.hf, 15.20 Jugoslovanski SOR* ssmbli pred nas;m rh'l;;hei#A 15.30 Pisan spored R|a-»leJ-Itl gamk; 16.00 Tečaj »"A >4 16.15 Za vsakogar nejt (j Vesele melodije; l^menL* Ivan Cankar; 17.50 iejdoskoD; 18.50 Soort: ls' gl*Li> ni zvoki; 20.15 Ritmi r 20.30 G. Rossini: «SeV*ff vec«, opera v 2 dcjanj IV ,* - * fi 327,1 m. 202.1 m, 2'.0i \V Poročila ob 5.00, 6.00. ” ' J 15.00, 17.00 in 22.00 f Lf 11.00 Radijski kole«" (Tl Glasbena medigra: *.» ni^V rtralni spored; 12.10 Veselimi godci; 13.10 )j(je »V ski konceri; 14.00 Za m.Mi ce in godce: 14.20 Me razvedrilo; 15.15 L***k po"V 15.45 Pojo in igraj0 fantje (izbor veselih ' > | verzov): 16.30 ZeieH,.’„«Ki„jf slušajte! 17.10 PoP°'A fonični koncert; - pregled: 18 10 Poje komorni zbor; 18.30 nik: 20.10 Solistična ela:v S Radijska igra . Bra/l?*^ ((Občinsko dete«; 2* 1 j in plesna glasba Z Odgovorni fS STANISLAV Tiska Tiskarski zavod ADRIA EXPBfS TRST ^ prt,i. Ul. Clcerone **■ tel. 29243 ,vl)» ((Adria-Express’,ih’ i*1*' seznam prihodru tov za JugoslavlJ • ^ 19,—20. mar« Opatija - Rek*’ na - Ljubija"8' jB N", Branik - Za'1 MO** M, Gorica - Kanal yzob*,,8 Soči - Tolmin -Ilirska Bistrica' - Ptvk»’ .. l95> Jn 5-J- Vpisovanje ao 27. marca ^Ltj* Sežana, TomaJ’ K" Komen, Vo*sira ,^1 njevic*-12 3.J99 Vpisovanje^"^ £j «Adria-Expr*slaSu v najkrajšem ti'r u»e ske, navadne ,r9ttž ne vizume te vizum0 S ul) sole nihil novi! Ob Schilfrerjevem načrtu za štetje prebivalstva Trsta po narodnosti P_r_°ffs°r Carlo Schiffrer je sm m lrdaVan^, ki ®a je pred i,mel. v prostorih PSVG, r h tri metode, po kate-' se mogla ugotavljati “M. Pripadnost prebivai-. c,®‘' ‘n v glavnem se laetorii v1 “stavih Pri zadnji [,l . k*. Jo Schiffrer v po- son?,1 varianti priporoča. Po nviL0snovi se ta metoda bi-toč ne razlikuje od me- sir« Po katerih so zbirali u-stam Podatke v rajnki Av-, in pri italijanskem štet-LL192?- Pri teh, kakor je ao’ mso zbirali podatkov narodnosti ' t in tudi ne o materni - jezik metodi, posebno pa še terin.i . in lUQl ne 0 1 t im v 3eziku, temveč o lej ^,„*o jdevalnem jeziku*. O no —treocuno pa se O lit,, 'zvajanju se je že toru c,, Plsa}o, da ne bomo iz- sam Srh f/ed- Sicer je tudi ochiffrer kritiziral to Dam ’ c?Prav, kakor skle-tisk* P° PisanJu italijanskega n.* * strani, ki ni uteme-bo n bom omenil sod- evtralnega pisca iz no-tori ga rasa. namreč profe-univ».Zgodovine na dunajski svod ^uga Hantscha. V vn,._. knjigi »Narodnostno ("Manje v stari Avstriji*, ki stroj*?*, 1953> Piše o av-„t-°Srskih štetjih tako-le: dvom^ , statistike so ne-U p d ogromnega de- giede ”, r , pa n€ ustrezajo ktevan,Ijrvosti. vsem za-tn'di*', Zla*ti velja to za VUH ' gradlV0‘ ker je mene dajoci madžarski ele-sUti«t;a interes na ugodni jem ker je pri svo- imel t jevladujočem vplivu «a n nat« možnost, vplivati tati.P0la?e- . »sto velja mu-elemi«r? ‘dis za italijanski Pisca) Va .Tržaškem. ~“ tie daj lstika razen Op tega ve , Pojasnila glede ma-etništl stne pripadnosti v je 'BrpP smislu, temveč šte-itvalrl stvo samo po ob- li nr jeziku, tako da je hov bil Velik0 dunajskih Ce-sc(;tor . vključenih v nemški ški nK,- so rabili nem- Tud jezik, cih C; pr' številnih uslužben-ščina ,, *°rala biti materin-(0ba J j n° občevalni jezik. Posebna d05ta.tka veljata prav v*#c«v n de fržaških Slo- stva a p' Pisoal- Spričo dejano 3 nekateri Italijani še ju j ,S!J0’ da so pri štet-oblašti .avstrijske državne zvišale j!" reviziji umetno Hrvatov s ev'io Slovencev in Ponovno Za veo ko 21.000. bi iacijo , . opozorili na interpe tižaški , ^o Je vložil tedanji SuHaKV a venski poslanec *Wrn Parlamentu dr. lieseca 3 notranjega ministra Sovo Januarja 1911, na nie-/nvterPelacijo v trža-seritkZelnem svetu z dne w Uto^m a istega leta in v3^e„ ne interpelacije ita-deželnega sveto-k *°Vo> a Mracha ter na j/^sarskega komisarja io,e,ulleina z dne 2. ok-Sicer je tudi še bil o„.lzvirni material, ki t lcev Pov? za pritožbe Slo->*°Dl t* ot‘ prvotnim rezul- ^tod Štetja daip8' ki ji Schiffrer očit-f * ni Prednost, bi imela e n»(W,ai?,ega izvajanja vse Č9?U- Vene... Sno Ji ksi ter. Priti izvajanja ,cri , , samo v še v^e- ^vtrafen bj *ed“i.Jf,ari' iberi ostatke, ein organ, pri ka- . oževar se Slovenci lahko ;,3rsdi Zaradi pritiska ali V|Jih ‘aisifikacij s strani XudP rganov. ne ®Phiffrerjevi meto-, ar°dno,(.; rbirali podatkov ,er’Hskeiv,' •ln. tudi ne o mi-z0 i Pa hi u2'ku. Po tej me-rVvalnem .bll.e navedbe o ob oto n. ,leziku omejene sa SU' Osnn3,^0. v. domačem kro va:zpap: mvni bi bili podatki ,apjem , . Jezikov#, * podčrta' , k, se označeval tisti jJVtesisr ’ samovoljno, slovenščino. Schiffrer dopušča v prea-iagani metodi navedbo vsoh znanih jezikov. Glede na namen štetja pa pridejo praktično do veljave le navedbe glede slovenščine in italijanščine. Tako bi morali razlikovati štiri kategorije, ki jih kratko lahko označimo kot: slovensko, slovensko-italijan-sko, italijansko-slo vensko ,n italijansko. V prvo bi šteli »čiste* Slovence; takih bi bilo sorazmerno malo in prav glede na to število bi utegnili proglasiti za nepotrebno izvajanje manjšinskih pravic, ki jih predvidevata memorandum in statut. V drugo kategorijo bi spadali Slovenci, ki so se delno že poitalijančili, vendarle manj kakor 50 odst.; v tretjo kategorijo pa tisti, pri katerih je poitalijančenje še bolj napredovalo (kajti prav malo bi bilo pravih Italijanov, ki poznajo slovenščino in bi spadali v to kategorijo); v četrti kategoriji, končno bi bili vsi Italijani in vsi poitalijančeni Slovenci. Taka bi bila klasifikacija po Schriffrerjevi metodi. Toda ' if ....... • * , mmm V zvezni državi Andhra v Indiji so se 12. t.m. začele volitve, ki se bodo nadaljevale do prihodnje nedelje. Na sliki skupina pooblaščencev KP Indije nadzira potek volitev v okraju Calipali Italijanski liberalizem na razpotju Preden je odšel na potovanje, je predsednik vlade hotel demantirati trditev o »nepremičnosti* svoje vlade s tem, da je od ministrskega sveta dosegel kompromis glede zemljiških pogodb. Toda nepremičnosti ni mogoče izzvati kadar gre za posledice objektivnega političnega oolo-žaja: vladni sporazum je povzročil spor med libarelnimi ministri in tajnikom Maiago-dijem, spor ostavko celotnega tajništva in ostavka sklicanje narodnega sveta liberalne stranke. V tem trenutku se Malago-di morda že kesa svoje nepopustljivosti. Toda sedaj je povratek nemogoč. »Zemljiške pogodbe* so povzročile krizo, ki je že delj časa kovala v liberalnih vrstah, in sedaj bo moralo na ta ali qa oni način priti do razčišcenja. Nacionalni svetniki bodo morali presoditi o vsej politiki, ki jo je stranka vodila v zadnjih dva najstih mesecih in o politiki, ki jo misli voditi v bodočnosti; »zemljiške be», reorganizacija va, volilni zakoni bližnji pogod-1RI, gori- demokra-tična koalicija in odnos do desnic, tajnikovo delo,, delo ministrov in delo notranjih struj v stranki. Praktično imamo opravka s tremi, m le s tremi možnostmi: izbira liberalne stranke, ki bo odločila o bodoči italijanski politični razvrstitvi, je vezana na te tri možnosti. Nacionalni svet stranke se bo znašel med dvema nasprotujočima si stališčema: onega liberalnih ministrov, ki so o-dobrili sporazum proti mnenju tajnika stranke, in one- De Cara, Villabrune in Martina, se s tem obsodi politika tajništva, in obratno. Posledice prvega in drugega stališča so na dlani. Zmaga liberalnih ministrov bi pomenila povratek k «fi' renskim tezam*, ki jih je liberalna stranka skušala lojalne uveljaviti, dokler je političnemu tajništvu načeloval Villabruna: v tem primeru bi šlo za potrditev štiristranska solidarnosti v perspektivah, ki so tvorile osnovo ob sestavi sedanje vlade, odpoved manevrom s skrajno desnico in namernemu slabšanju od-nešajev z ostalimi laičnimi strankami. Nujna posledica ga Malagodija, ki je do zad-| takega stališča bi bila spre- njega izjavljal, da je kompromis »nesprejemljiv*. Ce se odobri glasovanje ministrov PRED 156 LETI SE JE MLADI KEMIK DUPONT BREZ SREDSTEV ODPRAVIL CEZ OCEAN Ameriška država proti kralju nylona Ameriške časopisne agencije so 5. februarja letos o izjavile sledečo vest: . '(Vlada objavlja svoj sklep, da se bo p-ritožila pred vrhovnim sodiščem proti sklepu zveznega sodišča v Chicagu, ki je sklenilo, da se ukine po proti-trustovskem zakonu podvzeti postopek proti podjetju pu-pont De Nemour in proti članom družine Dupont. Zvezno sodišče v Chicagu je ukinilo postopek, ker vlada ni mogla dokazati, da podjetje Dupont De Nemour izvaja monopolistično dejavnost.* Ta vest je zanimiva. Ameriška vlada toži eno najmočnejših kapitalističnih podjetij v ZDA in verjetno na svetu. In to zaradi tega, ker izvaja monopolizem. Podjetje pa je tako močno, da mu vlada, kot vidimo, ne more do živega. Eisenhoiver pa vendarle upa, da bo zmagal. Ob tej priliki pripominjajo: Ce se sedaj Dupont izmaže in če ga sodišče ne obsodi, bodo trusti in monopoli tako zavladali, da pozneje ne bo pomoči proti njim. Preden spregovorimo o tej zadevi, poglejmo kaj je to Dupont De Nemour. Preu kratkim je umrl 81-letni Eugene Dupont De Nemour. Svojim naslednikom je pustil kapital 1 milijarde 585 milijonov dolarjev. Toda to je le del Dupontove družine. Du-pontov je več in še več je milijard. To se je zgodilo v ZDA, njihova zgodovina pa se Kako so potomci mladega francoskega kemika postali ZDA in na svetu - Od iz- ena naj bogatejših družin v posojenih 36 tisoč dolarjev do večmilijardne vrednosti začenja v Franciji. Samo ime pove, da gre za človeka, ki je francoskega porekla. Pred 156 leti je odpotoval iz Francije mlad kemik po imenu Eleuthere Irene Dupont. Z njim je odpotoval tudi njegov oče Viktor z dvema sinovoma, njunima ženama in petero otrok. Potovanje z ladjo ((American Aegle* je trajalo 91 dni. Nastanili so se v mali hišici z imenom «Bon Sejour*. Ta Eleuthere Dupont ni znal delati ničesar drugega kot smodnik. Ljubil je lov, toda opazil je, da v Ameriki imajo zelo slab smodnik, ki ga dobivajo iz Anglije. Cernu bi ne deial smodnika sam. Saj bi bil njegov smodnik boljši. Ni pa imel denarja. Mladi kemik si izposodi začetni kapital Filmska lings se igralka Joan Ravv-že koplje, toda... v Kaliforniji Vrnil se je v Francijo, pariška vlada mu je dala podporo in nekaj bank mu je zagotovilo kredit, da bi lahko v Ameriki proizvajal smodnik, kakršnega ima Francija. Zbral je 36.0UO dolarjev in s temi sredstvi je na obali Brandivyne zgradil malo tovarno- Da bi prišel še do nadaljnjih sredstev, je našel še 6 delničarjev, ki so mu zaj upali svoja sredstva. Danes so Duponti milijarderji, imajo 80 tovarn, 40 laboratorijev za znanstvene raziskave in 120.000 delavcev. Podjetja Dupont se ukvarjajo z desetimi osnevnimi pa- KULTU NOVICE nTa,cr so v *ern « 2ft iz c* «- znaoilni prime-števni ®tja '• 191°- Tedaj c« *° naved!311' pr' osebah, >e!.a‘ni da^dl' slovenski ob-8 pritiskom ali priznanje, da jezik. e-. ,, -------- zakon občeval tnega sa- i,‘8ani s-mi Ka iezika. so pa so , eneSa črtali, črtali sicer največkrat •udi vhijo"^0.