N«j**£ji almnaki daralk v Združenih driavtk V«UaniTs«l8to • . • $6.00 Za pol Utta • • • • • Za Ne« York celo leto • $7.00 Za iaoMdtttfo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y AmerikL TELEFON: CHelaea 3-3878 No. 2l7^Ste^T21. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Daily to the United Sfatn. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 25, ! 936.—SOBOTA, 25. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ZBORNICA PREGLASOVALA PREDSEDNIKOV VETO - t » . — Ma tisoče Italijanov je padlo v bitki pri Makale RAZKOL V A. F. OF LABOR Green in Lewis ai zopet ostro nasprotujeta. — Izvrsevalni svet zahteva razpust Lewisovega industrijskega odbora. MIAMI, Fla., 24. januarja. — Zaradi načela o organizaciji delavstva se je poostril boj med predsednikom ameriške delavske federacije Williamom Greenom i'u predsednikom pre-mogarske linije Lewisom. Med tem ko zagovarja Green organiziranje delavstva po poklicih in strokah, zahteva Lewis organiziranje po industrijah. Da bo šel ta boj do konca, je razvidno iz tega, da je izvrševal ni svet delavske federacije odredil razpust Lewisovega odbora za organiziranje po industrijah. Ta odredl>a je nekak ultimatum, dasi Green te besede v svojem povelju ni rabil. Temu nasproti pa je Lewis v Wasliingtonu izjavil, da bo njegov odbor, ki ga je v stanovi! malo pred svojim odstopom kot podpredsednik delavske federacije 10. novembra, še dalje deloval. Ker se Lewis protivi podati se odredbi izvrševalnega sveta, bo najbrže prišlo do resnega razkola v federaciji, zlasti So, ako bo izvrševal ni odbor izključil iz federacije o-.-cm predsednikom delavnikih unij, ki tvorijo Lewisov odbor. Temu razkolu se je mogoče izogniti samo s tem, ako bo iz-vrševalni svet svojo odredbo glede razpusta industrijskega odbora zvezal s pododborom, ki bi bil postavljen v namenu, da se pogaja z Lewisovimi pristaši. VZROKI ZA LOČITEV V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 23. jan.— V Nemčiji bo v kratkem prišla v veljavo postava, po kateri je zadosten vzrok za ločitev zakona kriminalno, protidružab-no in politično škodljivo delovanje. Državni pravdnik bo imel pravico zahtevati, da je ločen kak zakon, ako je wkodljiv državi. V takem slučaju bo zakon tudi ločen, ako oba zakonca še hočeta skupaj živeti. Drugi vzrok za ločitev zakona je tudi, ako žena ne mara imeti otrok. Tudi zakonska nezvestoba je vzrok za ločitev. Posta v? so ne bo ozirala na mnenje katoliške cerkve, ki ne dovoljuje in ne priznava ločitve zakonov. JAPONSKA SE BOJI NAPADA S0VJ. UNIJE Gen. Tada napoveduje vojno ob koncu druge petletke. — Letos bo končana druga petletka. TIENTSIN, Kitajska, 24. januarja. — Poveljnik japonske armade v severni Kitajski gen. Tada napoveduje drugo rusko-japonsko vojno po do-l ončani drugi petletki. Druga sovjetska petletka se je pričela 1. januarja, 1933. Produkcija pa je prekosila načrt, tako da t K) končana že jeseni letošnjega leta. Odkar je leta 1931 generai Šigcru Honjo pro roko vaj vojno z Rusijo, je sedaj general Tada prvi višji japonski častnik, ki zopet odkrito napoveduje vojno t Rusijo. General Tada pravi, da ss komunizem širi po Kitajski in ila je naloga Japonske, da komunizem zatre Izrazil pa je dvom, da bi ruski komunisti podpirali kitajske komuniste. Na vprašanje, ako boste Japonska in ManČukuo skušale obvarovati