GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki The largest Sbrniiin Daly h the United SWrt, and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3-3878 No. 259. — Stev. 259. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 5, 1935. — TOREK, 5. NOVEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. PONOVNE LASKE DEMONSTRACIJE PROTI ANGLEŽEM Severna italijanska armada dospela do Makale COUGHLINOVA KAMPANJA Župnik Coughlin je zopet priced govoriti na radio. — Bankirji hočejo Ameriko zaplesti vojno. DETROIT, Mich., 4. nov. — Župnik Charles K. Coughlin, ki jo zopet pričel vrsto govorov po radio, je v prvem svojem govoru rekel: "Geslo "Roosevelt ali pogin" mora biti danes preme-njeno v geslo "Roosevelt in jh>-kin", razen prihodnjem zasedanju kongresa v vaših rokah." Nato je pričel Coughlin govoriti o ittcdnarodnem položil ju in o sankcijah proti Italiji. "Ako veste ali ne," je rekel, "da v sedanjem času postavljajo oder za naš vstop v novo svetovno vojno. Ako vest«* ali ne, pripravljamo se, da bomo zopet pohabljeni za orodje, da rešimo mod narodne bankirje angleškega cesarstva. Naš vstop v prihodnjo svetovno vojno se bo mog<»če zavlekel do leta 19.'17 toda mednarodni diplomati že pripravljajo vse, da našemu narodu ne bo preostalo drugega, kot da zgrabi za orožje in obnovi strahote, s katerimi so nas leta 1916 potegnili za nos in nas osramotili. S posredno ali neposredno privolitvijo, bomo izvabljeni v past krivičnih sankcij Lige narodov. "Poglejte samo sedanje zasedanje Lige narodov v Ženevi. Tam stoji Anglija. Ne smemo se niti posredno, niti neposredno pridružiti sankcijam, ki neizogibno pomenijo vojno. In vendar obstoji nevarnost, da bomo to storili. To vam rečem, ker sumim, da Združene države že izdelujejo načrte za sodelovanje pri sankcijah. "Naj vam samo navedem presenetljivo izjavo angleškega ministrskega predsednika Stan-leya Baldwina 25. oktobra, ko je rekel: "Če bodo naložene najstrožje sankcije, tedaj bodo neizogibno dovedle do blokade. Nikdar pa no bom dovolil, da bi naša dežela pričela kako blokado, ne da bi prej imel zagotovila glede stališča Združenih drža.v." Zadeva kongresa je, ne pa zadeva predsednika, da nas obvaruje vojne," je končal župnik Coughlin. Advertise in 'Glaa Narode" DEMONSTRACIJE PROTI KRALJEVI LJUBICI MAGDI Voditelj Mihalache b o pripeljal 20,000 kmetov v Bukarešto. — Ne zmeni se za Tatarescu-jevo zahtevo. HUKAREŠTA, Romunska, 44. nov. — Voditelj narodne kmečke stranke, Jon Mihalache se je postavil po robu proti ministrskemu predsedniku Juriju Tatarescu, ki je zahteval odgoditev na dan 14. nov. določene kmečko demonstracije proti prijateljici kralja Karola, Magdi Luposcu. Mihalache jo rokrl, da jo trdno odločen, da bo določenega dne vprizoril protestno demonstracijo tudi proti volji in želji vlade. 14. novembra upa pribijati v Bukarešto nad 20,000 kmetov. Tatarescu, ki je zahteval odgoditev demonstracij, je povda-rjal, da bo palament seja 15. novembra napravila utis, kot da stoji pod pritiskom kmetov, česar no moro na noben način trj)oti. Ministrski predsednik je tudi izrazil željo, da se kmetje, ako bo zares prišlo do demonstracij, vozijo po železnici pod nadzorstvom orožnikov. Na to je Mihalache ministrskemu predsedniku odgovoril s pismom, v katerem pravi, da moro Tatarescu, ako zabrani posebno vlake, zabraniti kmetom, da bi dospeli v Bukarešto, toda tisoči njegovih kmetov so tukaj. Dalje je rekel Mihalache, da bo 14. novembra po celi deželi 74 protestnih shodov proti Majrdinomu ^plivu nad kraljem Karolom in proti dvorni kainarili. Mihalache jo pred kratkim zagrozil, da bodo kmetje zadevo vzeli v svoje roko, ako vlada ne bo kmalu napravila konca vplivu Magde Luposcu. TERORISTI USMRČENI Pri 6. atentatu so bile u-bite tri osebe. — Sosedna hna je bila porušena. — Dinamit je bil ukraden pri CCC. MILWAUKEE, Wis., 4. nov. — Tri osebe so bile ubite, 11 pa jih je bilo ranjenih, ko je bila v južnem delu v Milwaukee vsled strahovite eksplozije porušena neka garaža. Porušena je bila tudi sosedna hiša. Eksplozija je pretresla veliko okrožje in šipe so popokale v razdalji treh blokov. Ljudje po bližnjih ulicah in hišah so popadali na tla. Policija je v garaži našla dva, do sedaj še nepoznana mrtva moška. Najbrže sta pri- BAHAMSK0 0T0ČJEZ0PET OBISKAL VIHAR Parobrodstvo ob obali Floride je bilo posvarjeno. ' — "China Clipper" je bil pripeljan na Jamaico. JACKSONVILLE, Fla., 4. novembra. — Bahamske otoke so obiskali hudi jesenski viharji in ladje ob južni obali Floride so prejele svarila preti viharnim morjem. Po poročilu vremenskega urada se je vihar ob eni popoldne nahajal v bližini Hopetown, Great Abaci otoka in se je pomikal proti jugu. Četudi se je pričel vihar v Atlantskem oceanu, zapadno od Bermudo, vendar ga označujejo kot "tropično motenje". To jo sedaj v kratkem času že drugi vihar te vrsto, ki se je obrnil proti jugu, kar jo zelo redko. Angleške kolonijalne oblasti so z aeroplani in po radio posvarile ribiške ladjo, da se zatečejo v pristanišča. V 100 takih ladjah je okoli 1500 ribičev na morju. Največji acroplau Pan American Airways družbo "China Clipper**, jo po 2400 milj dolgi poskusni vožnji pristal v Miami in je po nekaj urah od-letel v Kingston na otoku Jamaica, ker v Miami pričakujejo visoko morje. Noben hangar v Miami ni dovolj velik, da bi mogel sprejeti ta veliki aeroplan. CHICAGO, 111., 4. novembra. — Medtem ko vlada po soverozapadu nenavadno hud mraz, je po osrednjem zapadu snežilo in deževalo. Po mnogih krajih severnih osrednjih držav je nedeljo i>okvaril dež. Mnogo snega je zapadlo jk> raz ni h krajih v Rocky Mountains, po nekaterih krajih South Da-kote, v Minnesoti in v severnem Michiganu. pravljala dinamitne bombe, pri tem pa je dinamit eksplodiral. V sosedni hiši je bila pri i-granju ubita 8 let stara Patri-cija Mlinarek. Njena mati je bila nevarno ranjena. Druge žrtve eksplozije so odnesle lažje poškodbe. Že ves teden je bilo celo mesto v vednem strahu pred bombnimi atentati, kajti na petih različnih krajih so se že razletele bombe. • *i To je sedaj konec bombnih atentatov,'1 je rekel načelnik milwauskili detektivov Proha-ska, ko je pregledal razvaline garaže. Po Prohaskovem mnenju sta oba zločinca izgubila svoje življenje, ko sta zopet pripravljala nov peklenski a-parat Za porušeno garažo so detektivi našli 100 palic dinami-ta, ki so bile 3. oktobra vkra-dene \ CCC taborišču. SLEPARJI PRED SODIŠČEM Pred sodišče pride Stavi-skyjeva vdova in 19 mož. — Obtoženci imajo 66 zagovornikov. PARIZ, Francija, 4. nov.