- Vfsibli je tpj .italijanski Huščal daj Vfdjavm ?'eSa ‘ Nija modernizira SVo'|o mornarico tk, *avija v * m Plaou bo tn ’2Sradila edm,b-osmih le-h3 ligovŠt Skupoo 301.325 tonaži ? ? ladjevja. V 17? ladij a TStetlh 52 tovor-35 0 do 8 0on ,&K plovbe od n i,ramPermv n Un od tcSa pot«fe, "lika P° 10-°00 ,on dfamI la -~.23<> do 2.700 manjših kd‘i za ‘d !“anlslb tovornih lno Ptovbo in po ll4d,v>deva ' na^Upno torej ladij. 1 vgradnjo Načrt mn-dar unoh' Pre.Cej obširen. n:°2hosti grarinf realne b‘Catl kot turt* V *adjedel- d*mva. rm0r*keg*nU8osfoe iazpolaga seH°f1!v'l® . namreč l939 ’ ii^edtein Eradn iV? 403--» skunni ,novih 301.; sedaJ. z 263.01 fbruT-1 tonan ko je 2 l,- lad- imela ^orPnnarice0na|a biugosVv°nske ladje 50 šte- °«Sala seJ bo6 zb?™no~ se go ega nil« -aerta bistv»niT 'zvedbo bodo Vkovost ladjevjPrerne" Ht,S's'avl“aleVanSk° mornarv <»te sss& Pred štirinajstimi dnevi je bila v prestolnici Norveške, Oslu, odprta razstava z naslovom «J ugoslovanska knjiga skozi stoletja*. Razstavo je organizirala Komisija za kulturne zveze s tujino v Beogradu, pripravil pa jo je poseben odbor beograjskih, zagrebških in ljubljanskih bibliotekarjev. Ta razstava je bila lansko leto v Kopenhagnu in Stockholmu. Pred mesecem pa se je preselila v Oslo. Sama otvoritev je bila zelo slovesna. V univerzitetni knjiimci, kjer je bila razstava, se je zbralo precejšnje šteuilo povabljencev. Tu so bili zastopani diplomati, profesorji, bibliotekarji in mnogi drugi znanstveni in kulturni delavci. Med njimi so bili profesor Stang, dekan filozofske fakultete Alfa Šom-merfelt, častni predsednik mednarodne zveze bibliotekarskih rdruie n j Vilhelm Munihe, bibliotekar dr. Arni Gal! i s, predsednica norveškega bibliotekarskega Združenja Torborg Colling tn drugi Uvodne, besede je izrekel raznatelj univerzitetne knjižnice Harald Tveteras, nato je jugoslovanski poslanik odpr razstavo s kratkim govorom, medtem ko je dr. Mirko Rupel imel predavanje o začetkih slovenske in jugoslovanske književnosti s posebnim poudarkom na razstavo. O razstavi so prinesli vsi večji časopisi lepa poročila in slike. Tako na razstav i,. kakor tudi drugod je občutiti, da gojijo Norvežani velike simpatije do Jugoslavije, * m * 18. t. tn, ob peti obletnici smrti Prežihovega Voranča so na njegovi rojstni hiši v Kotljah odkrili spominsko ploščo. Ploščo je vzida lo okrajno muzejsko društvo. Poleg številnih doma-činov so se svečanosti udeležili tudi nekateri ugledni kulturni delavci t.z Ljubija ne in Maribora, istega ve- čera so v Ravnah predvajali nov slovenski film «Koplji pod brezoi), ki ga je France Kosmač posnel po Prežihovi noveli »Vodnjak*. # >8 * Februarska številka revije nLes Lettres nouvellesn, ki jo ureja Maurice Nadeau, izdaja pa založnik Julliardu, je objavila osem pesmi sodobnega srbskega pesnika Vaška Popa pod skupnim naslovom «Krajina v pepelniku*. Pesmi sta iz srbščine prevedla v francoščino Zoran Mišič in Jean Ma-laguis. Ob koncu je dodanih nekaj vrstic o pesniku in njegovi prvi pesniški zbirki »Skorja*, ki je izšla pred dvema letoma. !|: s|l sjs Četudi je znano, da je v Ameriki zelo malo knjigarn, se vendarle lahko pobahajo, da imajo največjo knjigarno na svetu. Ob koncu januarja letos so namreč v Chicagu odprli knjigarno, za katero zatrjujejo, da je največja na svetu. Knjigarna je. nastala z združitvijo dveh velikih knjigarn Krochove in Brentanove in se bo odslej imenovala Kroch-Bren-tano. Knjigarna je velikanska tudi na zunaj, zavzema stavbo s štirimi nadstropji. Lastnika sta vanjo vložila pol milijona dolarjev, pričakujeta pa letni promet nad dva milijona dolarjev, od česar !)0 odst. s knjigami, 10 odst. pa z razglednicami, Knjigarna bo založena z vsemi vrstami knjig od bibliofilskih izdaj do cenenih broširanih knjig. Knjigarna bo imela okoli 150 uslužbencev. O tj! Sit Beograjska založba ((Prosveto* jr pred dnevi izdala srbski 'prevod Prežihovega vojnega romana »Doberdobu.'To je zadnje obsežno Vorančevo delo, ki doslej še ni bilo prevedeno o srbohrvaščino. Prežih je namreč tisti slovenski pisatelj, ki je do sedaj najpopolneje, rekli bi stoodstotno prodrl med srbske m hrvatske bralce. Kmalu po končani vojni je tako med beograjskimi kot med zagrebškimi založbami nastala prava tekma, kdo bo prej izdal njegova najpomembnejša delu. s» # * V okviru proslav desete obletnice osvoboditve je bila predvčerajšnjim v Varaždinu lepa slovesnost v zvezi z otvoritvijo novega gledališča. Pri svečanosti so bili navzoči predsednik sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, podpredsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Božidar Maslunč in številni drugi predstavniki ljudske oblasti, kulture in javnega življenja, ivečer so v Varaždinu dali k.ot premiero Gunduličevo «Dubravko*. St St *c Malica Hrvutska je zadnji čas izdala dve znanstveni deli, ki zaslužita posebno pozornost. V knjigi »Ameriška uprava* je Eugen Pušic na 350 straneh spregovoril o organizaciji ameriškega državnega in gospodarskega življenja. Knjiga je bogat informator in ena najzanimivejših del v hrvat-skem novejšem političnem slovstvu. Pred kratkim pa je Matica Hrvalska izdala delo doktorja Olega Mandiča «Od kulta lobanje do krščanstva*. Na 470 straneh, kolikor jih obsega knjiga, seznanja pisatelj bralca z razvojem religioznega čustva pri starih narodih. Delo je strogo znanstveno in zaluži vso pozornost. ti St »k V Subotici je pred dnevi izšle prva številka revije »Vis-hang* (Odmev). To revijo za književnost in umetnost izdaja skupina mladih madžarskih pisateljev in pesnikov, pripadnikov madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji. Revija bo izhajala mesečno. nogami proizvodnje. Tu imamo dušične izdelke, elektrotehnične i/.deiae. vse vr^te eksploziva baive, proizvode organske kemije, fotografske izdelke, barvila, plastične snovi in rajonske izdelke. V času druge svetovne voj ne je trust Dupont pokazal svojo izredno moč. Brez dvoma je mnogo pripomogel k ameriški vojni zmogljivosti saj je izdelal: 2,250.000 toii eksploziva, kar je nad 20 odstotkov vsega eksplo-•iva, kar so ga zavezniki uporabili v prvi svetovni vojni Nadalje 260.000 ton rajonske tkanine, 40.000 ton nyiona 150.000 ton sintetičnega kavčuka, 12.000 ton plastične snovi za letala, 150.000.000 litrov barve za vojaške potrebe. To je prav gotovo velikanka proizvodnja, hkrati fanta stično velik dobiček, saj gre za obdobje, ko se država ne spušča v podrobnosti gleJe cen. Zato so tudi delnice Du-pentovih podjetij na borzah neprestano skakale. Od 20 dolarjev nominalne vrednosti so delnice skočile na 190 dolarjev. Ob zaključku vejne se je začela tiskovna gonja proti strahovitim »auperprofitor.i* in tisk je poudarjal, da si ri-r.itelji kot so Dupontovi logično želijo nove vojne. Toda Dupontovi so prebrisani Napravili so »lepo ge-sto*. Obvezali so se, da bodo zgladili dve atomski industriji eno v. Tennesseju, drugo, pi v državi Washington. Prva bi stala okoli 150 milijonov dolarjev, druga pa 350 milijonov dolarjev. Pogodba, gi je vezala Dupontove z ameriško državo, je bila zanimiva- v tej pogodbi je bilo namreč določeno, da bodo Du-pontovi za vre to dobili — t delar! Dupontovi torej poklanjajo ZDA dve industriji osnovne važnosti. 1/ tovarn podjetij Dupont prihaja dve sto različnih izdelkov. med njimi pa je najvažnejša nitroceluloza. l je pred 156 leti prišel iz Francije. Od nekdanjega mladega ac-mika je danes že 60 druži.-i Dupont, od teh pa je 36 družin v generalni direkciji v Delavvaare. Oni imajo , kujli hud mraz in sneg, ki sta obiskala številne kraje Evrope in ki nista pozabila niti na nas, nista več pri tolikšni moti, da bi mogla spraciti v n,-inskih delih Goriške živo srebro v toplomeru pod ničlo. Včeraj smo sicer imeli nekoliko hladen vendar doku j lep dan; drugače pa je bilo ponoči od sobote na nedeljo in v nedeljo dopoldne. Snežilo je po vsej gorati okolici in tudi v mesto je naneslo nekaj bele opojnosti, da so mlajši ie sklepali, ali se bodo šli smučat na Kalvarijo ali pa k bregovom Soče. Čeprav se je sneg v višjih predelih obdržal čez dan, je v mestu in po okoliških nižinskih njivah pod opoldanskim soncem popolnoma skopnel; samo nekaj mokrote po tleh nas še spominja nanj. Seveda ne bo šlo brez Bele dame, ki se bo s svojim srednjeveškim spremstvom razka- j zovala radovednim veselja- t kom. Vse je pripravljeno, sa- j mo vreme, se zdi, se še ni odločilo... Te dni se je veliko Kurentovih oboževalcev obleklo v nenavadne obleke in si privošči- | lc sprehod skozi gost špalir ladovednih zijal po Korzu. Kolikor boljša je domislica, toliko večje občudovanje in pozornost žanjejo nastopajoči. Sicer pa je razpoloženje ljudi ob pustu tako, da je vsaka še tako neumna dovolj za smeh... Tudi goriške trgovine so se odzvale povabilu'za okrasitev izložb v počastitev Bele dame. Videti je marsikaj lepega. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Gorici obvešča, da priredi prosvetno društvo »Jezero« iz Doberdoba v nedeljo dne JV. februarja v Doberdobu ob 18. uri in ob 20. uri z gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne 'DRAGA HUir v dveh dejanjih. Odhod iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmc pri mostu. Podgoro. Štand-rež. Sovodnje. Gabrije ita. Za Števerjance se organizira avtobus, ako ga napolnijo < prednost imajo Steverjanci). Vpisovanje pri ZSPD v Gorici. Ul. Aseoli 1 in v kavarni Bratuž. Opozarja se, da je rok za vpisovanja vključno do srede 23. t. m. Cena: vožnja in vstopnina 400 lir. Za Steverjan vožnja in vstopn. 450 lir. r dffiijp j3r.:L :j; *£*?£ Lr.V--. ik HI;*,, z ! m \ m ii!: jji iiiiili ■ ZA PRESENEČENJE JE V 20. KOLU PRVENSTVA PRESKRBEL LAZIO Bologna še tesno za Milanom Triestioi je h porazu pomagala tudi nezgoda vratarja - Udinese je v nedeljo spet spravil obe točki |TEKMOVANJE ZA KURIKKALOV POKAL Velik uspeh italijanskih štafet 'Jugoslovansko štafeta se je plasirala na deseto REZULTATI: 'Atalanta-Milan 1-1 Lazio Fiorentina 1-0 •Inter-Torino l-l 'Juvenius-Novara 2-1 »Napoli-Bologna 1-1 •Roma-Pro Patria 1-1 •Sampdoria-Triestina 2-n 'Spal-Genoa 1-0 ‘Udinese-Catania 1-0 LESTVICA RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Koristnost sestajanja staršev in vzgojiteljev Na sestanku je bilo podanih več poročil, staršt pa so se zanimali za uspehe v prvem trimesečju letošnjega šolskega leta Skoraj neopazno je šel mimo roditeljski sestanek v go-riškem Dijaškem domu, na katerem so se staiui slovenskih dijakov pomenili o učnih in vzgojnih uspehih svojih otrox prvem trimesečju letošnjega šolsKega leta. stovoljnim; prispevki vedno zelo izkazal. Nato so razdelili spričevala. Pripomnili bi, da je bilo iz mesta prisotnih premalo staršev slovenskih dijakov. Obisk iz okolice pa je bil zadovoljiv. Sestanek je pokazal, da je tak Po uvodnih besedah pred- } način dela med Dijaškim do- Če bo vreme naklonjeno bo danes pustni sprevod Goriški karneval bi moral biti v nedeljo, vendar vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno: dopoldanski dež je preplašil in odpodil vse častilce Kurenta. Organizatorji so zaradi t'ga odredili, da bo pustovanje danes. Največji del slavja bo popoldanski sprevod alegoričnih vozov. Manifestacija se bo pričela okoli 15. ure, in sicer v Ul. S. Pellico, potem bo sel sprevod po Gosposki uhci, Verdijevem korzu, Ul. Crispi. Ul. Roma in čez Travnik, kjer bodo odlikovali najlepše vozove. Predvidevajo, da bo sodelovalo okoli 20 vozov. Radovedni meščani so si jih marsikje že ogledali; skriti so namreč po raznih dvoriščih in pod lupami, kjer čakajo, da jin pripeljejo na cesto. Sirijo se govorice, da je nekaj vozov prišlo celo iz Viareggia. Predvideva se torej velik užitek in veliko zabave. sednice Dijaške Matice je tov. i\anutova imela obsežnejše poročilo o uznih uspehih. Svoj referat je pričela z besedami, da s,a vzgoja in izobrazba najvecja dota, ki jo morejo starši poskrbeti svojim otrokom, Vzgoja ima namen razvijati, pospeševati in privzgajati otrokom vse tiste lastnosti, ki so temelj človeška družbe in ki urejajo odnose do sočloveka. Z vzgojo brusimo tudi ostrine v značajih, kajti vsakdo ima poleg dobrih lastnosti prirojene tudi slabosti, Nadalje je dejala, da kažejo starsi vec zanimanja za učne uspehe kot pa za'vzgojo in napredek, ker sc jim zdi, da so učni uspehi važnejši in koristnejši in da se bo z njimi o-trok v življenju okoristil. Toda stvarno znanje brez primerno obdelanega značaja je kakor skrit zaklad brez leska, k; ne približa človeka k človeka. ne oživlja in dviga naših srt in je kot fotografski posnetek na filmu, ki ne zadovolji popolnoma. Sele ko sta obe plati dijakovega oblikovanja, vzgojna in učna primerno razviti, sz moramo veseliti uspehov, ker le obe pla-t, dajeta človeka dobro podlago za pridobitno delo kakor tudi za znosno, harmonično in vzgledno sožitje med ljudmi. Nato je tov. Nanutova povedala nekaj o ledovanju, disciplini ter stikih med Dijaškim domom m starsi. Nadzornik Dijaškega doma je poročal o sedanjih učnih uspehih gojencev. Dejal je, da je letos 70 notranjih, in 51 zunanjih gojencev. Omenil je tudi, da uspehi niso bili povsem zadovoljivi in da se bode morali zboljšati. Ne le vzgojitelj, ampak tudi starši morajo nadzorovati svoje o-troke, da bodo uspehi vidnejši in da se bodo otroci zanimali za učenje. Nadalje je pozval prisotne k točnejsemu izpolnjevanju materialnih obveznosti do zavoja. Z,u vzgled je del Standrež, ki se je s pro- mom in starši zelo koristen m potreben. Pokopali so Klementino Jančič V peten ob 2U. uri je v bolnišnici pri Rdeči hiši umrla 61-letna Klementina Koršič, por. Jančič iz Jazbin in stanu-jača v Gorici. Bila je več časa bolna. Pogreb je bil včeraj dopoldne iz Rdeče hiše, na go-riško pokopališče. Preostalim sorodnikom naše sožalje. Ples SPD V soboto zvečer je bil v dvorani Zlati pajek ples Slovenskega planinskega društva. V prijetni dvoranici, okrašeni z gorskimi motivi, se je do zgodnjih jutrajnih ur veselo vrtelo veliko število zadovolj nih parov, ki so izkoristili, to lepo in redko priložnost, da se pozabavajo in naplesejo pred pustom. Urnik trgovin Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da se danes, zadnji dan pusta, zaprejo vse trgovine ob 12.30. uri in ostanejo zaprte ves popoldan. Urnik velja za vse goriške občine. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 1 tel. 28-79. KINO COHSO. 17.15: »Suzana je spa la tukaj«, D. Potvell. VERDI. 16.00: «Jaz sem Primula Rossa«, Rascel. CENTRALE. 17.00: «Bes in strast«, T. Curtis. VITTORIA. 15.00: »Dogodiv- ščine kapitana Davidsona« barvni film. MODERNO. 17.00: «Ognjene skale«, barvni film. 29 12 5 3 4« 22 29 29 It 6 3 39 25 2* 20 7 112 30 23 25 9 6 5 29 22 24 9 5 8 29 24 23 ? 7 5 32 28 23 7 7 6 32 29 21 8 5 7 22 25 21 7 6 7 29 26 20 6 8 6 26 24 20 5 9 6 20 20 19 5 8 7 24 24 18 4 10 6 19 20 18 5 7 8 19 34 17 6 4 10 23 33 16 3 9 8 13 22 15 5 4 11 20 32 14 2 5 13 14 33 9 Triestina prejš-premagala kot srost Pro Patrio, vendar nihče ni računal, da bi mogla uspeti proti nasprotniku, kot je Sampdoria. ki je prav isto nedeljo premagala celo Milan na S. Siru. Toda lahko bi se bilo zgodilo, da bi se Tržačani vrnili iz Genove s točko, če jih ne bi : reganiala tudi nesreča. Igra je poteka-na način, da je bila premoč Sampdorie več kot vidna. saj so domači igrali večinoma na polovici Triesti-ne. Toda v tem je bila tudi taktika Tržačanov, ki so se Milan Bologna Roma Fiorr.ntina 20 Udinese Juventus Inter Torino Sampdoria Napoli Genoa Catania Atalanta Triestina I azio Spal Novara Pro Patria 20 Čeprav je njo nedeljo tudi poslužili znanega sredstva. da so se vrgli z vso silo v obrambo. Tu pa Sampdoria ni mogla uspeti. Prav napad je bil njen najšibkejši del, medtem ko je predvedla veliko igro krilska vrsta in tudi j je bila solidna. Kajti kljub I obrambni taktiki' Tržačani le j niso igrali tako. da ne bi od I časa do časa tudi napadali. Vendar se je zdelo, da se bo tekma ze kar končala neodločeno. ko je nastopila nesreča za Triestino. Pri neki paradi se je vratar poškodoval, ni pa takoj obeu*il posebnih bolečin in je mislil, da gre ■ pač za neko malenkost. Ko pa ;e hotel ob nekem kornerju s pestjo odbiti žogo. je začutil. da tega ne bo mogel z desnico. Z levico pa je sunil v prazno, to je mimo žoge. ki je padla na tla Contiju pred noge. tako da mu ni bilo tre-na drugega, kot. da jo potisne v gol. Soldan je se vedno mislil. da je bolečina nekaj trenutnega in da bo prešla.'Toda pred tem je prišel ze tudi drug, gol. kjer je bilo očitno, da vratar ravna popolnoma napačno; z desnico je bil negiben, a z levico si Soldan ne zna dosti pomagati. Lahko' bi šli še vsi nadaljnji streli v gol. če bi jih še kaj bilo. toda obramba Triestine je bila ! na mestu in ni pustila doma-' čim do strela. Brez poškodbe br Soldan gotovo zogo obakrat uspešno odbil. Triestina je z redkimi izjemami igrala zelo dobro, torej v stilu nekaterih tekem v zadnjem času, ko se njena pot KONEC NOGOMETNEGA TURN RJA V VIAREGGIU Ti ud il e' tos p rvi Lanerossi Tretje mesto si Je osvojila Atalanta se zmago nad Florentino Rezultata zadnjega dne: Atalanta-Fiorentina 2:1 (2:1). Lanerossi-Sampdoria 2:0 (1:0). VIAREGGIO, 21. — Današnjemu zadnjemu dnevu na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju so dali poudarka s svojo navzočnostjo predsednik italijanske nogometne zveze ing. Barassi. Meaz-za ter trener Sampdorie ( zeizler. V prvi tekmi sta nastopili Atalanta in Fiorentina, ki sta morali odločiti, kdo bo tretji in četrti. Atalanta je zmagala, ker ji je prej uspelo doseči dva gola, nakar se je spravila v obrambo. Sicer so fiorentinci dosegli na koncu prvega polčasa svoj gol, toda v drugem polčasu so pa Bcr-gamaski le uspeli obdržati pozitivni rezultat. Končna zmaga moštva La-nerosgi iz Vicenze je zasluzena. Moštvo je pokazalo, da ima zanesljivo obrambo, ki v štirih tekmah ni prejela niti enega gola. trdno srednjo vrsto in odločen napad Tudi danes so bili ((tekstilci« ves čas bolj nevarni kot igralci Sampdorie. čeprav tudi to moštvo ni bilo slabo. Po tekmi je bila podelitev nagrad. zopet nekoliko dviga. Zlasti je bil odličen Curti. Pa tudi Sab-batella, ki ga je Triestina kupila prav od Sampdorie, in ki sicer doslej ni prinesel posebne koristi, je prav proti svojemu nekdanjemu moštvu pokazal. da zna igrati (kot je to že tudi napravil v tekmi proti Sampdorii v Trstu). C z bo prihodnjo nedeljo lepo vreme, tedaj gotovo lahko računamo na skoraj rekorden obisk v tekmi Triestina-Ju-ventus. Milan, še vedno prvi na lestvici, je gostoval v Bergamu. Moštvo še vedno kaže znake krize in nastaja vprašanje, ali mora res priti nnzai Schiaffi-no. da se povrne v case svoje zlate dobe. Uspel je sicer dobiti točko. vendar s težavo in proti Afalanti. ki tudi ni v rajboljšem stanju. Gol za Ata-lanto ie dni najprej Rasmus-sen, za Milan pa Nordahl, dva »pristna« Italijana torej. 