severno Kitajsko pred komunisti, je general Tada odgovoril: 4 4 Vse je odvisno od okolščin. Ako bi komunistično gibanje t.grožalo varnost in mir v Man_ čukuo, bo prišla v poštev samoobramba. In kot poveljnik japonske armade v severni Kitajski morem podvzeti vse, kar se mi zdi potrebno, da varujem življenja in lastnino Japoncev." TOKIO, Japonska, 19. jan. — Vnanji minister Kaki Hi rota je poklical ruskega poslanika Konstantina Jureneva v svoj urad in od njega zahteval, da Rusija izpusti dva japonska ietalca, ki sta bila prisiljena pristati v Sibiriji in se od tedaj nahajata v zaporu. Hirota je Jurenevu razložil, tla sta bila letalca prisiljena pristati na ruskem ozemlju 20 milj od meje. Poslanik Jure-nev je zadevo sporočil svoji vladi v Moskvi. Sovjetska vlada pa je zavzela v tem oziru zelo strogo stališče, ker je v zadnjih mesecih že več Japoncev prekoračilo mejo in je prišlo tudi že do spopadov med stražami. OFENZIVA GENERALA GRAZIANA NA JUŽNI FRONTI USTAVUENA ADDIS ABABA, Abesinija, 24. januarja. — Padec Makale se pričakuje vsak čas, ko je v veliki bitki v Tembien gorovju padlo na tisoče Italijanov. Abesinski vojaki, ki so vzdržali hud ogenj, so popolnoma obkolili Makale. Boji so se pričeli v ponedeljek, ko so Italijani napadli abesinske utrjene postojanke in so bili vrženi nazaj z velikanskimi izgubami. BS^S^BS® Ali ate že naročili Slo-vens ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. DOBRA KUPČIJA Z OPOJNIMI PIJAČAMI Vse države imajo od pijače $150,000,000 prejemkov. — Cisti dobiček znaša $35.000,000. DETROIT, Mich., 24. jan. Štirinajst držav, ki -o od časa, ko je bila odpravljena pro-hibicija, vpeljale državni mo-napol na ojKjjne pijače, je, kot je razvidno iz podatkov raznih držav, iakupilo pri tej pijači * 150,000,000 ter pri tem imelo .+J5,000,000 dobička. Pri tem pa ni vštet davek na pijačo. Xajl>oljŠo kupčijo je napra. \iia država Pennsylvania, ki je prejela za opojne pijače $55,-£31,3:23 ter imela okoli dose t milijonov dolarjev dobička. WASHINGTON, IX C., 24. januarja. — Zakladniški urad naznanja, da je bilo ob koncu lanskega leta v državnih skladiščih 215,518,136 galon žganja vseh vrst. Največ žganja ima v svojih zalogah država Kentucky i:i sicer 71,296,068 galon, zatem pride Pennsylvania s 36,-231,094 galonami in Illinois s 33,447,967 galonami. Glede izdelovanja piva «toji na prvem mestu New York, kjer je bilo 31. decembra v skladiščih 1,071,237 sodčkov piva. 66 pivovarn je v decembru zvarilo 577,544 sodčkov piva. Pennsylvania ima 104 pivovarn, ki so pretekli mesec zvarile 279,434 sodčkov piva. staviskyjeva vdova gre v ameriko PARIZ, Francija, 23. jan. — Vdova po *4slovitem" sleparju Aleksandru Stavi skem, Arlette Staviskv, se je odpeljala v Združene države, kjer hoče nastopiti kot gledališka igralka. Staviskijeva je bila prejšnji teden oproščena obdolžbe. da je bila v zvezi s sleparijami svojega moža. bolivija razglasila sporazum LAPAZ, Bolivija, 24. jan. — Predsednik Jose Luis Tejada je s posebnim razglasom naznanil narodu, da je bil v Buenos Aires s Paragvajem podpisan sporajzum, po katerem obe državi izmenjate vojne ujetnike. Ta sporazum mora še potrditi feongres, ki je sklican k posebni seji 2. februarja. Predsednik pravi v svojem razglasu, da v Buenos Aires podpisani sporazum jamči za varnost obeh dežel. Da so določbe tega