— Pred kriminalnim sodiščem se jc danes pričela obravnava proti m me. Arletto Simon Sta-viskvjevi, vdovi po finančnem lopovu Saši Staviskem, ki je lansko leto v januarju s samomorom končal svoje življenje, in proti 19 možem, ki so mu lota 1929 do 1933 i »omagali, da je prisleparil okoli 259,000,000 f rankov. Polog vdove, ki je obdolže-na goljufije, prikrivanja, ponaredile in sodelovanja, se nahajajo bivši državni poslanec Josip Garat, bivši župan v Bayonne, Staviskvjev odvetnik Gaston Bonnaure, general de Fourtou, veletrgovec z moko Hatott, bivši ravnatelj mestne zastavljalnice v Orlc-ansu, R. Desbrosses, cenilni u-radnik Emile Farault, gledališki ravnatelj Iiavotte, zavarovali izvedenec Guebin, odvetnika Gaulier in Gubond-Ri-baud, štirje časnikarji in drugi. Mestne zastavljalnice so bile orodje pri Staviskijevih sleparijah, ker so prevzemale njegove obveznosti. Staviskv, ki je bil po rodu Rus, se jo po odkritju škandala ustrelil; nekateri pa so mnenja, da mu je policija sama pomagala na drugi svet. Stavi sky je ustanavljal razne korj»oračije, s katerimi je iz ljudstva izvabljal denar, za svoje sleparije pa se je tudi mnogo i>osluževal mestnih zastavljalnic in jo tudi privatnim osebam zastavljal nepristne nakite ter se tem dobil velikanske vsote. Kakor pa si jo znal naglo nagrabiti denarja, tako je tudi naglo spolzel skozi njegove prste. ROOSEVELT PREJEL KOLAJNO HYDE PARK, N. Y., 3. nov. — Predsednik Roosevelt je en dan odložil vladne posle ter se je povsem posvetil zasebnim in družinskim zadevam. Zjutraj je bil v St. James episkopalni cerkvi, katere član je že iz svoje zgodnje mladosti. Po cerkvenih opravilih je povabil cerkvene odbornike v svojo hišo, kjer se je razgo-varjal ž njimi o zadevah cerkve. Nato se je odpeljal v okolico, kjer je imel s svojo družino v gozdu prigrizek. Ob štirih popoldne je bil Roosevelt zopet doma in gasilsko društvo mu je podelilo spominsko kolajno za njegovo 25-letno članstvo gasilskega društva. Ta obletnica sicer pride na četrtek, 7. novembra, GRŠKI KRALJ SE BO VRNIL Velika večina naroda je glasovala z a vrnitev kralja. — Ni bilo nika-kih izgredov. — Kralj se bo v kratkem vrnil. ATENE, Grška, 4. novembra. — Notranji minister Selii-lias Šjo naznanil, da je v celoti grško prebivalstvo z 98 odsot-ki glasovalo za obnovitev monarhije. Celo na Kreti, ki je domovina republikanskega voditelja Eleutheriosa Venizellosa i n kjer je bilo pozorišče letošnje velike vstaje, se je 95 odstotkov prebivalstva izreklo z a monarhijo. Republikanski voditelji so naročili svojim pristašem, da se zdrže volitev. Vsled tega je tudi razumljiv velik odstotek za monarhijo oddanih glasov. Republika je izgnila pod oblačnim nebom in brez kakih znakov in poročil o nemirih. Vojaki so ostali v svojih vo-jašnieah, mornarji na bojnih ladjah, letalci na letališčih in so samo v posameznih oddelkih korakali na volišče v cerkve, šole in sodišča ter so vsi glasovali za vrnitev kralja Jurija. Na voliščih ni bilo nikakega pritiska, temveč je vsakdo pro stovoljno oddal svoj glas. Mo-narhisti so imeli modre volilne listke, republikanci pa rdeče. Regent maršal Kondvlis, ki je obenem ministrski predsednik ter minister financ in mornarice in bivši ministrski predsednik Pavanoti Tsaldaris sta volila v Atenah. Grški plebiscit ne [»omeni glasovanje za monarhijo, ker jo jo samo potrdil, kajti maršal Kondvlis je republiko ž e pred tedni zavrgel in oklica! monarhijo. Plebiscit je bil izveden, ker je kralj Jurij II. pogosto izjavil, da se vrne kot kralj samo, ako plebiscit pokaže, da grški narod želi imeti kralja. Monarliistični volilni listki so nosili napis *4Za kronano monarhijo'*, republikanski pa "Za nekronano republiko". LONDON, Anglija, 4. nov. — Grški kralj Jurij II. je izvedel za izid plebiscita, ko se je vrnil v svoj hotel z nekega banketa. Major Dimitrij Levi-dis, ki deli s kraljem izgnanstvo, je izročil kralju brzojavko, ki naznanja, da je Grška glasovala za monarhijo. Pozneje je Levidis naznanil, da se bo kralj v kratkem vrnil na Grško, toda dan za njegovo vrnitev še ni bil določen. toda je bila obhajana že v nedeljo, ker bo predsednik v New Yorku, kjer bo njegov sin Franklin sprejet v prostozidarsko ložo. ABESINSKI CESAR SELASSIE OČITA ITALIJANOM, DA UBIJAJO Z BOMBAMI ŽENE IN OTROKE BELE ZASTAVE V MAKALE Italijanska armada, ki prodira proti Makale, bo mesto brez boja zavzela. Od njega je oddaljena komaj petnajst milj. Letalci, ki vrže opazovalno službo, so sporočili, da vihrajo v mestu bele zastave. Potemtakem se bo tudi ta važna postojanka udala brez prelivanja krvi. Italijani bodo dospeli v mesto enkrat med sredo in petkom. Na čelu jim koraka dezerter Haile Selassie Gug-sa, zet abesinskega cesarja. Kakor znano, se je s cesarjem spri ter stopil na italijansko stran s svojimi 1 500 vojaki. Prodiranje je precej težavno, ker skoro vsako noč rležuje, dasi je dež v tem letnem času zelo neobičajen pojav. Artileriji slede pijonirji, ki grade ceste, da bo mogoče prevesti težke topove. V RIMU KRICE: "2IVEL DUNAJ!" Včeraj so se fašisti v Rimu zopet znašali nad Anglijo in drugimi državami, ki so uvedle sankcije proti Italiji. Po mestu so se vršile velike demonstracije. Množico je ponovno podžgal Mussolinijev govor, ki ga je imel o priliki sedemnajste obletnice sklenitve premirja med Italijo in Avstroogrsko. V govoru se je spominjal starih zmag in govoril o novih zmagah. Ljudje so kričali: "Proč z Anglijo!" ter trgali s trgovin angleške napise. V- Milanu je razbila množica neko trgovino, v kateri prodajajo angleško blago. Precej naklonjenost pa izkazujejo Italijani Avstriji, kajti čuti je bilo tudi klice: — Živela Avstrija! Živel Dunaj! ' LAHI SO NEPREMAGLJIVI!" Na Dan premirja je pri svečani službi božji zastopal kralja vojvoda Spalato. Po maši je govoril poleg groba Neznanega vojaka Mussolini, oblečen v uniformo častnega korpo-rala fašistične milice. — Naš narod doživlja zopet veliki dani — je vzkliknil. — Danes pred sedemnajstimi leti ni italijanska armada izvojevala zmage samo zase, pač pa tudi za druge. — Danes se nahajamo v novem boju. Italijanski narod je nepremagljiv, edin in odločen. In Italija bo zopet slavno zmagala kot je zmagala pred sedemnajstimi leti. ITALIJANI MORE 2ENE IN OTROKE Italijanski letalci so vprizorili zračni napad na neutrjeno mesto Gorrahai. Bombe so usmrtile trideset žensk in petnajst otrok. V mestu Gorrahai ni bilo'niti enega vojaka. Bom'be so zadele ženske in otroke, ko so gnali živino napajat. Usmrtile so tudi nad sto krav. ABESINCI SO SI SVESTI ZMAGE ! O priliki pete obletnice kronanja abesinskega cesarja je rekel njegov prvi minister: — Italijani naj le napredujejo s severa. Naj pridejo v notranjost dežele. V teku enega meseca bo svet priča njihovemu popolnemu porazu. Pol milijona abesinskih vojakov bo ubranilo domovino' pred napadalci. Italijani ne bodo nič opravili s svo-t jimi tanki, letaJi ia Mtnijenjmi voja] ***** »31 MP DA" GW Naroda" ■LOVKNIC PUBLISHING COMFANI iA Q*9*Mml L BenedUc. Tnu mf w. m* eorponttoa ud of sborv V«rk City, M, I. GLA8 MilODI" (V«Im «f the I'Mpto) frwy D«y fcc^ ft^y. —d HoUOaye li New Ittt m eelo Mo MHj. fTjOO ^ »8.00 pol letft .............98J» 1»l kta-----------------bjn ZttadMHtroneaioMo 97.00 P Chtvt ktf pjtiZh pot Mi ...........................l|Jo SatMcrlptlon Yearly «6.00 on "QUa Naroda" i^ojo wM don town« nedelj Id pr—Oko*. podpln la ooebnootl oo no priobčujejo. Dtear naj oe blagoroil pMMJatl po Mn^' OMW. .W spremembi kraja mn&tktor, proalmo, da oo OOm tudf prejšnjo MraHiPe namanl, da hltrtje najdbo najtornlka. "GLAS NARODA". SI« W. 18th Street. New I«k, N. X. »: GHebn S-SI7I ITALIJANI O STALISCU ITALIJE V newyorskem dnevniku 44Tlie New York Times" je Arnaldo Cortesi, ki je po rodu Italijan, precej objektivno o pisal položaj, v katerem se nahaja Italija. Ker so njegova izvajanja zelo zanimiva, objavljamo iz poročila par odstavkov: — Dosedaj niso Italijani naleteli v Abesiniji na noben rseen odpor, — pravi Cortesi. — Zaenkrat je njihov cilj mesto Makale, ki se bo najbrž udalo brez boja kot sta se udali mesti Adowa in Aksuin. Medtem se pa domače prebivalstvo pripravlja na težko preizkušnjo. — Sprva je prevladovalo splošno upanje, da se bo ita-lijansko-abesinska situacija izbistrila z nekaterimi naglimi zmagami, sedaj pa prihajajo Italijani do prepričanja, da je bilo to upanje varljivo. — Kampanja v Abesiniji se bo nadaljevala