'Sritoh so to nedeljo igrali odločilno vlogo goli inozemskih i.rralcev. edini gol Lazia je da Bpedesen. edini gol Udinese Selmosson, edini gol Torina Buhtz, in potem je bil se kateri gol tujih igralcev, ki pa ni bil odločilen. Ce pa upoštevamo, da je bilo v devetih tekmah vsega skupaj komaj 16 golov, tedaj lahko govorimo o precejšnji jalovosti napadov serije A. Nekoliko bolje je v seriji B. kjer je bilo -21 golov, medtem ko jih je bilo v seriji C 29. čeprav so igrali celo eno tekmo manj). Kakor Milan, tako je morala tudi Bologna, ki je sedaj i.ajvečji tekmec Milana, na tuje. Tudi v Neaplju je Bologna dokazala, da je vsaj trenutno res močna ekipa, ki se .je Milan lahko upravičeno boji Igra v Neaplju je bila lepa in hitra, čeprav brez kakih dramatičnih trenutkov. Tretji enak rezultat (1:1) je ’ nil v Rimu in predstavlja ve-j liko presenečenje. Moštvo, ki i ga je prejšnjo nedeljo prema-! gala Triestina na njegovem igrišču. Pro Patria. je sedaj dobilo točko v Rimu proti močni Romi. Gostje so dosegli gol ze v četrti minuti, toda pri tem golu ima dobršen del »zasluge« vratar Rome. Ker pa je bil napad Rome tudi dovolj z.m.eden. je gostom uspelo obdržati vsaj neodločen re-| zultat. potem ko je Galli čez I 19 minut izenačil. In končno j se je končala tudi tekma v Milanu z enakim rezultatom i Kot v Bergamu. Neaplju in , Pimu. Ta tekma ni zadovolii-I la gledalcev, ki so često žvižgali. Vendar je lahko bolj zadovoljen Torino, ki se je vrnil domov s točko. Tekma, ki je prinesla največ First Vienna 0 Atalanta 3 Partizan 2 Udinese 1 Genoa 1 Triestina 0 Bayern 0 Lanerossi 1 Austria 1 Bologna 10 Hajduk 0 Sampdoria 3 Chiasso 0 Milan 8 Viareggio 0 Fiorentina 1 Atalanta 3 Partizan 1 Genoa 0 Lanerossi 3 Bologna 1 Sampdoria 4 Milan 0 Fiorentina 3 Atalanta 0 Lanerossi 2 Sampdoria 0*) Fiorentina 0 Lanerossi 2 Sampdoria 0 *) Sampdoria se je kvalificirala za finalista po žrebu. V tekmi za tretje mesto je zmagala Atalanta nad Fiorentino z 2:1. zmede med prognozo, pa je gotovo bila v Firencah, moštvo iz «spodnje hiše«, je odvzelo Fiorentini obe točki. Pri tem pa niti ni mogoče govoriti samo o kakem srečnem nakljuc-■ ju. temveč je res. da se Lazio ‘ z.boljšuje. Fiorentina je na raz-1 močenem igrišču napačno igra-! 1 a, ko je hotela predvajati ena-k-o igro kot na suhem igrišču. Ko je Lazio dosegel gol. se je zlasti v drugem polčasu potegnil v obrambo. In tedaj so j olli zaman vsi napori Fioren-{ tmcev, da bi dosegli vsaj ne-i odločen rezultat, j Moštvo iz Vidma spada se-daj med velike. Pred njim so samo štirje. Tudi v nedeljo je to moštvo pokazalo, da uspe zmagati tudi proti težjim nasprotnikom. Saj Torino in Na-i poli, ki so jih Furlani odpravili 7. lepimi rezultati, tudi ne spadajo med slabša moštva, ; vendar pa se je pokazala še ! najbolj trdoživa Catania. ki ima v Karlu Hansenu odličnega in na vse načine uporeb-' nega človeka. Ce je treba da-! ati pobude napadu ali pa ce ie treba priskočiti na pomoč krilski vrsti K. Hansen zna povsod pravo ubrati. Vreme 'ti igrišče sicer nista dopuščala lepe igre in mogoče bi oilo vec golov, če ne bi tudi najboljši napadalci Udinese za-streljali marsikatere zoge. j Juventus je igrala z Nova-j ro in gostom bi skoraj uspet njihov »zapah«. Toda gol vi gneči pred vrati in nato se enajstmetrovka sta sprevrgli zamišljeno strategijo Novar-cev, ki jim je po prvem golu še uspelo izenačiti, ne pa tudi po drugem. Drugo zaporedno zmago pa si je priboril Spal, ki mu je bila v nedeljo nasprotnik Genoa. ki kljub svojim Frizzijem, Mikejem in Ca-: vapelleseiem ni uspela dali vsaj en got. kolikor bi ji lahko zadostovalo za izenačenje. TOTOCALCIO Taki rezultati kot tisti v | Firencah, Rimu in če nekateri j drugi so krepko pripomogli, da se je dobitek trinajstkarjev precej dvignil. Dobro da to pot nista bili vključeni v To-tocalcio tekmi serije C Bari-Piombino in Livorno-Fanfu 11 r% ki sta obe prinesli rezušial «2», to bi cele bilo milijonov! Sicer pa jih je tudi Inko dovolj: čez 21 in pol milijona za «13» in skoraj 600.000 za «12». Zmagoviti stolpec: X JX I XXI 1 1 I 2 1 I V Karlovcu bo dvoboj Jugoslavija -Čile za Davisov pokal V nedeljo je zasedal plenum Teniške zveze Jugoslavije, ki i je med drugim sklenil, da bo |občni zbor zveze v Beogradu I dne 16. in 17. aprila, da bo 1 dvoboj Jugoslavija — Čile za i Davis cup v Karlovcu in da bodo letos tekmovali za mo-j štveno državno prvenstvo ,>o i ligaškem sistemu v dven skupinah, po dve najboljšt moštvi iz vsake skupine pa bosta nastopili v finalu. Določene so bile tudi uradne jakostne lestvice: Člani: l. Petrovič. 2. Palada, 3. Panajotovič, 4. Legenstajn, 5. Bačo, 6. Jagec. 7. Laslo. 8. in 9. Plečevič in Nikolič, 19. Keretič. Članice: 1. Crnadak. 2. Laslo, 3. Zamanja, 4. Krstonošič, 5. Bačkor, 6. Vinterhalter, 7. Mamužič, 8. in 9. Lovrec in Popovič, 10. Petrovič. Za organizacijo dvoboja Jugoslavija — Cile je kandidiral tudi Maribor, a ni uspel. V nedeljo se je tekmovanje za Kurikkalov pokal zaključilo s štafetnim tekom moških ekip 4 x 10 km. Na startu je bilo dvanajst moštev, od tega štiri ialijanska, dve nemški, dve francoski ter po eno švicarsko. jugoslovansko, avstrij-,'ko in norveško. Od teh pa nemško moštvo B ni prispelo na cilj, ker je tekač tretje izmene odstopil. Tekma je pomenila pravi triumf Italijanov, saj sta se sar dve italijanski moštvi plasirali na prvi dve mesti. Tret-ie italijansko moštvo ie bilo še pred Nemčijo in četrto pa še tudi pred Jugoslavijo, za katero je prišlo na cilj še samo drugo francosko moštvo. Po točkah je v tekmovanju za Kurikkalov pokal Italija daleč pred Francijo in Nemčijo, medtem ko druge države niso klasificirane. ker niso nastopile v vseh disciplinah. Rezultati: 1. Italija A (Prucker 33'49”, Oompagnoni O. 34'24'\ Chatrian ,33*59”, De Florian 33'23") 7 15’35”; 2. Italija B (Delladio :’T56”. Chiocchetti 34*46'*. Mich L4’06”, Fattor 34*46”) 2.17'22”; h. Francija A (G. Mercier 25*20*’, Mandrillon 35*34*’. Mer-met 34'19”, Carrara 34’27”) 2.19'40”: 4. Švica 2.20*25’*; 5. Norveška (Harsheim 38'06”, Oestvang 34'34". Saksvik 34"21”, Lykkya 33*46”) 2.20’47" 6. Italija C (Della Sega.33'57”. Motele 35’27”. Carrara G. 34’53", Uuerich 37*11”) 2.21*28 ’: 7. Nemčija A 2.22*56”: 8. Avstrija 2.23*33”; 9. Italija D 2.27*21”: 10. Jugoslavija 2.28' 17”: 11. Francija B 2.30*26”. Odstopila pri tretji zamenjavi Nemčija B. Slokken norveški prvak tudi v teku na 30 km VOSS (Norveška). 21 Martin Stokken je v štirih dneh osvojil drugi naslov norveškega prvaka. Zmagal je v teku na 30 km pred olimpijskim prvakom Brendenom. V nedeljo je Stokken zmagal v teku, na 50 km. Rezultat teka na 30 km: 1. Martin Stokken 1.52*53”: 2. Brenden 1.54'35"; 3. Jensen 1.54*42**; 4. Bioern 1.55*03”; 5. Olsen 1.55*04”; 6. Lansem: 7. Undsgaard: 8. Stageberg; 9. Bjoernstad: 10, Landsem. Adlešič 189.6 (54 in 57 »L Rois (Avstrija 189.5 (51 10 56 m) itd. XV. KOLO TURNIRJA V NOVEM SADU KaraKlaiič snet pni Segi je z remijem zadd*1 Gligoriča, medtem ko Je Karaklajič dobro izkorisl11 prekinjene partije NOVI SAD, 21. — V X' kolu šahovskega prvenstva r goslavije so zabeležili nas'1' nje rezultate: Vošpernik-Bd danovič remi, Matanovič-K1 raklajič prek.. Milič-Udovč prek.. Gligorič-Segi remi. M* tulovič-Djuraševič remi. JaC°" sevič-Puc prek., Rapar-Sme^ revac remi, Ivkov-Bertok r» ' Lukič-Trajkovič prek. v 5° 1 ši poziciji za črnega. Prekinjene partije XIV- 'lj° la so se končale: Karakal'. Vošpernik 1:0, Karaklaiič*Bc . - rC' Smederevac-Janosevic ril 3:0, . - j mi. Bogdanovič-Lukič 0:1. ! gi-Milič 0:1, Udovčič-Matan1! I ! :0. Maiulovič-Smederavac Stanje po XV. kolu: K* klajič 10.5 (1), Gligorič !»• ^ Lar 9, Matanovič, Milič * 5 H>. i Ivkov 8.5, Matulovič 8 j tok. Djuraševič 8. TraJK0',' ,75 (1), Matulovič 7,5, Udovd; ! Janoševič 7 (1), Segi 7, Bo4,e. novič 6,5. Puc 5 (1), sme .. j revac 5, Lukič 4 (1), VošP nik 4. PRESENEČENJA NA SOVJETSKEM PRVENSTV11 Geller premagal Bofvin'13 in izqubil i mladim Rezultati V. kola šahovsk®^ turnirja za prvenstvo tvinik — Geller 0:1. K°,ov,m. Kan 0:1, Averbach — Sčer t isic'n kov remi. Flohr — hi- ^ i remi. Ilivicki — icnvanoi r KorčnOJ ek1' Ostale partije so bile P1*1 , 1 njene. Po V. kolu je '° a. Geller s 4.5 točke pred ; kijem, ki je imel 3 prekinjeno partijo, ter R r.ikom in Flohrom. ki s,a la vsak po tri točke V VI. kolu šahovske?