sporazuma izvedene, bo v ta namen izvoljen posebni odbor. Ko je bil sovražnik vržen nazaj, so Abesinci pričeli prodirati naprej in so zavzeli važfte postojanke Jiekaj milj pred Makale. Abesinci so zavzeli eno italijansko utrdbo z mnogimi topovi. Poveljnik Dagno Wodadjo je izstrelil trimotorni bombni aeroplan tekom vroče bitke. Na južni fronti je general Graziani zavzel mesto Negliel-ii, toda to še ne pomeni italijanske zmage. Ras Damtu se jc s svojo vojsko umaknil iz nevarnih postojank v Sidamo gore, severozapadno od Ne-ghelli in skoro 300 milj od Dole. RIM, Italija, 24. januarja. — Na severni fronti se nada-ljujejo ljuti boji, v katerih padlo na tisoče Abesincev. — Italijanski vojaki so se vrgli v boj s trdno odločnostjo, da prodrejo dalje v Abesinijo, pre -dno se prične deževna doba. ASMARA, Abesinija, 24. januarja. —: Vsled vročih bojev na severni abesinski fronti so italijanske oblasti ustavile odhod časnikarskih noroče-valcev na fronto. Ko so bili poročevalci že na potu na fronto, jim je bilo nenadoma naročeno, da se vrnejo v Asmaro. RIM, Italija, 24. jan. — Današnje vojno poročilo naznanja, da je ofenziva generala Grazianija začasno ustavljena. Njegova armada sedaj u-trjuje zasedeno ozemlje. ADDIS ABABA, Abesinija, 24. januarja. — Radijska poročila pravijo, da -so bili med ubitimi in ujetimi sovražniki večjidel vojaki iz Južne Tirolske. Na fronto je bil poslan najbrže tisti tirolslki bataljon, ki te je meseca decembra spuntal. NOVA OBSODBA V SC0TTSB0R0 __PJR0CJESU Prej na smrt obsojeni Patterson je dobil 75 let. — Zagovornik bo vložil priziv. DEC A TI'R, Ala., 24. jan. — Oinec Hey wood Paterson, ki je bil s svojimi osmimi tovari- DA OSTANE PREDSEDNIK DOSLEDEN IN VEREN SVOJIM NAZOROM, JE MORAL PREDLOGO VETIRATI V senatu se bo vršilo v ponedeljek ponovno glasovanje, in vse kaže, da bo tudi senat preglasoval predsednikov veto. — Za izplačilo bonusa bodo brezpogojno potrebni novi davki. — Proti predlogi je glasovalo samo 60 poslancev. poročiti hoče na smrt obsojeno GOSHEN, N. Y., 24. jan. -Zatkon je bil ponuden Dorothy Sherwood, ki je obsojena na smrt v električnem stolu, ker je utopila svojega dve leti starega sinčka, baje iz usmiljenja. Že-nitno ponudbo ji je poslal nek tovarniški delavec iz Vermonta. Mrs. Sherwood je raztrgala pismo, rekoč: 1' To mora biti norec!" Navzlic temu pa je že več sto meščanov v Newburghu, kjer je bila obsojena na smrt, podpisalo prošnjo za njeno pomilostitev governerju Lehma-nu. WASHINGTON, D. C., 24. januarja. — Poslanci že trikrat obsojen na smrt, ska zbornica je danes preglasovala z več nego dve-pri četrti obravnavi zo- ^ tretinsko večino predsednikov veto, s katerim ji je vrnil predlogo glede veteranskega bonusa. V senatu se bo vršilo v ponedeljek ponovno glasovanje. Predsednikov veto bo tudi v senatu preglasovan. Predsednik je izjavil v svoji lastnoročno pisent poslanici, da je že lani vetiral Patmanovo piedlo-go. Iz istih razlogov kakor lani je tudi letos ni hotel podpisati. Za vzdržan je veta je bilo v poslanski zbornici ramo šesetdeset narodnih zastopnikov, dočim bo imel v senatu predsednik kvečjemu dvajset senator jev na svoji strani. . . . , .. ,, — Dne 22. maja 1935,—pravi Roosevlt v svoji kel, da bo proti razsodbi vlo- . . . J .i n i • i i v . . žil priziv. Pri tem se je Leibo- poslanici, — sem zavrnil predlogo, ki