s celo vrsto nekrvavih zmag, toda napetost, ki bo medtem nastala me.l Italijo in Ligo narodov, bo do skrajnosti preizkusila vztrajnost italijanskega naroda. — Vojaški strokovnjaki so še pred štirinajstimi dnevi domnevali, da bo abesinski cesar toliko nepreviden, tla bo poslal vso svojo vojaško silo v boj proti Italijanom. Vnela bi se bitka, v kateri bi bili Italijani brez dvoma zmagovalci. — Če bi se to zgodilo, bi lahko stopila Italija pred Ligo narodov rekoč: — Zmagali smo in smo upravičeni do sadov naše zmage. — Prišlo je pa drugače. Abesinski ce^ar se noče spuščati z Italijani v odločilno bitko. Mogoče bo nekega dne prisiljen to storiti, toda ta dan je še zelo daleč. — Ker se Italijani ne morejo zaplesti v boj z Abesin-ci, poudarjajo, da povsem mirno napredujejo v Abesiniji. Pravijo, da njihova kampanja pravzaprav ni nikaka vojna, kajti prebivalstvo jim je naklonjeno ter jih smatra za svoje osvoboditelje. , — A'ko se jim brez boja podvrže znaten del Abesinije, jim Liga narodov ne bo več mogla očitati, da so napadalci. Predno se bo pa ta italijanski načrt uresničil (če se bo sploh uresničil, seveda), bodo že uvel javi jen je proti Italiji sankcije, in laško prebivalstvo čaka precej huda zima. — Splošno prevladuje mnenje, da so Angleži nasvetova-li abesinskeinu cesarju, kakšno taktiko naj zasleduje. Oe se bo ta domneva izkazala za resnično, se bo sovraštvo med Italijo in Anglijo se povečalo. Medtem ko bosta Italija in Anglija urejevali svoje medsebojne račune, se utegne zgoditi v Abesiniji marsikaj, na kar Italijani niso pripravljeni. . New York Tuesday, November 5, 1935 I I I 0' -^ J., J----- , J |---" __■ T TIE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17. 8. *dL 1 DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. 1 JUGOSLAVIJO Za t «.7$_________________Din. 1M $ 5.1ft ________________ Dia. 200 $ IJtt__________________Din. 300- $1L3S _ Din. B00 $ttJ$ ..--— Din. 1000 •47 JO___Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25 .................. Lir 100 $ 18.20 ...................Ur 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ S7.50__________________Ur 1000 $174.00 _________;_____ Lir 200» $260.00 ___________Ur 3000 KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDEN)i GJNJ PODVRŽENE BFRjSMEJlBl O O BI ALI DOLI ■a t^liHlo T0ČJ1h metkov kol icoraj navedeno, bonu ▼ ttnarjui ott Unto dovoljujemo |o bolj® pofoje. Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. NUiNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE-UTTTKR ZA FBI-f 8TOJWMO . . 5LQYENIC PUBLISHING COMPBKK 214 WEST Uth STEEBT NEW YORK, N. I. h Slovenije. KJE JE STARČEK KOROŠEC? MARIBOR, 22. okt. — Orožni ska patrola je danes zarana prignala iz Petrovcev v Prek-inurju močno vklenjenega 45 letnega delavca Aleksandra Perša, ki je osumljen grdega zločina. Orožniki so prosili za pomoč tudi pri mariborski po-lieji. Gruča radovednežev je z velikim zanimanjem sledila o^ rožniški patroli in detektivom, ki so gnali vklenjenega Perša proti Melju. Perš je vodil varnostne organe naravnost na sejmišče za seno in jim označil kraj tik ob poti, kjer sta pred tednom dni prenočevala s 76 letnim posestnikom Francem Korošcem iz Petrovca, katerega od takrat pogrešajo in je bilo vso poizvevovanje doslej brez uspeha. O nestanku posestnika Franca Korošca je dognano naslednje: V torek 15. okt. je prispel Korošec z večernim vlakom iz Petrovcev v Maribor, a ne sam marveč, v družbi delavca Aleksandra Perša. Z istim vlakom sta se pripeljala iz Prekmurja tudi posestnik Josip Bedek in njegova žena Karolina. Korošec je namreč tožil Bedka zaradi tatvine sena in drugi dan bi morala biti razprava. Po prihodu v Maribor so se pa vsi štirje kar bratovsko sestali na kolodvoru in se podali v Jadransko klet, kjer so popili več litrov vina. Iz Jadranske kleti so odšli okrog 22. ure in so zavili še v Spatzekovo gostilno. Mimo se je pripeljal neki koči-jaž, ki je ponudil prenočišče posestniku Bedku in njegovi ženi. Bedek je ponudbo sprejel nakar sta se z ženo odpeljala. Korošec in Perš pa sta si morala poiskati prenočišče drugod. Zavila sta proti Melju in našla primeren prostor za prenočišče na sejmišču, na senu. Kaj se je kritično noč s Korošcem zgodilo, je zavito zaenkrat v temo. Perš trdi, da je takoj ko 3ta so vlegla, trdno zaspal in ko se je zjutraj ob 4. prebudil, Korošca ni bilo nikjer. Pra-da ga j«' iskal po raznih - - VABILO K ^zrz——t?T I G R I: ČRNA ZENA NARODNA IGRA S PETJEM v 4. DEJANJIH Godi se pred več stoletji v kmečki vasi na Gorenjskem. vi gostilnah, a ga ni mogel nikjer najti. Zato je šel sam na sodišča in je obvestil sodnika, da je Korošec brez sledu izginil. Povedal je tudi sodniku, da je imel Korošec pri sebi precejšen znesek denarja, najmanj 20 tisočakov. Sodnik je razpravo preložil. Ko je bilo vse poizvedovanje za Korošcem zaman in ko ga nikjer niso mogli najti niti o-rožniki, je padel na delavca Perša težek sum. Perš je namreč slabo zapisan pri oblast-vih in ljudeh, bil je že kaznovan zaradi poskusa umora in zaradi roparskega napada. Ko je danes zjutraj orožnikom o-značil kraj, na katerem sta s Korošcem prenočevala, se je sum še povečal. Domnevajo, da je Perš zavlekel pijanega in spečega Korošca v Dravo, .katere struga je od sejmišča oddaljena le dobrih 130 korakov. Pri dosedanjih zaslišanjih je Perš sicer odločno zanikal vsako krivdo. Orožniki so ga spet odgnali v Petrovce, kjer ga bodo še nadalje zasliševali. Posestnik France Korošec je KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO *BLED„ 10. NOV. i?" (Pričetek ob 6. uri po poldan) V CERKVENI DVORANI 62 St. Mark's PL, New York Vstopnina 35c. PO^ zabava IN PLES "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-pwino. fČdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko storil — Naročnina za at|Lri kraj stane 97. — V Italijo Usta ne poii* lj&mo. bil šibke postave in zaradi starosti že precej ugonjen. Oblečen je bil v kmečko obleko. O njegovem skrivnostnem nestanku govori in ugiba vse gori čko Prekmurje. 75 - LETNICA HIMNE "NAPREJ" LJUBLJANA, 22. okt. -Danes poteče 75. let, odkar je bila prvič javno izvajana Davorin Jenkova koračnica "Naprej 'Zapelo jo je dne 22. okt. "Slovensko pevsko društvo" na Dunaju pred obilnim in odličnim občinstvom v dvorani pri "Sperlu" na Dunaju. Uspeh je bil velikanski. Morebiti se ni nobena slovanska budni-ca tako hitro razširila kakor "Naprej." Prevzelo so jo celo pruske vojne kapele in jo igrale leta 1866 vkorakajoč na f*eŠ-ko in ko so zapuščale to deželo. Tudi rusko vojne kapelo so jo svirale ko so prišlo v Plovno, Sofijo in Kars. To ni čudno, ker je pesem izrazita koračnica. VLOMI STANKA JE-REBA PRED SODNIKI LJUBLJANA, 22. okt. — Prišla sta danes doj>oldnc dva zakrknjeca pred mali kazenski senat, dva vlomilca, ki imata na vesti težke grehe a sta tajila kakor da sta angela. Obtožena sta bila 34 letni Čevljarski pomočnik Stanko Jereb in 32 letni Stanko Kajzer, da sta letos v juliju vlomila v samotno Ba-jichovo vilo pod Golovcem. Odnesla sta za 20,000 Din dragocenosti. Obtožnica je dalje navajala, da je Stanko Jereb poleti vlomil v letoviško vilo optika Jurmana ob Ljubljanici, prav tako je obiskal vilo g. Zajca, naposled je skušal vlomiti še v Planinškovo vilo ob Ljubljanici. Obtoženca sta vse skupaj trdovratno zanikala. Sodišče je zaslišalo celo vrsto prič. Policija je bila na omari v Baji-ehovi vili našla odtiske prstov Stanka Kajzerja. Odtiski so se presenetljivo skladali z