* jg venst.va ZSSR pa je phčppia doslej največjega presej,,i;i Lep uspeh iuqos'ovanskih skakačev v Avsfriji Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Eisenerzu so jugoslovanski smučarji Zidar, Rogelj in Podlogar zasedli prva tri mesta, medtem ko je bil Adlešič peti. Rezultati: Zidar 217.3 točke (65 in 68.5 m) Rogelj 214.6 ] točke (65 in 67 m), Podlogar 202 (60 in 62 m), Augustin (Avstrija) 190.3 ( 56 in 54 m). itn«' V1' na tem turnirju. Nai01. J udelezer.ee mojster Spa- ^j-premagal vodilnega velLrč stra Gellerja. Partije [p noj - Tajmanov, Lisičin ' j,f, vicki. Keres - Flohr in trosjan - Averbach so ** ključili z remiji. Po (0č-ima Geller 4,5, Spaski ge itd. *»' Va | Znani francoski P*3 „ti-Gilbert Bczon se resno pravlja, da bi v začetku aJ j izboljša svetovni reko1* ^ , hrbtnem plavanju na lM j ga brani Američan Oj3 I s časom 1:02.8. predvaja DANES 22. t. m. z začetkom ob 18. uri lil® Igralci: COSETTA GRECO, GIORG1^ DE LULLO, ALDA MANGIH1 saas Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PK AVL.]K IN ČAROVNIJE Drugo poglavje, N A J ST A R E ) SI S P OM I IM I 35. Navedel sem zapiske zato, ker želim In hočem, da bi bili spomini ne leporečje, temveč fakti. In ker je napisana in javljena novela tudi ^e fakt, naj za zaključek navedem, ko se je odigralo to srečanje s prividom, kot sem ga pripo-doval v omenjeni noveli: *) »Izstopila sva in kmalu zavila navkreber po poti k stari rkvicl Tudi tokrat je bil še groznKav nemir v mem, ven-r sem si v družbi veliko mirneje ogledoval kraje in tonsca svojih otroških dni. »Glej tu je tisti zbiralnik, s katerega sem hotel vreči tlste-otrociča*, sem ji rekel in pokazal nanj. ko sva prišla na to mesto. Posmejala se je in pripomnila: »In zdaj pride za ovinkom tvoja stara cerkvica in razkla-, lipa pred njo. Vidiš, da sem te dobro poslušala*. Prišla sva okrog ovinka. Brez besede sem obstal. Stara rkvica je bila zares še tam. toda zdaj sem s treznimi očmi jel, da je bila že vsa v razsulu. Iz njenih oken se je kadil m ciganski otroci so se na po1, goli in razcapani podih pred o med vejami grmičev so bile razpete vrvi. na katc»ih so sušile pisane cape. Na nizki steptani travi na desni strani rkvice se je paslo nekaj mršavih konj in droben osliček. )da lipe, moje stare, razklane lipe m bilo nikjer vec. Tovarišiva me Je ošinila na pol porogljivo m na pol s socu- •) »Lipa pred staro cerkvico«, »Razgledi«, 1951, »ir. 329. stvovanjem. Gledal sem zdaj njo. zdaj kraj, kjer je nekoč stala lipa. »Se pred tednom je rastla tu», sem izjecljal. »Gotovo so jo posekali cigani*. »Cigani, misliš?* je vprašala. «Kaj pa, ce si se zmotil. Poglej, saj vidiš, da ni nikjer nobenega znamenja, da bi bilo tu še pred kratkim stalo kako drevo*. Stopil sem na kraj. kjer Je stala nekoč moja stara lipa, toda po njej ni bilo resnično več nobenega sledu. Mesto, kjer je nekoč rastla. Je bilo pokrito s kamnitimi ploščami — z »laštraml**, kot smo rekli otroci. »Torej Je bil privid?*, sem se vprašal z groznifavim začudenjem. »Torej so bili spomini iz moje miadosci močnejši in bolj živi od same resničnosti*. Poiskal sem staro znanko iz svoj;h mladih dni in jo povprašal po razklani Upi pred staro cerkvico. «Davno Je že, odkar so jo posekali*, mi je pripovedovala. »Morda je tega že dvajset ali še več let. Cerkvica Je zapuščena in sedaj, pravijo, stanujejo v njej cigani. Skcda je zanjo. Vsi Sve oivančani smo jo imeli radt V fašističnih časih je propadla, mi pa zdaj ne zberemo toliko denarja, da bi Jo spiavili v red, čeprav bi jo lahko*. Zdaj sem vedel, da sem bil pred tednom zares gledai privid. In zdaj sem razumel, kako silna Je lahko moe mladostnih spominov*. Tak je zaključek moje novele. Kdcr bi še ne vedel, mu povem, da je bila potem cerkvica v celoti in lepo obnovljena In so zda j, kot sem se nedavno tega na lastne oči prepričal, krog nje nasadili lep gaj borovih in cipresovih oreves. Toda lipe, moje stare, razklane lipe, o kateri je pisal Godina - Venlelski že pred osemdesetimi leti, ne more priklicati v življenje nihče več, razen da jo v duhu ln besedi obnovi pobožna pisateljeva roka. 18. Moja starša sta zgodaj spoznala moje intenzivno zanimanje za dve stvari: za prirodo in za slikarstvo; zanimanje, ki je presegalo splošno razširjeno zanimanje večine otrok. Tretjo strast, ki je bila moj drugi in morda najprabitnejši jaz, mojo predanost magični močj besede, nista, vsaj v tistih letih ne. prepoznala. Morda tudi nista vedela za ta psihični pojav. Mislim namreč, da je nianun pisateljski dar izviral iz drugačnim vrelcev ali se vsaj v drugačni obliki uveljavljal, kakor se je izražal moj pranagon do oblikovanja v besedi. Vsekakor se imam zahvaliti staršem, da sta me kar moči zgodaj uvajala v tisto področje, ki je bilo vsakemu od njiju bližje: mama k slikarstvu, oče k prlrodoslovju. K slednjemu je nagibala tudi Sestra Mašcnka. k; je obenem z mano začela zbirati metulje in hrošče. Vendar se mi zdi, da je bilo njeno zanimanje za pitrodne pojave predvsem sugestivno potencirano po zanimanju, ki sva ga kazala midva z očetom. Zelo zgodaj naju je oče peljal v tržaški muzej, mislim namreč v njegov prirodoslovni oddelek na sedanjem Trgu Attllio Hortis, ki se je takrat Imenoval Lipski trg. Ta muzej je ostal do danes v bistvu nespremenjen. Cas je bil med temi štiridesetimi ln več leti opravil svoje: mnoge nagačene ali drugače preparirane živali so izgubile svoj nekdanji lesk. svojo svežost in nekatere med njimi kažejo znake razpadanja. Novosti od mojih otroških let ni veliko, čeprav so nekatere pomembne, zlasti iz afriških kolonij ln z našega Krasa. Večkratni obisk muzeja je. otroku razširil njegovo obzorje v vse tri smeri; v spoznavanju prirode, v spodbujanju estet- JU' skega okusa In. morda najbolj, v bogatenju elementov gove fantazije. „(1 Spominjam se, da se nisem mogel odtrgati od stf -a-'11} omar. v katerih so bili razloženi čudeži prirode, m dannr, venomer zastajal, tako da me je moral o-e hodit iskat ^ v sobe :n nie z ljubeznivo silo tiral naprej z oslaltnn - t* prišli v sobo z morskimi polži ln školjkami, so se n11 p* ustavile pri slehernem predmetu: tu so bili p,-In. človeška glava, in potem spet tako majhni, da jih je h jjafli., r c.a nalepljenih na eni sann krpici papirja. Bili so P ^ni . vseh barvah in izrisani v vseh vijugah in tako hesK!;'cij ; raznolikosti oblik, da bi vseh teh variacij in komb n. ](,t )i moglo upodobiti tisočero slikarjev in kiparjev v tisočero To ra.zko.sje oblik in barv me je opajalo tako. da sem taKn*. potem še tedne in tedne ves poln. Temno sem *e slutil, da je morala vse te tisočere obl ke m barve pr yji pošastno plodna ustvarjalna sila. ki jo je cče prepres noval: priroda. ,e tfjji Neskončna vanabiliteta, mnogoličnost prirode st' J d°ci- žala v vseh svojih produkt h. ki jih je bil tržaški muZ®' zlš ... .—jru- .rfid' *«■ v .'V i I R... .JR bogat. Strmel sem nad velikanskimi nagačenimi ribal^ri i&L iv>d innconii nimi vrstami somov, od kater h so neka1 y nos podaljšan v nevaren in pošasten sveder, drug' aZšifi ^ ».cji v Uoigo avecnaai-o sulico. Nekateri so imeli truP nielk>ri. v netepirjasto plavut, drugi so imeli glavo izPrt’£Lpi ploščato desko, r.a katere koncih sta žareli dve ste ki t i Videl sem ribe v obliki debelih žog, posute z bodic11 . skoneno majhnimi usti. Cez dve ali tri sobe Je bilo v . pom razprostrto okostje velikanskega kita. r^^žd- Grozničav občutek me je obhajal, ko mi je najdbe okostij v naših krašklh jamah, zlasti v pe^jil Misel na davno izumrle jamske medvede in love. 11 ^ ži'*,, živeče in danes izginule vrste kun in zajcev in drufc nil ^ me Je navdajala s turobno sladko otožnostjo. P0*5*, ri^ni' gačene zveri, leve. tigre, leoparde, geparde, jašuččju^i, »Kf divje mačke, na medvede, volkove in nešteto vrst k 0s lop in druge zverjadi mi je polnil fantazijo, ki se JnavdaJ,.i minu nanje opajala ves dan ln me v nočnih sanjan ^ z grozo (Nadaljbi'<1'11 V TRSTU« NA PUSTNI TOREK, 22. FEBRUARJA 1955 PUSTNA humoristična priloga Primorskega dnevnika Kaj je to? «S k o r o m a d ...» Kaj je to? K&j je to? Saj vendar vsak otrok ve! aSkaramatis ali tškoromadi» — to so pustne maškare — vendar, Učeni ljudje (in preizkušeni humoristi med njimi) pravijo, da to popačene «maškare» ali *maškarada». No, naš tržaški slovenski človek pravi temu pustnemu razgrajanju tako kot se mu zdi prav in bog-ve, od kdaj se vleče ta beseda iz roda v rod in — priznajmo — vsem rodovom se je zdela vsaj do današnjega — imenitna. Zato smo jo vzeli za naslov naše letošnje pustne humoristične priloge. Našega drage-00 prijatelja in akademskega slikarja, ljutega Bogdana Groma s Kontovela, pa smo zaprosili, da bi nam pokazal, kako si predstavlja to pustno zamaškarirano — p ardon — zamaškarateno zadevščino. O-zrite se na naslov, pa boste vi-oeli njegov umotvor in z njim njegovo umetnost z one strani, s katere je še niste doslej poznali. Mi pa nismo hoteli preizkusiti slikarskih, sposobnost t vrlega brkatega someščana, kakor tudi one tov. Roberta Mavatpja, ki mu dolgujemo vso ostalo slikarsko opremo našega «SKOROMATA». Ne! Hoteli smo — vsaj za trenutek — obnoviti tradicijo slovenskega tržaškega humorističnega časopisa, brez katerega rti bil naš Trst menda Pikoli razen — saj veste — takrat, ko je bilo vse črno, Orno in črno in črnissimo. Ce s" ne motimo je bil zadnji — ako ne upoštevamo malega neznatnega ponesrečenega poskusa samostojnega šaljivega ‘ističa v drugem povojnem letu in humorističnega kotička v — žal — rajnkem aLjud-*kem tedniku», Bevkov «c u Jc ?• p a l’cii; pa še ta je izhajal v Gorici vse, dokler niso črnjaki spravili njegovega urednika iz sončne Gorice v ženino klet. Tradicija humo-nstičnega lista pri nas pa ®c0a menda kar skoro celih •to let nazaj. Od «J u r j a s P u š* o» pa do r i u c a». *n vmes in po njem jih je vilo še več. Vendar pa bi radi, da to obnavljanje tradicije ne bi bilo le trenutno. Radi bi, da ®e naš *S k o r o m a d» pojavi v bodoče vsaj po enkrat mesečno med nami pa čeprav ne pod tem imenom. Mnenja •mo, da to ni nemogoče. Mne-hja smo tudi, dr, \i se lahko Taljat tudi dva^mt misečno. boj je naš človek dttržovit in fiu ne manjka humorja, zla-st' Pa ne za satiro, predvsem Politično satiro, za katero je r v teh časih — snovi več K°t preveč. Vabimo, Te zatorej, dragi citatelj, k sodelovanju! Od zebe bo odvisen obstoj in razsoj obnovljenega tržaškega humorističnega časopisa. In Pravijo_________ Sprejemamo cfopiie iz vseh “rajev meta in dežele, ki Jih bomo objavljali pod tem v?,,0®’ da tako obuo-!