določa, naj bo witz sklicuje na Pattersona, ki|l:>onus takoj izplačan, ne pa šele leta 1945. Ob oni priliki sem navedel svoje razloge, ki so danes isti, vsled česar jih ne bom ponavljal. Letošnja predloga se pravzaprav le v enem oziru razlikuje od lanske. Ne določa namreč, da bi bilo treba pokriti stroške z novim denarjem, ki bi ne imel potrebnega kritja, pač pa priporoča obrestonosne bonde, ki jih je^mogoče vsak hip zamenjati za gotov denar. V ostalem so pa iste okolščine, dejstva in dokazi, ki sem jih navedel pred osmimi meseci. Predsednik je napisal svojo poslanico s peresom v postelji. To je bila izza časov Theodora Roose-velta prva predsednikova poslanica poslana kongresu, ki ni bila spisana na pisalnem stroju. Predloge glede bonusa so bile z današnjim dnem že petkrat vetirane. Leta 1 922 jo je vetiral Harding, leta 1924 Coolidge, leta 1931 Hoover, leta J935 Roosevelt in letos zopet Roosevelt. Vladni krogi, ki natančno zasledujejo predsednikovo mišljenje, so mnenja, da bo predsednik, ko bo predloga enkrat postala postava, vztrajal pri tem, da se razpišejo novi davki za pokritje izplačila bonusa. To je že povedal Roosevelt, ko je med zadnjim zasedanjem kongresa vetiral Patmanovo predlogo. Poleg tega pa je tudi v svoji zadnji poslanici poudarjal, da ni treba nikakih novih davkov, ako kongres ne sprejme kakih novih izdatkov. Generalni pravdnik Cummings je že tudi oznanil, da izdeluje načrt za novi davek, s katerim bo pokrit poljedelski načrt, ki bo stopil na mesto razveljavljene AAA. Iz tega je razvidno, da bo treba tudi za izplačilo vojaškega bonusa razpisati nove davke. V privatnih razgovorih pa izražajo kongres-■ iki svoja mnenja, da je v volitvenem letu povečanje narodnega dolga manj nevarno, kot pa razpis novih davkov. Republikanci pa so že za svoj glavni cilj .za napad na demokrate izbrali, narodni dolg. Na eni strani so senatorji in poslanci mnenja, da so novi davki potrebni, na drugi strani pa jih v volitvenem letu ne smatrajo za primerne. V zvezi s tem prihajajo zopet govorice o inflaciji. In vlada ima tudi pravico natiskati nove bankov-cc za tri biljone dolarjev.. je bil pet priznan krivim istega zločina ter je bil obsojen na 75 let zapora. Vseh devet črncev je obdol-ženih, da so se kriminalno pre. grešili nad dvema belima ženskama v tovornem vlaku blizu S< ottsboro. Porotniki so se posvetovali osem ur, predno so se sporazumeli. Prihodnji črnec, ki pride na ratožno klop, je Clarence Nor-ris. Glavni zagovornik Saumel S. Leibowitz iz New Yorka je re- je rekel, da bi rajši umrl, kot pa bi še dalje sedel v ječi zaradi dejanja, .katerega ni nikdar storil. Glavna obtežilna priča proti Pattersonu in ostalim osmim črncem, Mrs. Victoria Price, je po razsodbi opetovano rekla: 4'To ni pravično." Mrs. Price bo nastopila kot priča tudi proti Norrisu in drugim obtožencem. Dasi je bilo j>ri istem zločinu udeleženih devet črncev, vendar pride na zatožno klop po-lega Pattersona samo še sedem obtožencev, ker je eden med njimi bil ob času zločina star sele 13 let in pride pred mladinsko sodišče. detektor lazi za bruno hauptmanna TRENTON, N. J., 24. jan.