onimi, ki jih je od obtoženca vzel dak-tiloskopski urad na policijski upravi. Kar 24 točk je bilo povsem skladnih in tako je policijsko poročilo sodišču lahko zagotovilo, da je to pravcati šolski zgled zločinskega odtis-ka. V teku razprave sta obtoženca dosledno tajila, toda priče so ju temeljito pokopale. Razprava je trajala dobre tri ure. Sodba: stari vlomilec Stanko Jereb se bo pokoril ^stiri leta v robiji, za 5 Tet so zanj izgubljene častne državljanske pravice: Stanko Kajzer pa bo sedel zaradi sodelovanja pri vloma v Bajichovo vilo 20 mesecev in izgubil za 3 leta častne državljanske pravice. Sodbo sta oba sprejela. PROGOVNEGA ČUVAJA POVOZIL VLAK MARIBOR, 18. okt. — Ko so šli danes zjutraj še ob mraku delavci iz Cerknice pri Mariboru proti Št. Ilju na delo, so o-pazili, da loži približno 1 km od postaje Cerknica proti Št Ilju na progi razmesarjeno truplo nekega možkega. Obvestili so takoj orožniško postajo v Št. Ilju, odkoder so poslali patruljo, ki jc na licu mesta ugotovila, da je mrtvi 33 letni progovni obhodnik in nočni čuvaj Rupert Panzi iz Jelencev. Ponesrečeni so je najbrž jx>-noči jk> pregledu progo odpoči-val na tračnicah in je pri tem vsled utrujenosti zaspal ter ni slišal prihajajočega vlaka. Vsled mogle pa ga tudi ni zbudila luč lokomotive. Bil jo to brzovlak, ki vozi iz Mariboru in jo takoj na mostu prizadejal smrtno poškodbo profsovnemu obhodniku. Odrozalo mu je levo roko pri rami, desna stran lobanje je prebita, da so mu izstopili možgani. Razen tega ima tudi razparan trebuh. BERENGARIA IZVEN SUIZBE SOUTHAMPTON, Anglija, 3. novembra. — Uradniki Cu-nard White Star parobrodne družbe naznanjajo, da bo največji angleški parni k Beren-garia spomladi postavljen izven službe ter ga bo nadomestil novi parnik Queen Mary, ki bo prvič odplul v New York 27. maja 1936. Naši v Ameriki SOJAU FROSIMO, NAJ MAM NAKRATKO N A DOPISNICI 8POROČE SLOVENSKE NOTICE IZ NASELBINE. Mike Razpotnik v Anna, Kaus., o katerem jo bilo poro-čano, da jo bil težko ranjen 24. oktobra, ko ga jo avto povozil, je 27. oktobra umrl v bolnišnici za poškodbami. Pokojnik je bil star 53 let in doma iz Hotiča pri Litiji.. V Ameriki je živel 28 let in zapušča ženo s tremi otroci ter brata Antona v Crowburgu, Kaus., v starem kraju, v Nemčiji pa mater. Dno 28. oktobra si jc vzel v Dulutli, Minn., življenje Martin Fajdetič, star 50 let in doma iz Kompolja v Jugoslaviji. V Ameriki je bil 29 let i:i tu zapušča ženo, dva sinova in brata, v stari domovini pa starše in štiri brate. Pred nekaj dnevi so so v Si. Louis, Mo., sprli hercegovski Srbi in Marko Zirojevič je u-strelil Milana Petkoviča ter ranil Maksima Glogovca. Ubiti Petkovič ima v stari domovini v okolici Mostarja ženo in šestero otrok. Mrs. Frances Arko, rojakinja, stara 35 let, je 2. nov. zjn-traj skoro čudežno usla smrti, ko se je njen novi avto ustavil na progi N. Y. Central železnice na križišču Babbitt Road, v Euclid, Ohio, ko je pridrvel vlak ter treščil v avto, ga vlekel 200 čevljev ter popolno-uničil, medtem ko je ona ostala docela nepoškodovana. Nesreča se je zgodila ob 6:32 zjutraj, ko se je Mrs. Arko, ki živi 500 čevljev proč od križišča, peljala v cerkev sv. Kristine. Ko se je Mrs. Arko izmotala iz razbitega avtomobila, je bila živčno čisto uničena. Vsa histerična je tekla naravnost domov. "Odšla sem z doma, da se vdeležiiu mašo, ker danes jo vseh vernih duš dan," je pripovedovala rojakinja, ko j? prišla malo k sebi. <4Ko sem privozila do proge, nisem opazila niti signalne luči uiti čuvaja. Ko pa sem baš privozila na progo, se je motor, ki so očividno še ni zadosti razgrel, nenadoma ustavil. Potem pa, še predno sem vedela, kaj se godi, je zagrmelo in strahovito treščilo. Ne spominjam so drugega kot, da sem skušala skočiti iz avtomobila." Vlak je zadel prednji ko nec avtomobila na desni strani ter ga zasukal na tak način, da je tudi zadnji konec treščil ob lokomotivo. Avto jo lokomotiva vlekla 200 čevljev, predno je odletol na stran. "Skušala sem skočiti ven na desni strani," pripoveduje Mrs. Arko, "toda vrata se niso hotela odpreti. Potem sem poskusila na levi strani. Bila sem tako zmešana, da skoro nisem vedela, kaj delam. Hvala Bogu, da sem ostala živa!" Peter Zgaga Važno za potovanje. _____________■»• i 'it__ t .-.r_** ^ ■ Kdor i« aflM«VM potovati v itari kroj sli dobiti togo od tam, jo potrebno, do ji poučen v oteh itvorek. Vitid nai§ dolgoletno tkuiujo Vam tomuromo dati najboljša pojamita in tudi mi potrobno preskrbeti, da jo potovanje udobno in hitro. Zato oe eaupno obrnite no mi m vm pojan Mi preskrbimo v»et bodih proinje ea povratno dovoljenja, potno liste, vioojo t* »ploh vse, kar jo oo potovanje po-trebno v najkitrejiem času, m ter je glavno. ea najmanjio Nodriavfjami naj no tidUiajo do eadnjega trenutka, ker prodno se deti it Waskmgtona povratna dovoljenje, ME-EN-TKT PERMIT, trpi najmanj on mesec. Pihte torej takoj ea brooptatno novodOo in muiotovljo-mo Vam, da hoeto poceni ht udobno potem*, SLOVENIC PUBLISHING CQ. TRAVJl mjRfiffj 21.6 Idth Street New York. N. Y. . — Gospod lekarnar, dajte mi zdravilo, ki zagotovo in hitro pomaga. Vse imam narobe : želodec, pljuča, srce... — Prav lahko vam pomagam. linam izvrstno sredstvo: — Dr. Kauimannovo čudovito čistilo. — Ne, ne, prosim nekaj drugega, to ni pravo! — Pa vendar! Samo čitajte tu: Dr. Kaufmannovo čudovito čistilo zdravi vse; steklenica stane pet dolarjev. Bolnik nejevoljno zmaje z glavo. — Pa vzemite vsaj pol steklenice ! — Ne, ne, nočem tega zdravila! — Za božjo voljo, pa zakaj venVlar ne?! — Jaz sam sem dr. Kauf-mann... * So ljudje, ki nimajo od svojega imetja nič drugega neg® strah, da ga izgubijo. * O dvajsetih oseb, ki govore o nas, jih govori devetnajst le slabe stvari, in dvajseta, ki govori o dobrih stvareh, govori slabo. * Neumnež pravi ženski, da i-ma loj k* zobe. Bistroumuež jo pa spravi v smeh. * Neka krivogleda dama je vprašala francoskega državnika Tallevranda, kako gredo državni posli. — Kakor vidite, — je dejal ^allevrand. * Neki človek, ki je imel pre«I petimi leti štiri milijone dolarjev, je bil obsojen na deset let ječo. Bog ve, kakšno kazen bi mu prisodilo sodišče, če bi še vedno imel štiri milijone dolarjev ! * To je podoba današnjega časa : Mlad fant je pisal dekletu, v katero je bil preko ušes zaljubljen. — Predraga moja! Oprosti mi, toda jaz sem strašno pozabi ji v. Sinoči ob slovesu sem te vprašal, če hočeš biti moja. Vem, da si nekaj rekla, pa sem res pozabil, če si rekla t4ja" ali 44ne". Prosim To, bodi tako dobra iu mi sporoči, kaj >i rekla. Naslednjega dne je dobil pismo sledeče vsebine: — Dragi moj! Prisrčno se Ti zahvalim za Tvoje pismo in za Tvoje vprašanje. Sinoči me jo več moških vprašalo, če jih imam rada. Nekaterim sem rekla "ja", nekaterim 44ne". Neizmerno mi je žal, ker se ne spominjam, kaj sem Tebi rekla. * Pred palačo Lige narodov je našla postežnica zavoj. V njem novorojenček in listek s kratkimi besedami: — Oče sedi v Ligi narodov. Postrežnica je odnesla nepričakovano najdbo v predsedstvo. Predsednik je v veliki zadregi, končno pravi: — Prosim, odnesite najden-čka v glavno tajništvo. Na listek pa je napisal 'besedo "Zaupno". V glavnem tajništvu je bilo vse presenečeno. Uradniki ne vedo, kako bi pomagali. Končno se je oglasil vrhovni .inšpektor Lige narodov sMaier: — Nemogoče da bi otrok izviral od tu, kajti, prvič, pri nas ni še nihče nikoli delal 3 strastjo m ljubeznijo, drugič nima to, kar pride iz nas nikoli ne rok ne nog, tretjič