| Priljubljeno rubriko zna-0 tržaškim primorskim S o-vencein še iz *CUKA NA PAL’ ci». Pustni korzo v Trstu 1955 BLJV esk POCIE- M Zadnje vesti OD NAŠIH IZREDNIH POPI-SNIKOV PO teleprinterju Prav gotovo ne pretiravamo, ^ trdimo, da takšen časopis ,e bi prav nič zaostajal za s®nii ostalimi, ki so pisani in tjsfcani v jezikih naše matere “lave. . Predstavljajte si torej, da i.ma ta članek dvojni naslov "ha ta članek dvojni naslov v s'°nu naših starih: gabilo na naročbo in rabilo k sodelovanju! Nabrežina — KAVE ROMANE ODKRILI URANIJ STOP IZVOZ KRAŠKEGA KAMNA PREPOVEDAN STOP STRATEŠKA SUROVINA STOP * * *■ Moskva — SENATOR MAC-CARTHY PRISPEL PRIJATELJSKI OBISK STOP VELIKE SVEČANOSTI STOP * * * Bazovica — ZA PUST NOBENE POROKE STOP DILO BO VLEKLA ATOMKA STOP SVIRACl IN PISKAČI NAPOVEDALI PRIHOD STOP Za PLES PRIČAKUJEMO KIHI L OBSTAT ŽUPNIKA POLICIJE STOP * * * Trst — USTANOVLJENA PROSTA CONA STOP LUKA POLNA LADIJ STOP * * * Beograd — BARTOLI SAN-TIN PRISPELA PRIJATELJSKI OBISK STOP VELIKI SNEŽNI ZAMETI STOP * * •!- Pesek — MEZGA PRIBEŽALA CEZ MEJO STOP ORGANI JAVNE VARNOSTI NE MOREJO UKROTITI STOP PRIČAKUJEMO POMOČ IZ AMERIKE STOP * * * Ljubljana *— BARJE OD- KRILI PLANTAŽE KAVE STOP * * * Formoza — C \NGKAJSEK NAPOVED VOJNE LUNI STOP ODLETELE pRVE ENO- TE STOP # * * Dolina — PUSTNE SVEČANOSTI VOJNA NEVARNOST BREG ODPOVEDANE STOP PUSTA ZAPLENILA POLICIJA STOP OBSEDNO STANJE STOP * * * Obrov — USTANOVLJENA CICKO-BRKINSKA REPUBLIKA STOP PREDSEDNIK PR A S C. STOp ZACELI GRADNJO VIKOVOD KOPER-ZAB-NIK STOP * * * Stivan — ZBEZALI VOLKOVI STOP POLICIJA JIH LOVI STOP IMAJO MLADICE NA GRMADI STOP t * * Rim — ZAKLJUČEN PROCES MONTESI STOP SENZACIJE SLEDIJO STOP stva, kozmopolit Številka ena. Ves svet je moj dom. Imam potni list, ki mi ga je izdala Organizacija združenih narodov. Pri njej je moj glavni sedež. Ta moj oproda pa je pristen italijanski državljan. Ima redno osebno izkaznico. Med vsemi služabniki, ki jih imam širom po svetu, mi je on naj ljubši. najpridnejži, najzvestejši. Zaradi njega se ravno v njegovi domovini počutim najbolj doma. Evo ti najine »dogumente«! Le preglej jih!« S tresočo se roko je prometni stražnik Napoleone Mez-zamiseria vzel »dogumente«. Na potnem listu suhca je bilo ime; «Vitez Sveti Birokracij«, a na izkaznici debeluhar-ja: «Cav. Carta Bollata«. Naš Napoleon se je prestrašen in moker od znoja prebudil. Izpod blazine je potegnil ruto ter si brisal mrzli pot — srečen, da mu ni treba reševati tega težkega prometnega problema. MIKULA LET1C V sanjah človek nadaljuje svoje vsakdanje delo, svoje skrbi in težnje v spremenjeni in spačeni obliki in obleki. Tržaški prometni stražnik Napoleone Mezzamiseria je po težkem delu in lahki večerji trudno legel v posteljo in takoj trdno zaspal. Ze po nekaj globokih dihih so ga objele pestre sanje. Stal je na križišču, se obračal na levo in desno ter dvigal in premikal svoji roki z belima podlaktnicama. Imel je posebno nalogo, da usmerja pustne maske proti Korzu-Njegovo delo je bilo enolično, skoro dolgočasno. Same neokusne, umazane maske so se gnetle mimo njega, povečini mladi moški, oblečeni poceni v ženske cape, razni duhovi-teži, ki so se povzpeli do u-metnega nosu in slamnatega klobuka ali celo do starega fraka, sem ter tja kak srčkan otrok... Naš stražnik je bridko vzdihnil; »Res sem jaz Mezzamiseria, toda to je kompletna mizerija!« Zdajci je stražnik Napoleone Mezzamiseria pozorno dvignil glavo. V daljavi je zagledal visoko, suho postavo na mršavem konju-belcu, za njo pa širokega debeluharja na sivem oslu. Napoleone Mezzamiseria je bil še precej literarno navdahnjen in z zadoščenjem je spoznal lepo zamisel ter zadovoljno vzkliknil; «kha! Don Kišot in San-cho Panza. Hvala bogu! Končno vendar nekaj posebnega!« Prikazni sta se bližali. Ravno lepi nista bili, pač pa značilni. Suhi vitez na belcu je imel dolg peresnik namesto sulice, na glavi čelado podobno tintniku, a ščit je spominjal na velik okrogel pečat. Njegov oproda je leno in zaspano gle-kal v svet, ves zavit v debelo papirnato obleko. »Sem, na levo, prosim gospoda!« je dejal stražnik, «tu pelje pot na Korzo«, Vitez je nosljaje . odvrnil: »Midva nisva maski. Greva ven iz mesta, na sprehod. Pusti naju pri miru!« »Gospoda, z menoj niso dovoljene šale; niti za pust ne! Prosim ponovno; Maske na levo!« »Ponavljam ti; Nisva maski. Dovoli, da greva svojo pot, na oddih, ki ga imava vsaj ob pustu za nekaj pičlih ur!« «Ce ne ubogata, vaju popeljem na policijska, ravnateljstvo!« »Reva! Tam sva midva bolj doma kot ti!« »Pa na prefekturo!« «Reva si, ponavljam; Reva! Na Prefekturi sva sploh midva gospodarja! Sicer pa, kako se obnašaš?! Ne glede na dejstvo, da imaš odprt ovratnik, da ti na levi rokavici manjka gumb, da je na čeladi lisa... Ali ne veš, da moraš vprašati za »dogumente«? Ha! lepa je ta!« «Dobro! Pokažita »dogumen-te»J «Jaz sem brez dTžavljan- «Generalni vladin komisar v Trstu je postal trgovski potnik na progi Rim Trst« (Iz italijanskega tiska.) zdaj pisati mojmi strice u A-meriko Par anion nej mi pošlje če muore en helikopter da bom lahko šeu 2 Botača po vaseh ker pr nas ni cest in drgje so koriere zmeraj pune ezulov in jest se bojim za muoje čurje uči zato vas zdej le enkrat lepo pozdravljam in vam želim veselo zabavo za pust in oprostite slabi pisavi brez zamere Vaš Sršenov Pepič z Botača me je pozdraviv po domače. 7.daj se ne boji več in se večkrat vidiva in Cičilo Kagače mi je zadnjič povedau da se mu dopade ena punca z Brega in da se uči slovensko-Zdaj zna že rečt dobro ju-dro gozpodičena. Ko sem p riše u z Botača u Bolunc sem ime u pse šulne od blata in sem si jih šel oprat h potoki pa sem se tako prestraiiv in kmali me ne bi blo več med živimi sej nesem pou u vodo ma kur na ambot je zagrmelo da se je zemlja stresla in nad mano je frčalo debelo kamne. Adn mi je pou na glavo iti imam še zdej an n j oko v Bolunci pa mi je prijatelj povedau da je tam vsakdanja štorija odkar imajo pri vasi kavo. Ce bi biti jest za župana sem si misliu bi blo kmalu fertik tega atonskega strelanja in pokanja. Pa sem se malo potolažili ko sem u Bolunci pojedli dober porcion kamronov. U Boršti pa mi je dala moja botra Juca eno fino in sladko mulco ker so ghh zaklali prašiča in še kolino mi je zavila u škartoc kosti pa nisem vzev da se tte bi zanjo več prepirali Bolunčani Borštani in Hicmanjci ko pred leti sej imajo zdej druge po plani. Pri šoli v Ricmanjih sem zagledan še dva Čerina in ne tiera kaj sta tam iskala pedi-gabuh —'man slo ahtala da ne bi kakšna miš skočila z njive u Solo? To je pran sem si misliu sam pr sebi saj bi blo škoda ker imajo tako lepo šolo in miš bi lahko motla pouk n frišni talijanski šoli ker učitelca z mesta ni tega vaje na. Pri daeiji na Novi cesti sem stopiu u koriero da bi se zapeljan do Bazovice šofer je ustaviv zato ki se dobro poznava. Ce ne ne bi blo nič ker je bla korjera nabito pouna in smo se stiskali usi le 11 sardele u škatli tisti ki so govorili med sabo po laško so sedeli bazovci in Gropajci pa so morali stati in so godrnjali in ni pomagalo nič! Jest sem jih hotel potolažiti ker plačajo eiuli polovično ceno za vožnjo in morajo imeti popsod prednost pa sem videl da imajo bazovci prou. Zato bom povedal tržaškimi pode-štati nej drgači poskrbi za svoje ezule ki s kraševci nej za uganjat hece. Bazovci so me lepo sprejeli in smo se pametno pogovorili ku možje o važnih problemih aktualnosti pereče problematike. Za use zadeve bom govorip s po-deštatom Zani lagrima in z salamaro sej sem prašau za udjenco in tudi na Statut bom spomniv ta dva gospuda jest ga nosim zmerom u garzeti in ga pokažem pod n us tistim ki ga še ne poznajo. Naj vam povem da moj stric Vane z Lonjerja je vr-niv daukariji kartelo od dau-kov zato ki je bla napisana samo po talijansko in ima prou. U Bazovici so me vabili nej ostanem de se bom zabavau ko bodo delili pustne kase ki jih imajo letos nč Zdaj ko je pustni čas sem se nusliv oškoromatit po naši stari navedi in it pit po pa-seh, da bi nabral koš jajc in klobas, pa so mi rekli da nej več moderno in sem se prc-tnisliv. Najprej vam moram povedati da se ne znajdem še prav v novi politični si-tuvaciji. Znaste kako je. prej smo imeli Čerine zdaj pa so spet fcarbinerji sej niso prou ileht tanii ma se še dobro ne poznamo: ko sem prišu zadnjič p Trst me so zvečer i/tržaške okoliške vasi Na pustno soboto ponoči sreča gospodar Silvester Grgič svojega hlapca Franceta na dvorišču s svetilko v roki. «Kan te oštja njese, Fren-ce, ob tej tiri s faralom?« «Grjem an maluo h punci.« «Bravo! Ku s'n jes huodu h punci, nejse’n nusou farala!« «Tu se vide, če člouk pa-gljeda vašuo ženuo!