ni bila pri nas še nobena zadeva rešena v devetih mesecih! QLA8 NARODA New -York, Tuesday.' November 5, 1935 THELARGEST SUBVENE DAILY IN U. S. % NOČNA PUS TO VLO VSCIN A Ferdinand je žvižga je stopil v Bvojo sobo. Suknjo in klobuk je vrgel na stol ob peči in je prižgal luči A ko pribit je obstal sredi sobe. Za nekaj hipov mu je izginila vsa kri iz obraza in na široko razprtih oči je strmel v kot pri pisalni mizi, kjtir se je zdelo, da se je med železno blagajno in polico za knjige izmotala človeška postava s stene. Tedajci so se njegovi prsti oblenili samokresa, ki seje zasvetlikal v električni luči. Tudi njegov nasprotnik je imel taksno majhno, nevarno reč v desnici. "Ta je pa dobra!" je s smehljajem dejal Ferdinand. Njegov prirojeni čut za zbadljivke je obvladal položaj. "Saj opros tite, gospod, da vas motim v vaših opravkih?" Blagajna je bila odprta in knjige, pisma in listine so ležale križem kražem na preprogi. Nepovabljeni gost je pristopil bliže in se priklonil. Orna obleka s frakom, ki jo imel vitki, salonski gospod, je bila ogrnjena še v črno pelerino. Ozki prsti, ki so krčevito držali za samokres, so bili v irhastili rokavicah. Črna naličnica na pol obraza je pokrivala obraz od čela do ustnic. "Oprostite," je dejal tujec, "da sem vdrl v vaše stanovanje kar seveda ni pravilno in lepo. A n^ka tajna častna zadeva me je prišli la, da sem se podal na to usodno pot." Smehljal se je. 4 * Sicer sem pa vaš najbližji znanec. Nekoč sem bil še vaš prijatelj." "kastna zadeva,'* je Ferdinand ponovil in se trudil razvozlati uganko. "Ali si Teodor? Ne! Ta je močnejši in večji. Ali Alfonz! Tudi ne." Primerjal je glasove svojih prijateljev z glasom tega tujca, a iz teh borih besed ni mogel dognati ničesar. "Dajva, odstraniva ti dve igrački, gospod!" Tujec 'je pokazal na samokresa. "Mislim, da se bova tudi tako dogovorila." Posegel je v telovnikov žep in potegnil zlato škatlico za cigarete. "Prosim!" "Hvala, sem pravkar kadil." "Potem mi pa dovolite, da smem jaz kot gospodar. Prosim dajva sesti." Tujec si je prižgal cigareto. "&o nekaj!" je dejal, šel k blagajni in z žepno svetilko posvetil na kup pisem. "Tukaj!" V zadnjem hipu ste me bili zmotili. Zaradi pisem sem zakrivil prelom hišnega miru." V roki je držal zavojček vijoličastih pisemskih papirjev, ki so bili prevezeni s svilenim trakom. Ferdinand je preble-del. "Alma?" S pogledi je liotel prodreti masko. "Gospod, ali ste vi Bruno? Le tedaj bi imeli pravico . . ." "Le ne tako srdito, gospod Ferdinand! Nisem Bruno, a sem sporazumno s prijateljem tukaj, da mu izročim dokazilni mat-.'rijal." "Gospod, nočem še dalje raziskovati, kaj namerjate. Oast neke ženske je v nevarnosti. Menda mi ne bo treba, da bi vam predaval dostojnosti. Ali zares nameravate Almo spraviti ob čast?" Tujec je skomizgnil z rameni in za niči jeva poteza mu je skrivila ustnice "Jaz? Vi ste one-častili Almo! Vi! Jaz izvajani le dolžnost prijatelja!" "Dolžnost prijatelja se vam z»li to, če ste po divjaško vdrli v stanovanje, da ukradete pisma. ki so moja last in z njimi neko žensko oropate mirnega življenja. Ne. to'ra ne morete. teel, ki je ostal iz premoga. Motor ima še nekaj nedostat-kov, če ga primerjamo z dizelovim motorjem. Dizelov motor izrabi 31—35 proc. toplotne e-nergije, medtem ko motor Rupa le 25—30 proc. Vrti sg razmeroma počasi: največ 550 obratov, na minuto, dizelov motor pa doseže do 2600 obratov. Nadalje se vsled pepela, ki vsebuje trde snovi, zelo hitro obrabijo ventili, batni obročki in: s*tene cilindra. Vendar se bo pa obraba dala skrčiti na nor-malpo mero s tem, da se cilindri Mlada egiptska lepotica Charlotta Wassefova, ki je bila izvoljena v Bruslju za 4 4 Miss sveta** je črnolaska velikih tem nih oči, ki pa so ne zde, da bi hrepenele po slavi. Ko je organiziral največji aleksandrij-ski list Feforma lepotno konkurenco, na kateri je bila iz-' voljena Miss Egipt, se je egipt-ski politik Wassef, bližnji sorodnik bivšega egiptskega ministrskega predsednika, odločno uprl tej tekmi, ki se mu je zdela glede na težak mednarodni položaj preveč frivolna. Toda mož takrat ni slutil, da se hoče udeležiti tekme tudi njegova hči z vednostjo in dovoljenjem svoje matere. Ko je pa zvedel za izid tekme, se je kot dober oče sprijaznil z usodo, ki je bila tako nenadoma posegla v njegova načela. Pravi, da je poljubil svojo lepo hčerko, ko se je vrnila domov kot zmagovalka. Tekma v Bruslju je sicer potrdila izid lepotne tekme v E-giptu, ni pa šlo brez težav. Ko se Wassefovo proglasili za najlepšo žensko sveta, jo je hotel znani ameriški filmski režiser Arthur Wolf pregovoriti, da bi nemudoma podpisala eksklu-zivno pogodbo za veliko filmsko podjetje v Hollywoodu. Pri tem se je hudo sporekel z navzočimi evropskimi filmskimi reporter j i. — Prepovedujem vam filmati Wassefovo, — je začel kričati — brzojavil sem njenim staršem in vsak hip mora biti odgovor tu. Odgovor je pa prišel šele čez dva. dni. Rodbina, ki se je bila hitro sestala v Aleksandriji jna posvetovanje, ni hotela privoliti v tako pogodbo. Sicer je pa lepa Charlotta sama izdala svoje načrte gled bodočnosti. V nasprotju z drugimi lepoticami je sklenila ogledati si velika evropska mesta, potem se pa vrne domov, kjer se hoče posvetiti mirnemu rodbinskemu življenju. Moža bo pač lahko našla, saj ni samo lepa, temveč tudi bogata. - - * . ■ • Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ^^seROMANI ANA KARENINA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 w Ana Karen in a" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najiiomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, novec ................ spisal Audrey Ter- .30 AKT ŠTV. 113. Spisal E. Gaboriau. 536 strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 56 strani.............. .30 BEATEN DNEVNIK, spisala Lniza Pes Jakova. — 164 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstrovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ..............................................40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dajanje se dogaja v Kamniških planlnab. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena _______________ .60 Od začetka do kont-a napet roman, pol dejanja. spletk in najtKilj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. In ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uolar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje {»oletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja «a kmetih kakor bas Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan PugeU. 219 strani. Cena .30 Šcpck povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo. jih i>o2iia Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim u'itkom. * ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej^kov Jože. 92 strani. Cena ________________ .35 Pod |isevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob či tan ju njegovih itovesti se vsak nehote siHinuii na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kad. »4 strani. Cena ____________________________________________________ .35 To so iiovesti, vzete iz Življenja naših I)al-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Kesničen čar našega Juga veje Iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conconrt. 