« manj ko štiri in tudi v Lonjer so teli da pridem na pustno kaso in da mi bodo dali plača pa ne morem zato ki jest nesem bil u nobeni kasi in si nesem nč pršparou ne od dižofcupati ne od kašamalati-Bom šou najbrž na Prosek in Kontovel kamor me vabijo na bleke in na lešturee in imajo dobro vino tudi in sem Kdaj sc veselimo ua Krasu? Na tolsto nedeljo Kadar kukca zakoljemo In kadar Bog srečo materi povrne (krst) stokrat vprašali dogumende pa mi neso mogli nič za to ker imam čiste karte. Oktobra je bilo lepo sonce in jest sem se sončiu ker imam reuma-tizme v nogah pa je prišeu k meni en fant ki je imeu črne lase in črne oči in mon-durol Bau sc me je pa ko je videu da sem dober človek se mi je približau in me je prašau; do ve ci sta a Zvice-ra pa sem mu pokazau dol u Glinščico in mu rekeu kista je nustra Zvicera. Potem me je še u prašau če imajo ljudje na oni strani meje v Jugoslaviji roge in duge brade in če res ubijejo vsakega Taljana in smo se pogovarjala po sicilijansko sej sem biu nekaj let pr sodulih v Siciliji in sm se napadiu poporit po njihova fant pa se je začudiu in zelo prestrašip ko je. .prišeu k nam moj prijatel Vane in Jojmene, jojmene, pustna nedelja, lan’ sem bil krofov sit, letos pa zelja... [TfcCPPO Seja tržaškega občinskega sveta, v petek 18. t. m, PUSTNE SANJE Palamaravia ANEKDOTE rt V Trst prihaja končno prva ladja, ki plove pod tržaško zastavo v- V de* \ficfedtie (Od našega dopisnika) SCJEDNA — Prau za prau be mogo pisct kej ud pusta, sue me rekle, nia muj prjato je rjeko, da nej prepišen ksen kueščič uen ses muejih bukve, ke se jeh ne najde več nečjer. Ce se jeh ne najde nejsen jes uržh, zatu ke tabt nejblo ku denes. Noben Jlude jeh nejto stiskt, tabt življenjepis nej biu u mo-Je' Vsega učjep je blo pjet bukve in usaka be imela “esenstu strani, ma se nej treba ustrašt. vn ne bue treba bret usega. Tude tisto kr bue lete lehko več ku pou spestiste. Tiste ke ne buedue 2astueple naj ne zamjerjeu, u Sčjedne ne znamue ga-bert drgače, jeno slovnice ne bueamue. V prvih no u družili bukve bej než taienga, tu je rjeko tude muj ueče, kdr je strela bdarla u turen, če be čule kanon kur sen ga čjo jes pr sudath. OD RANCGA KALIGERJA . Trječe bukve. Na štrene 415 le fajn, taku mislen jes, kamr ke sen zapiso tisto ud ranega Kaligerja. Nekuele nobeden n«i mogo zastuepet zakaj sue me rekle Kaliger. če je biu Prau za prau žnidr. Buetre jubekrje sue rekle taku, zatu JF° je nueso muekue našen ienen. Ambt je buetr Muekr grub0 0{endjero Kaligerja, ma Jb jemo prou. Kaliger je rjeko buetre; . »Muekr, keda se bueš pa-sešo?» Jeno buetr me je odga-vuero: »Kdr bueste vi šuštr#. Ta Kaliger je nej przanje-so nobenbe, zmjerej je jemo Pri brivcu ( Kje ste pa bili toliko -asa, da vam je zrastla tako dolga brada? v . Čakal sem na potni kšenga za nuerca. Nanka ga-spude farmane nej przanjeso. Znaste, da je naša ejerko trko lejt nazaj zgarela. An papu-dan, ke sue igrale gaspud ses druzme starešiname na bale pr Nemce u Buže, sue prašate Kaligerja. če me pja-ze ta nou utar, no Kaliger je odgauero; «Gaspud, zdej bue treba part«. Sezna, prej je bju utar šes kamja, no zdej pej z drva. Se zna u drvo pride usak suert blaga. Ued blaga je ana druga štorja, ke se je zgadila Kali-gerje u čine. Jue buen pavou an druje buet. OD KAKUSE Raj še tistue. kaku smue pe-. žkale kakuše na valce. Smue ble u trejih. jen nejsmue imele nanka fliče, jeno nedjeija. ' Sedele smue u sjence pr greje, jeno samo Mičele je lehko pršlo na miso, da se lehko pruščemue anue kakuš. Je tjeko damou no prnjeso an malo sjerka jen an kues kuen-: ca. Ano zrno je zavjezo na kuenc jeno vrgo prute kaku-šen ke sue se pasle tn ukule. Ana je pažrla zrno ses kuenen — še denes be pažjerala kuenc, če -se nebe zadešila. U uštarije pr Vanče smue najdle Tonata, be je bju kun-, tjent plačet an litro, za nam pamagat pueje«t kakuš. UD MUEJE GLAVE Ne znan, na ketjere štrene pišen ud mueje glave. Tude ne znan, zakaj sue me rekle glavatcc. Ma anbt sen jen plačo. _ Kumej ke pridn na vrata ud uštarije ud buetra, me reče aden: «0 glavatec, k se pršo, k ne videš, da je majhno lete za tuejue glavue?# Sen se ubrno in šo damou. Mate je dama prala pasuedue, n > sen se delo ku da be to juekt. Me je prašala k jemn, no jes vle; «Pr buetre u uštarije me j je aden rjeko gluvateca. Samo uebrnla se je jen se pa puete brisala račje u tjertf. nekej je gadrnjala, ma nejsen zastuepo k. Mueja mate je bla vendr pabjetna, jen se nej za čudet, da je ses sue-jen žuetn zaprla vrata ud u-štarije; tude nej bla taku uerdenar. Kaku sue se tiste u uštarije držale kdr jen je pavela tu sueje; «Duebr dan, buetr no kom-panija! Du je bju tiste, ošča me žavrze matr, ke je rjeko muejme fante glavatec?» Se denes ga be lehko piu, če be to, na ta kuent, zatu ke nejsen pavou jemjena ud tizga, ke me je zašpatavou. UD PUSTA Prau zn prau be mogo pa- vejt kej ud pusta, glih ke smue u puste. Pa pravice pa-vejdano, me pust nej pjažo nekuele, zatu ke me še denes zal njega balijiue ušjesa. Dvej Iliče sen špendou za anue glavue ud uela, damou sen pršo ses Trsta kesno, da jue ne be ledje vidle. Bou sen se. da me jue kšen ud brato rezbije, no zatu sen jue dje-no u kambrue od matere no ud ueče. Se lehko misleste kaku sue se ustrašle ueče no mate. kdr ke sue se zbediie, nc vidle pr tiste malo luče, ke jue da an lemin, tue glavue. Da jetra sue ble u tašnen strašje, da sue se fajn spa-tile pr tisen mraze. Ce ne be pršla na pamuč buetra Jucka, me be ueče nar jedo ret ku bržuelue. Duebro, da sen jemo brješe.. NEJSEN BJU TAULIH Jes sen se zmjerej držo duma, ku vse Sčjendence, zatu ke smue imele naše žene, ke sue nam dale Amerikue ses svuejen kruhn. Mi jemamue pn lejp preguevr- «Ta k ne žive pd turnen ud svjetga Lovrnea, tude u Američe ne.# Ambt pej be bmalen vido. kej sveta. Tu je blo. kdr se je spounla ranča Austrija, da sen na svejte. Stjere no dvaj-ste ur sue me držale u kasarne, jeno na kraje sue rekle, da nejsen zenjeh. Glih trko ur sen narjedo ses tistue kruenue. ke me je dala mate pa uštarijah u Trste. Ueče me nej dou neč. zatu ke je prueso vre na prej škalonjue, zatu ke je r.ieko, da se pesti glavue oilreizt. če me nar-dijue — taulih. Kdr sen pršo damou se je mate rezjuekala, ma ne znan če zal kruene al ud konten-tece, ke me nejsue nardile sudata. Mene je blo še več teško, prej me je kšna pupa Je pagljedala, ma puetle pej nobena! Tude pr maše nejsen mogo bet več pd labadur.ien; fante sue me prnjavale trko eajta čje no les, da sen se zmjerej znajdo na žjenšče štrene. 7,a nekej cajta je ta stvar derala ma puetle sue paza-bie. Duebro se spounen. kaku sen bju tabt žalasten, no zal tega sen pršo vej ku kšen buet domou — čimberle. Ambt taku, da sue me mogle brate nest guer u kambre. Se denes me balijue rjebra. zatu ke sen na vrh skal rjeko; »Ta balan lega zdrouga nese!# Ku da se be zmenle sue me spestile, jeno sen narjedo vse skale u anme lufte — z use-ine Jtacijuename, # * * Tiste ke ste brale use tu, kr sen lete zapiso bueste kontjente, da fenin tue štor-jue. ma vn bue še žou za use tisto, ke nejsen zapiso, vn in tisten, ke sue brale samo začjetik no kuenc. Pej k ie usega u tejih petih bukvh, ke jeh nejsen nanka umeno! Tiste. ke pei nejste brale nanka ane vrste ste še bulj srječne, ma še bulj je tista, ke me je zamedila. GLAVATEC Ena proae&ka Za okliče je župniku spodletelo na prižnici; «So nekatere osebe, ki želijo v sveti Žakelj.m Dve o Angeli Rukarjevi... Znana dramska umetnica, ki je praznovala v Trstu 40. obletnico svojega odrskega dela in se je zdaj vrnila v zaslužni pokoj v svojo rodno Ljubljano, je bila znana med svojimi kolegi po tem, da je v Trstu med vsemi najbolje odrezala pri nakupih čeprav ni znala takorekoč niti besedice italijanski. Nekoč vzame s seboj svojo kolegico, da bi ji pomagala kupiti zimski kožuh. Medtem, ko si kolegica ogleduje razstavljene plašče, se loti Ra-1carjeva nakupovanja tn pravi trgovcu; «... prego una felicia-..» (izgovarjaj: Jeliči ja). Trgovec sprva ne razume in Angela Rakarjeva pokliče kolegico na pomoč. Ko sta končno kupili, kar sla želeli, vpraša kolegica prijateljico Angelo: «Od kod si neki vzela to sfeličijos? Saj se vendar pravi: pelliccia». niz tiste pesmi: mama, son tanto Jeličija». ,«.la, pa veš, kaj to pomeni?* Rakarjeva. prav malodušno: «Mislila sem, da zahteva punca od mame, naj ji kupi pelc-mantels. * * * Angela Rakarjeva si kupi nekoč prav imeniten modrček za najugodnejšo ceno. Kolegica jo vpraša: uKako si pa vprašala, da so te razumeli?» Angela gre z rokami čez svoje telesno razkošje in prani: «Takole sem pokazala in rekla- kvesto p er beleča#. ... in ena o gostilničarju Maksu V Maksovo gostilno je prihajala obedouat skupina naših ig-alcev, med njimi tudi Joco, ki je znan sicer kot velik prijatelj Nimrodov m njegovih priwee«ceo, to se pravi: lova in lovcev. Nekoč so tržaški lonci z Jo-com na čelu ustrelili nekje pri Ilirski Bistrici več div uh svinj. Del take svinje je dobil tudi Maks in napovedul svojim zvestim gostom okusen mrjaščev golaž. Ta, ki to piše, se tudi priporoči zanj in zvečer zares dobi najokusnejši golaž. Med mastnimi kosi mesa najde nekaj tudi prav pustih. Naslednji dan opazi na svoje začudenje, da je mrjaščev golaž še vedno na razpolago. In tretji in četrti dan tudi. Tako gre z golažem ves teden. Iz njega — namreč iz golaža — so končno izginili vsi oni pusti koščki mesa, ki jih je bilo prvi večer nekaj. Tedaj vjiraša pisec gostilničarja Maksa; «Ja, koliko mrjasca si pa dobil?# Maks, kot vedno odkritosrčno in pošteno; »Tričetrt kila#. Tedaj se oglasi iz kota Joco ; «Ampak s kostmi!)) ulil iz te kepice mesa je bilo golaža res teden docolj za vse gostc?u vpraša začudeni pisec. uda, ja, zadosti. Ampak dokupil sem zraven še pet kil domače svinje. Tisti pusti kosci, vidiš, so pa bili od mrjasca, od jiravega mrjasca)). VI. B. b BARTOLI V SIDMEYU Bartol: «Kamor so šli moji meščani, tja spadam tu* di jaz...» Domače Šolska naloga. ZDRAVJE PRI NAS DOMA Pri nas doma smo usi zdravi hvala bogu in mama bo imela revmatizem kadar ki se kodo bližale počitnice reče oče. (Nezadostno: piši obširneje za domačo nalogo.) Domača naloga. ZDRAVJE PRI NAS DOMA Moj oče reče da bo mama imela za počitnice revmatizem in tako smo vsi zdravi kakor riba u vodi. Doma nas je 5 ljudi in ta nova sluškinja. Eden je moj oče in mama ter en otrok, potem je nefa ki je moja sestra ter še jaz. Kadar k. smo bili bolani prej ko smo pili fungo čineže nas je use bolelo in ščipalo, potem pa oj, nikoli več, ko so ga pili, jazt ga nisem pil Zato ker je bila notri zmočena kravata od očeta ki je bla umazana, zato. Bi mogel pa piti ma ga nisem zato ko je Netka zvrnila ma naloge ni hotela zvrnit fungo čineze in se bala od mojega očeta. In je bil prvi dan za pit tisti fungo čineže ki je bilo tolko truda za mamo prej ko je Bil vse Narjeno za ta pravi prav. Ma sluškinja naša Netka ki je bila zapodena ven is hiše od mojega papa Ki sedaj ni več prnas u službi Ampak pr ani drugi fejst družini ki mi je rekla naša Netka od prej, In potem smo dobili vsak