112 strani. Cena ___________________________________________________ .40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljili nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klhot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Franc Miltinski. — 130 strani. Cena .60 Nr.fi najboljši humorist Milčinskl je v tej knjgi zbral par svojih najboljših Črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrlci enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more za vršiti edinole naš. nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ......................................................L— To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman Ženske, ki je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 stranL Cena --------------------------------------------- .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 stranL Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja* ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 stranL Cena Jt Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... .50 GU0AR V OBLAKIH, spisal ltaald Keyboe. — 129 atrial Cena —L--------------------- .80 To je letalski roman, poln dejanja tn najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrie v ▼ zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA« (Kari ligdon) ...... M GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani Cena ----------------------------- .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se 6i»ominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrSi na nekoč divjem ameriškem Zdpadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Ona .70 HADŽI MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .............................................. -40 To znaho delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Brayere. Roman. 79 strani. Cena .................................... JM Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitaielj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA. «-oman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v uušo in mu ostane neizbrisna v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ............................ .35 Naš izboreu prijiovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in s zanimivosti iz življenja naših ljudi. ' ♦ 1 .75 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj«* nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 263 stranL Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in ;»oznblja, toda strast do i Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtiee izključno iz kraškega življenja. Menda ni Se nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 stranL Cena .......................................L5| Janes Menciper se ik> pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On Je prvi krenil p jioti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V hnjlgl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano.......................................................35 V knjigi je p*»leg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kaj- <■ ti spisal ju je znani mladinski pisatelj r Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena..............................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med t plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. jf JU AN MISERIA, spisal H. L Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserlje. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka lina nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam Je ______________________________j,_ Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojftva desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. JUTRI, spisal Andrej Strog, 85 stranL Cena trdo vezano ,75 Knjiga je posvečena onim, ki so fill skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovem« tihemu junaštvu- Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na ž — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 West isth stbeet new york, n. y. 1 ___ "OL2TS VABUD?** New York, Tuesday, November 5, 1935 THE LARGEST 8LT)VENh UAILT IN V. 2. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih- Za Glas Naroda priredil I. H. 81 PBVI ZVEZEK. — Teta Luiza! Kako častitljivo je to slišati! — pravim smeje, ko ste obe odšli. — S kako pravico more Jerica rabiti to ime T Kaj vam je ta otrok? — Tolažba in veselje — se sanjavo spesne z Luizinik ustnic. In nekoliko v zadregi še doda: — Jerica je sirota, ki jo je moj oče vzel v hišo. Tedaj pa zaškripljejo železna vrata v parku in nek moški glas vpraša po Luizi. — Tam, stric Egon, tam je teta, — slišim otrokov glas, — tam pri okrogli mizi. Nagli koraki se bližajo po peščeni poti. — Vendar enkrat! Tukaj ste! Luiza se oddahne in gre bratu naproti. — Vse smo izvedeli, Luiza! — ga slišim pripovedovati, — na p ošti nam niso mogli dati nikakih pojasnil, toda na županskem uradu je bil naznanjen. Pomisli, že dva tedna stanuje. Egon stopi na okrožji prostor. Presenečen obmolkne in v zadregi radovedno pogleduje enkrat mene, enkrat Ijuizo. s Luiza mu pove moje ime in tedaj mi prisrčno stisne roko. — Vaše ime mi je znano že več let. In četudi nisem nikdar imel priložnosti vas osebno poznati — to se pravi, priložnost je bila —. Zopet je v veliki zadregi. — Ni še dolgo temu. Toda takrat, seveda, kako sem mogel misliti, da je mladostni prijatelj moje sestre. Gospod I^anzkv pride in ko me nepričakovano zagleda, ne kaže prav (»osebno prijaznega obraza. Nekaj besed izpregovoriva, nato pa gremo proti hiši. Egon je p rijel svojo sestro za roko ter gre ž njo v tihem pogovoru naprej, tako da je moral biti stari gospod zadovoljen iti z menoj. In tedaj se nisem mogel zdržati, da se ne bi oprostil za neljubo motenje, katero je povzročil moj prihod v njegovo "podeželsko samoto." — Ah, kaj! — mrmra. — Proti vam nimam ničesar. Toda vem, z vami je nekdo drugi. In skratka, ono — le dekle mi je p rirastlo k srcu. Odkar je ona zavožena zadeva bila končana, sem storil vse, da sem ultogo dekle pomiril. Toda ne, naj dela, kar h oče. In tako vtika svoje spomine v cvet-ličnjak, se skriva za krilo svoje dobre prijateljice in dela še več drugih nepotrebnih stvari, da bo pri dobri volji, kadar pride priložnost. — No, zaradi mene se more povest »ooet početi. Samo radoveden sem, kak bo konec. . . — Dober in srečen, kot mislim. — Tako, tako? Stopimo v veliko sobo, čije stene so bile pokrite z lovskimi trofejami. Tu sedimo in pričnemo razgovor o vremenu, jezeru in o gorah. Ob primernem čas;i vstanem in se odpravim na pot domov. Egon in njegova sestra me spremita v vežo. Ko Luizi na pragu sežem v roko, mi pravi: — Prav zelo me veseli, da ste prišli in upam, da nas boste pred svojim odhodom še enkrat razveselili s svojim obiskom. Do tedaj {ta — na svidenje! Kako mirno je znala to povedati! Toda trepalnice so se ji izdajalsko tresle. Naglo izvleče svojo roko iz moje, se obrne od mene ter izgine v vratih. — Ali me hočete pred hišo za trenutek počakati; — me vpraša Egon, in ko mu pritrdim, teče z velikimi koraki po stopnicah, ki so zadej veže vodile v prvo nadstropje. Stopim na prosto ter hodim |>olcg okenj hiše. Naenkrat pa zaslišiui iz hiše Luizin glas. Mala Jerica je dobila prijazno pridigo zaradi zo[»etnega bega preti "gospico." — Jaz pa sem rajši pri tebi; gospodična je danes zopet tako huda! — se zagovarja otrok. — Igrala sem se z zono in padla ji je od stene na njeno roko in tbdaj je vdarila proti meni in je--. Povej mi teta Luiza, kaj je to grešni otrok? Vrata sa odpro in Jerica umolkne. Glas govemante se opravičuje. Nato pa slišim Luizo reči Jerici: — Pojdi Jerica, i>ojdi v sobo, pridem takoj k tebi! Škripanje vrat in