en kozarec fungo čineže zapit ter je sluškinja.Netka od prej rekla da gre pit u kuhnjo ter sem zlil use na rože na balkonu, sedaj na cve-tejo, ki je mraz od zlodja pravi mama. in je uprašal moj oče vse zapovrsti enega-tadrugim Kako ke si počutijo sedaj ko je bilo spito in se delalo drugo zadrugi dan za pit nazaj. Samo otrok ni rekel še nič ki so mu dali mama pozlički zato ne še govori kakor jaz in Nefa ki se kliče moja sestra Miranda ma i reče oče Nefa in meni en falot od mulca ki sem jaz kakor reče mo; oče. Vsi so stali ma so sedeli prav in sem rekel da me ščipa po trebhu in Se mi ne da za it, oče je rekel da kako ko on s? čuje kakor en slon ki živijo tam čer je skoro vse gojzd, sem videu u kino. Potem smo zaprli radio ker se ni slišalo nič kar se govori ter ko sem rekel da sem zlil v rože in ki se je močila kravata za bit kakor nova od očeta ko bi jo speglala mamo. Sedaj ko smo vst zdravi ne pijemo nič fungo čineže, ker je vse en drek je rekel oče ter je sedaj nova sluškinja in se imenuje paula ma oče jej reče Matovilo. Me ne vleče za lase zato ki imam še kratke oci brivca na vogalu. Smo zopet zdravi in kadar bodo. sedaj pa moram it spat je rekel oče. TORBAL MIRD1LAV učenec od lil b razreda ŠPORT NAM KORISTI, PA TUDI SKOD1 Ker dobimo dober tek. Ker če se športuje fusbal nese lepe denarje. Ker kdor športuje totokalčio lahko tudi dobi še več. Ker tudi na bi-ciklu je šport iij kdor več teče več dobi kadar če pride na cil. Ker noge pri biciklu močne. Potem je šport za boks, ki tudi je dober in so potem še drugi koristni športi. Vseh vrst. Kadar ki šport škoduje boli. Ker kadar se' udobi brco od nasprotnika in če se pride domov z čevlji umazani al raztrgani še bol boli od mame po riti. Oče se jezi za šport ki pravi da igrajo eno figo in mu manka zmeraj ena dva punta za 13 punto. In škodi tudi šport za roke kadar u šoli nam stori gospodična držati gor, ojoj. PETER KLAC Kapljice Naš stari sotrudnijc M. L-č jemlje zdravilo za jetra in se hudo nakremži. Njegov vnuček ga vpraša: «Nono, zakaj moraš jemati tako grenke kapljice?* «Zato, dragec, ker sem pre3 jemal preveč sladkih.* MIHEC: Reci, kar hočeš, ampak tržaški Italijani so res revčki. Dan za dnevom morajo citati Bartolijeve patrio-tardične izlive.* JAKEC: Se večji reveži so tržaški Slovenci; kajti poleg Bartolijevih izlivov morajo či-tati še Bartolove spomine!* Govornik, v poletu svojega govora: «Mi smo lahko po- nosni na našu slavnu preteklu bodočnost!* Precenjeni gospod tovariš Glavni urednik Narprej vas lepo pozdravljam in vam voščim najbolje za te pustne praznike prav U srca. Jas sem ena boga vdova od moja moža, ki je umrel prej ko iti v penzijo za staro Austrijo. Se vam ses tem mojem pismom moram prto-žit za eno stvar od živali-Vse hiše po mesti imajo vse švalt in magari so se psi na- vadili za svojo potrebo kar na pločniku, ampak je ena druga vrst živali, ki je meni zelo pri src in to so mačke. One če ni pepela ali zemlje se zelo težko privadijo za svojo potrebo. In uboga žival trpi, se vidi hitro. Zato bi imela eno prošnjo za vas, ki mene ne pustijo do župana, da bi vi rekel, da bi se delo lahko pred vrata en malo pepela na pločnik in ga nebi špacin pomesti, ker bi bilo za mačke za en par dan tam. Jaz bi se tudi upisala u društvo za živali, pa ne znan kje imajo društvo in če mi bi vi povedal. Za prošnjo od žmpana najlepša hvala vas pozdravi gospod tovariš in vam bom drugič še pisala ter ostanem udano Marjeta Pločnik u pritličju 17 štev. Dragi »Skoromad* Neprijetno slabo razpoloženje (napad influence) in sitne poklicne dolžnosti in skrbi so mi onemogočile sodelovanje pri nameravani pustni prildgi Dnevnika. Naj sem še tako napenjal možgane,, vedno sem se vračal k staremu kopitu »Juce in Pepe*, kakor kak odslužen feldvebel, ki še leta 1915 ni mogel pozabiti Custozze in Novare in Radeckega. To staro kopito pa je bilo upravičeno izločeno že na našem prvem sestanku. Ne preostaja mi drugo, kakor da začnem študirati novo. moderno humoristično ((strategijo*, in upam, da bom kmalu našel dovolj primernega gradiva za ta študij. Potem pa bo seveda veljala stara korajža iz časov Custozze in Solferina. Želeč obilo uspeha, ostajam s prisrčnim pozdravom stari vdani; Mikala Letič TORBAL M1RDILAV Ust pri Sv. Bartolampja To pisanje je staro, zelo staro. Prvi zapiski so bili pribeleženi še z račjim peresom — in naj mi bo ob tej priliki dovoljeno povedati da stara Korošica, ki je hodila k nam šivat in krpat, ne more biti po mojem mnenju v nikakršni zvezi s prej imenovanim pisalom. Bila je res zajetna ženska, nizke postave, malone toliko široka kot visoka, ki je s težavo prenašala svojo težo in se je pri hoji tudi pozibavala kakor raca, vendar ji nikdar ni kapnilo na misel, da bi se dičila z račjim perjem. Tudi brez tega je bila dovolj ljubka, ali kot smo takrat rekali (pisatelju priljubljena oblika) dovolj karina. Poleg nas otrok je nanjo komaj čakal tudi domači maček, eden izmed precejšnjega števila, ki so se v naši mladosti zvrstili v naši hiši. Med njimi so bili sivi in marogasti, lisasti in fcrezasti križanci, vsekakor pa od sile zanimivi predstavniki vseh mogočih zvrsti in pasem z vsemi dobrimi in slabimi nagnjenji odličnejših prednikov iz tropičnih krajev. Toda tu ne bom podrobneje obravnaval okoliščin in dogodkov, ki so v povezavi z mačjo rodbino kakorkoli vplivali na mojo razvojno mladostno dobo, zlasti še zato, ker to zanimivo s.aov izčrpno razčlenjam v sedemindvajseti knjigi teh mojih zgoščenih spominov. Kakor sem pravil, se je torej to zapisovanje pričelo še z račjim peresom in na trpežnem papirju, ki ga čas niti razgibani dogodki niso mogli uničiti. Ta čas in ti dogodki so skriti v obledelih vijugavih črkah in v mojem spominu, da se nisem odločil s pritiskom na gumb skrivnostnega mehanizma odgrniti zastora in vsaj za begoten trenutek prikazati vsemu svetu torišče nekih davno potopljenih in znova oživljenih sanj. Pritisnimo torej na gumb... Rodil sem se leta — vendar moram prej, preden opišem lastno rojstvo, seznaniti čitatelja z nekaj koleni mo- jega sorodstva izpod Lesne gore, kjer je oče mojega no-nota pekel medenjake in s to sladko robo preživljal družino. Njegov sin Johan (torej nono mojega nonota) je prevzel medeno dediščino, medtem ko so se ostala dva stara strica mojega nonota polepla po svetu. Z Johanovo poroko «Ara khe oči khe l’ga!» (Prva knjiga, drugo poglavje št. 23 od 14. do Id. vrste). je prišel moj nono do junaške none Lucije, o kateri so pripovedovali, da je z navadno kuhalnico iz mehkega lesa krotila mojega nonota. Kljub temu, da ni bila kdove kako pobožna, je nona mojega nonota rodila dvanajst otrok. Vendar sladka dediščina ni mogla preživiti tolikšne družine, zato so nekateri pomrli, drugi pa so si pomagali s svobodnimi poklici. Najmlaiši stric mojega nonota se je na primer lotil homeopatstva, ena izmed treh tet pa je odšla v samostan na Rakov grič in se tam še do pozne starosti ukvarjala s predenjem časa iz domače volne. Vsekakor Franca (tako je bilo teti mojega nonota ime) ni bila rojena za posvetno življenje. Astenično shicotimna nagnjenja so namreč do tolikšne mere motila njeno psihofizično konstitucijo, da je takoj cdprla usta in poželjivo sapnila, čim so se njeni občutljivi prsti dotaknili žlice Potomcev s takšnimi hibami je bilo še dokaj r našem rodovniku in ni potrebna poudarjati, kako se jih je dedna hiša otresala ter dajala prednost prvorojencem s strind-bergovskimi kompleksi. Takšne vrste mož je bil prav gotovo moj nono. Pozaklal in podavil je vso perjad, kar je je bilo pri hiši, zgolj zato, da si je lahko izbral najlepše pero, ki si ga je zataknil za klobuk na dan poroke. Njegovega brata brat — pisateljev stari stric — .se je takrat ravno ukvarjal z astropsihologijo in mu napovedal ža- losten konec. V hiši mojega nonota si takrat še niso utegnili napeljati električne razsvetljave; pomagali so si z zastarelo petrolejko in oskrbovanje te vrste svetilke je v naši rodbini v zvezi s posebnim, naravnost svečanim obredom. Medtem ko je hlapec Jurij držal v eni roki čutaro*, a v drugi laneno krpo, si je moj r.ono prizadeval, da bi snel stekleni cilinder iz prožnega medeninastega obroča. Ko se mu je to posrečilo, je z vso previdnostjo položil okajeni cilinder na varno mesto v zidu. V steni ob manjšem kuhinjskem oknu je bila namreč nalašč zato izdelana ko- tanja, obložena s svežim mahom, da bi se občutljivemu cilindru ne moglo pripetiti kaj hudega. Ta mah so nabi- rali nonotovi otroci — moji strici in tete vsak torek, in petek na pobočju Rakovega griča ter ga prinašali domov v platneni torbi na zadrgo, piepričani, da je v njem čarobna moč, ki blaži smrad po petroleju. Kakor sem že omenil, se je mojemu nonotu posrečilo odložiti cilinder. Zatem je z dvema prstoma, palcem in kazalcem, ošmrcal, ali kot se je takrat reklo, useknil ožgani vrhnji rob bombažastega stenja, ne da bi se dal motiti od radovednih oči mojih stricev in tet, ki so zvedavo zrle v ta zanimivi opravek. Mnogokrat je bilo treba stenj tudi prirezati, potem pa odviti medeninasto napravo in naliti petrolej v svetilko. Toda na to se bom še povrnil. Naj tu povem takoj, da se je pri svečanem obredu nekoč petrolej vnel in je plamen mojemu nonotu do golega obril aristokratske brke pod nosom. Odtlej se ni upal več prikazati na vasi. Občepel je v hisi in naglo hiral, dokler ga ni v 98. letu starosti pobrala smit, to se pravi kakih 70 let prej nego mu je bilo usojeno, *) Starejša oblika za hruškasto kositrnico (Nadaljevanje sledi) Prišla je pepelnica, ostala sem devica Za današnjo humoristično prilogo so prispevali: Vladimir Bartol, Albin Bubnič. Bogdan Grom. Robert Hlavaty. Jože Koren, Srečko Mer- lak, Milan Lipovec, Stanislav Renko in Vesela trojka s Proseka.