zopet Luizin glas: — Zdi se mi, da ste slišali, kar mi je Jerica ravnokar povedala. — Molčite! Tukaj ni več opravičevanja! Ta grda, bresrčna beseda je vaša! Veste, kaj sem vam naročila, ko ste prišli k nam. To danes ni prvič, da zlorabljate moje zaupanje. To se mora končati, že zaradi otroka. Zato vas prosim, da še danes zapustite našo hišo in vam prepovem, da bi pred svojim odhodom še kdaj videli otroka. Svojemu stricu bom —. Dalje nisem razumel več, kajti Egon pride skozi vrata, kot pripravljen na izprehod ter potisne svojo roko pod mojo pazduho — Pojdiva, — pravi, -#- grem z vami v Quirin, k njemu! Odkar vem, kje ga morem najti, nimam nikakega iniru. Moram govoriti ž njim, moram se mu zahvaliti. — Ali vaša sestra ve o vaši potil — Da. — Torej pojdiva! Moj čoln leži na bregu. Dospeva do brega in stopiva v čoln. Jaz primem veslo, Egon pa se spravi k krmilu. Ko se peljeva po v solncu blestečem jezeru, pričnem opazovati svojega gosta v čolnu, njegovo elegantno postavo, njegov veselo razgret obraz. In tako sem imel o njem svoje misli. Bil je nekoliko v zadregi in zato prekine molk z besedami : — Kaj ne, prav gotovo se nekoliko čudite, kako zelo sem se premenil od takrat f — Ne, prav gotovo ne! Ta prememba je razumljiva. Ako pa pomislim na vaše znanje in na vašo družino, mi je težko razumeti, da je sploh bilo mogoče, da je prišlo z vami tako daleč — kot takrat. Ta beseda mi je bila žal, ko je bila izgovorjena, kajti bal sem se, da sem ga razžalil. Toda ni bilo tako. — ti ljubi Bog! Dvigne ramo in pri tem vzdiline. V njegovem glasu je bilo slišati £udno mešanico odkrite dobrosrčnosti , in otročje skrbi infto je'bilo v soglasju s tem obrazom z globoko ležečimi, malo rdečimi lici in smejočimi usti. (Dalje prihodnjič.). KAKO LOVE KITE Z "ELEKTRIKO" Največjega sesavca na svetu, kita, love zdaj z električno harpuno, ki jo izstrele iz puške. Lov na kite je eden najstarejših, najzanimivejših, a morda tudi najtežjih poklicev. Pred 50 leti so preganjale kite sakno jadrnice, ki so se pa*morale u-makniti nalašč za to zgrajenim in opremljenim pamikom, ki-tolovcem iz Dundeeja. Takrat so kite lovili z eksplozivi. Ko še nismo poznali petroleja, so v svetilkah žgali kitovo olje, ki pa nam zdaj služi poleg drugega tudi za nadomestek za maslo, za fino milo in lepotilne kreme. Kitovo olje dobivamo največ od kitov iz antartika, kjer jih love od jeseni do zgodnje pomladi. Tedaj se vračajo parniki v svoja domača prista- VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je rotvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dnn in tretja pa leto. Zadnje opomine tn račune smo razposlali ta Novo leto tn ker bi želo It, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojtH »meno so tiskana t debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-šth rojakov naseljenih. Fr. Zupančič CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Callg, A. SaTU* Walaenbur*. ML J. INDIANA: Indiana poli.- ILLINOIS: Chicago. J. BevČlC, J. LnkanleU Cicero, J. Fabian (Chicago. Clc«r* in llUuola, Joliet, Mary Bamblch. Joseph '#<* rat La Salle. J. Spellcb Maacoutab, Frank Augustln North Chicago, ZANSAS: Glrard. Agnes Motnlk Kansas City. Frank MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodopivec Steyer, J. Cerne (sa Puna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar minnesota: Chisholm. Vrank Goals Ely. Jos. J. Peshel-Eveletb, Louis Goals Gilbert. Louis Vessel Hlbbln& John PovSe Virginia. Frank Hrvstlch Montana: Roundup. M. M. Pan tan Washoe, L Champa nebraska: Omaha. P. Broderick XEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls. Frank tfasis OHIO: Barberton, Frank Trslir Cleveland, Anton Bobek, linger. Jacob Resulk. John Slsps'J Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John te Warren, Mrs. V. Rachai Youngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City. Ore* J. KoMar PENNSYLVANIA: Brougbton. Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Oonemaugh, J. Bresevee Export. Louis SupantU Fsrrel, Jerry Okoru Forest City, Math Ksiis Oreensburg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John 2f*st Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehtfnr West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Prank Akst Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lsafs Diamond vUle, Jos RoUeh to, kater* Je preJeL rele UPRAVA "QLAB SABORA' nišča, naloženi vsak s povprečno stotisoč sodi. Tri četrtine teh ladij je norveških in angleških, druge so ameriške. Kitov na love vsako leto poprečno o-koli šest milijonov sodov (ali en milijon ton), kar je vredno čez 50 milj. dolarjev. Od severnega kita dobivamo sjiermacet, nekako olje, ki se nahaja v koži n jegove glave, polog tega pa tudi ambro. To je bela ali siva, vosku podobna, zelo prijetno, dišeča neizmerno dragocena snov. Nahaja se v njegovem drolwvju, ali pa plava po morju ali obalah, kamor jo je izvrgel. Svetovne parfu-merije plačujejo za funt te dišavo po sedem tisoč dolarjev. Največji, ki so ga ujeli, je bil čez trideset metrov dolg, vsakih trideset centimetrov njegove dolžine tehta eno tono! Povprečni kit da sto deset sodov olja, ujeli pa so tudi take, ki so ga dali po dvesto šestdeset sodov. Prvotno so kite lovili s ročno harpuno (ostjo), pozneje z bombo in granatno harpuno, ki «so jo izstrelili iz približno osemdeset centimetrov dolgo puške. Z njo so bombardirali kita tako dolgo, sa ni izkrvavel. Okoli 1. 1880 so sprožili misel, da bi kito ubijali z elektriko; tega načrta pa niso izvedeli, dokler ni nemški znanstvenik, prof. Weber, po mnogih poizkusih dognal, da bi harpuna, zvezana z električnim tokom, močnim 75 do 80 voltov, na mostu ubila tudi največjega kita. Električna harpuna ima več vrlin, med temi tudi to, da ne preluknja ki-tovega sala, d očim ga bomba vsega preluknja, kar lahko spravi plen pod vodo in potopi, in kit jo izgubljen. Kite love z majhnega, a močnega jekionega parnika, ki ima za izstreljevali je električno harpuno posebno sestavljen kljun (prednji del ladje). Tak parni k imenujejo kitolovec. Štiri do osem takih parnikov je dodeljenih matični ladji, parniku, ki jo mnogo večji od kitolovca. Matica je pni v za prav plavajoča rafinerija za olje, kjer odirajo in režejo kite in jim jem-Ijejo olje, brž ko jih lovilci od-dajo. Xa kitolovca jo vso polno dela. Kadar zakliče stražar v svo jem vranjem gnezdu, visoko na jamboru: "Vdari naprej, dve točki od desnega boka," so vsi zmešani od samega pričakovanja. Ko kapitan zazvoni <4S polno paro naprej," ukaže krmarju, naj spremeni smer. Pri puški za harpuno stoje možje vsak na svojem mestu in vsi zro, kje se bo iznad gladine dvignila sopara in pokazalo, kje jo velikanski sesavec prišel na površje, da bi svoj porabljeni zrak izdihnil in vdihnil svežega. Nihče ne ve, kje bo ta točka. A izkušen kapitan kitolovca navadno to ugane. Ladjo mora imeti petdeset metrov od tarče, zakaj puška zaradi vrvi in težko harpune ne meri natančno. Harpuna je sto trideset funtov težka in privezana na dolgo vrv, ki je tri do štiri centimetre debela. Strelec je pripravljen, da izstreli približno meter dolgo harpuno in zadene svoj plen, ko se pokaže. 44Tam je," vzklikne. Kratek ukaz in težki projektil zažvižga nad vodo, za njim pa se odvija vrv v nizkem, širokem loku. Ko je usodna harpuna zadela kita, udari tli z vso svojo titansko silo. Oe uporabljajo električno harpuno, je kitova borba kmalu pri kraju. Ko se kit spusti naprej, potegne za vrv. Tedaj se štiridelna brada harpune odpre in osti se močno zasade v žival. Tedaj začne kit, ves besen od bolečine, bežati in vleči za vrv, ki je spojena z električno baterijo. Tako je kontakt napravljen in po žici, ki je vple- tena v vrv, švigne v kita elekt-1 rični, 80 voltov močni tok. Tam' doli v temnih globočinah, kjer se je še trenutek prej boril za svojo prostost, postane naen-' krat vse mirno. Poneče se mo-I rje je edini dokaz njegove kratke borbe. Vsa drugačna pa je borba tega morskega mamuta, borba, ki traja včasih več kakor pol ure, kadar ga ubijajo z bombami ali granatmi, ki so pritrjene na harpuno. Kadar težek projektil zadene kita, beži kar more. Ko I potegne za vrv, se osti brade odpro in mehaničen detonator sproži granato v njegovo telo. Uboga žival postane od bolečine vsa besna in se trudi, kako bi se osvobodila teh strašnih vilic. Tako beži in vleče z vso silo za seboj vrv, ta pa zopet ladjo. Poznali so slučaje, ko so ranjeni kiti ob "mrtvih" svojih vlekli parnik z naglico po sedem vozlov ali osem milj na uro. Da bi pa od bolečin besni kit ne vlekel jgirnika predaleč ven ; na morje, pritrde nekakšne za-j vore na vrv, in če vidijo, da je( SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■1« WUT ltth STRUT NEW YORK, N. X. PlAlTR MAM ZA CRMS VOZNIH LOIOT, MM-EMRVACUO KABIN, IN POJASNILA BA FO-TCVANJR .............................................. ušesa je tako občutljiv, kakor so bili mod svetovno vojno mikrofoni, pritrjeni na dno ladij da so jih svarili pred podmornicami. MUNIZACUA ZARES PREPREČUJE Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. 8. novembra : Aquitania v Cherbourg 0. novembra: Kuropa v Kremen Cbamplain v Havre 10. novembra: lie de France v Havre Rex v Genoa 20. novi-mbra: Washington v Havre Diftcrija (davica) bo kmalu i ...._____. nadvladovala, kajti ta bolezen J Majestic v Cherbourg se najbolj pogostoma pojavlja Ten*!,ra: „ . ... 1 Lafayette v Havre v mrzlem vremenu. Ako imate novembra: doma otroka V starosti lliailj! Berengsria v Cherbourg kot šestih let oziroma ga imate | novogine. Champlaln v Havre O m te «ii Snvoia v Geuoa :». ilotinlira: Manhattan v Havre 1». dei-einhra : Kremen v Kremen 7. di^-euilira : II«' de Fram-e v Havre 11. decembra: Washlngtou v Havre I.afayette v Havre Aquitania v flu-rbimrn Kur«nm v ISrenieu i i , . . Hex v ih-noa bo od novega lota naprej varen pred napadom difterijc. | Vsled imunizaoijo pred dif-terijo število bolezni in smrti vsled davice padajo sirom' Združenih držav. V mostu' | Now York jo število smrti vsled Conte di Savoia v (>enoa SMRT JUNAŠKE ŽENE ........ Blizu Le Palais na otoku Ko je kit mrtev, ga potegnejo'toga vzroka padlo od povpreč- Belle lie en mer so to dni poli kitolovca in ga napolnijo z „,], lla ]oto na povprečnih kopali Jeanne Matelot, ki je zrakom, da plava na površju. S 95. Vsled tega, da so občinst- prod 25 leti vzbudila pozornost težkimi ladijskimi verigami ga pri vežejo za rep h kitolovcu in tako vlečejo k matici. Ko ga oddajo, mu najprej odrežejo rep in plavute, da ni v napotje razkosanju. Z robom ostre lopate prerežo-jo kita podolgem od glave do repa. Blizu roba prereza, približno dvanajst metrov narazen ga prebodejo in napravijo dve luknji, skozi katere potegnejo težko vrv:. Konec teli vrvi zve-žejo na krovu z močnimi ročicami. V malem čolnu, ki plava ob živali, ki je še vedno v vodi, režeta dva moža salo z zakrivljenimi žličastimi noži. Ko jo salo izrezano, ga potegnejo na ,krov. Salo zrožejo na tridoseteenti-metrske kocke in jih vržejo v velikanske kotle, kjer se iz njih izvre olje do zadnje kaplje. Ostalo nato prerežejo v tri delo. Te velikanske kose kuhajo v posebnih kotlih. Salo, k i varuje žival pred ledeno morsko vodo, je skoraj samo olje. Te dragocene tekočine ima kit do pot in štirideset odstokov. Preden olje vlijejo v sode, ali proden ga spravijo, ga precede skozi rešota, da odstranijo ocvirke ali druge trdne odpadke. Sozija za kitolov na dalnjem jugu se začne v oktobru in novembru in traja skozi poletne mesece ali pa samo do marca. Ladje pridejo v lovišče zgodaj spomladi, ko gredo kiti na jug za hrano Njih priljubljena hrana so morski raki, ki jih na površju morja na milje daleč kar mrgoli, tako da dobi morska gladina od njih barvo. Kit zaplava v te žive krpe, odpre svoj, kakor brezdno globok gobec,, potegne vase za en ali dva soda rakov in jih požre, potem ko se mu je morska voda skozi goste rese, ki so mu za-mrežo, odtekla iz gobca. V zgornji čeljusti ima namreč namesto* zob na vsaki strani po tristo ploščatih roženih res, tri do pet metrov dolgih. Te so v trgovini znane kot * ribja kost.' Ladje kitolovce goni nafta, ker bi ladje na parne stroje, ki ropotajo, opozorile kita na nevarnost. Sluh teh velikanskih sesavcev je veliko boljši kakor vid, zakaj bobenček njegovega vsem svetu. Njen mož j«' čuvaj morskega svetilnika vu za več kot sedem let stalno |>o propoveduje važnost imuniza-k bil cijo, stari čim dalje bolj po-1 na Belle Uti, otoku ob južni o-skrbujojo za imunizacijo svojih bali Brotagno pri izlivu Loire, otrok, vendarle imamo še ved-(Tn l»a> prod 25 leti jo padel v na preveč mladih otrok brez službi jh» železnih stopnicah. imunizacije. Zo vsak dojenček, čim je šest mesecev star. bi moral biti zavarovan potem te imunizacijo, in ko to postane splošna navada. bo diftorija postala jako redka bolezen. Zdravstvena ob- Strmoglavil jo iz višine 12 m in si prebil lobanjo. Žena ga je odnesla v sobo in ko sr jo za silo zavedel, se je spomnil, da no gori na svetilniku luč. Ž«-na jo brž hitela na svetilnik in prižgala luč. Zaman je pa nač last mesta Now York se je bo-jponjala vso silo, da bi pognala rila več kot štirideset let, prod-1 motor, ki je obračal luč vrh -veno jc* prepričala starše o potre-(tilnika, cepljenja koz, in sedaj. bi cepljenja koz. in sedaj, ko mora vsak otrok biti cepl jen prod vstopom v šolo, nimamo več koz, katera bolezen je svojo čase ubijala na tisoče New-vorčanov vsako leto. Novi način toxoid imuniza-fijo jo popolnoma neškodljiv in nima nikakih zlih posledic. Vsak zdravnik jo pripravljen vcepiti ga takoj. Ako imate mladega otroka doma, pokličite takoj svojega zdravnika in poskrbite za njegovo imunizacijo. Le imuniziran otrok jo zavarovan proti davici. Ker bi moralo tistega dno voziti mirno svetilnika pet velikih parnikov. jo čuvajeva žena s s vojima dvoma otrokoma končno pognala motor, tla ni ostal morski svetilnik neraz-svetljen. (ez nekaj ur je njen mož umrl. Zona mu je zatisnila oči, potem jo pa sla zamenjat otroka, ki sta stala ta čas na svetilniku. Selo ob jutranji zarji so jo od bolesti in napora zgrudila. Za >vojo junaštvo je dobila nagrado iz Oarnoggijevo ustanovo In visoko francosko odlikovanje. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .35 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Tnla vez. Cena 1.— 13 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena JB3 PO STRANI KLOBUK. 15!) strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 13« str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J85 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... JK> SLOVENSKI ŠALJIVEC. !K> strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOT LE. 07 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro M Vse nase"). 18!) strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 7!) strani. Cena...........35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 316 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.