— Dr. AVilliam Moultom Marston je prišel v Trenton z detektorjem laži ter je imel razgovor z governerjem Hoifmanom, ki se zelo zanima za njegovo pripravo, 'ki baje natančno dokaže, ako kdo govori resnico, ali laž. Marstonova priprava za dognanje laži sestoji iz dveh delov, katerih se zdravniki posamič splošno poslužujejo. — Ena priprava meri utripanje ?ile, druga pa dihanje. Po obeh teh pripravah, ki sta združeni, more dr. Marston natančno dognati, ako ikdo govori resnico ali laž. Governer Hoffman pravi, da bi rad dr. Marstonu, da bi s to pripravo preiskusil H a u p t-manna, da pa mora v to privoliti sodnik Trenchard, ki je Hauptmanna obsodil -na smrt. Hauptmann je po svojih zagovornikih že prosil, da ga pre-iščego z detektorjem laž^ .JL&MJLJ ZBVDA " New York, Saturday, January 25, 1 936 THE LAMEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. I i a Glas Naroda" Jmd and PobilstMd fey ILOVXNIC PUBLISHING COMPANY <▲ Corpora tlon) V PrwiiUnt Pluoa of L BeneJX Treat *t Um corpora Uoo and addreaae* of a dot« officer*: •t Manlattm, New York City. N. X. '8LA8 NARODA" (▼•Us *t tke Peaple) »▼an Day Bicept Sunday u ted flollday m «-k. tec* r*Ua m Anertko ta CilutdA . » . ., • ffl.00 fc pol leta -................. 93.00 t» *trt leu ............... HJ0 Za New York aa eelo leto......|7.00 Za pol leta ................... 93.50 Za (soaemeCTo aa celo leto ...... |7.00 Za pol leta ............. ... |3.fio rtcbacrlptioD Yearly $6 0t' idvertlMineDl od Afreemeor «jlaa Naroda'" tatiaja ?eakl dan lirinniH nedelj bi pracntko« *kIpIm 111 uoaCl ae ne priobtujejo Denar oaj se blagovni Mon*>> Or«]er Tri ipremembl kraja oarutnlkoT, prosimo, da v ■««J__prejft»i> hlvaHftC* naznani, da Hitreje najdemo naalornlka. .1 AH NARODA", ti« W 18tb Street. New~¥erfc. N. 1. Teleabene- CHelaw I—SJT?i DOBRI SOSEDJE Letos je predsednik Roosevelt v svoji prvi poslanici, ki Jo je prečital kongresu, dosti govoril o dobrih sosedih. S tem je seveda predvsem mislil veliko sosede. Drugače je pa z republiko Kubo. Prijateljstvo med njo in Združenimi državami se bo Kaj kmalu razbilo, če bo še kaj časa ostal tam ameriški poslanik Jefferson Caffery. On namreč počne nekaj, česar dobri so-i.»dje običajno ne počenjajo. Možak se preveč vtikuje v zadeve kubanskega naroda. Vplivu ameriškega poslanika Cafferva, ki ga nekateri smatrajo za pravega diktatorja Kube, se je v prvi vrsti zahvaliti, da je bil izvoljen za predsednika Gomez. Gomez je bogat plantažnik ter zelo velik prijatelj bivšega predsednika Maehada, ki so ga imenovali "krvnega psa". Ys led tega bo najbolje zastopal interese ameriške velefinance. Izvolitev Gomeza je bila le zato mogoča, ker so bile razne kubanske stranke proglašene za protipostavne, ker so bile strokovne organizacije razpuščene in ker je bil vržen v ječo Cesare Vilar, načelnik strokovnih organizacij. Edini dober predsednik, ki ga je imela Kuba v teku let, je bil dr. Gran San Martin, ki je moral odstopiti, ker ga ameriška vlada ni hotela priznati. Proti priznanju je predvsem nastopil Jefferson Caffery, ki je zastopal interese na Kubi investiranega ameriškega kapitala. Tem interesom je takoj priskočil na pomoč, ko je dr. Gran San Martin uveljavil med drugimidelavstvu prijaznimi postavami tudi osemurni delovnik. Ameriški poslanik je odgovoren za vse, kar je sledilo Gomezovi izvolitvi. Predsednik Roosevelt je priporočal dobro prijateljstvo med sosedi. To je storil v dobri veri. Zato je pa tudi čas, da začne ameriški poslanik v Kubi vpoštevati želje svojega gospodarja v Wasliingtonu in da se začne pokoriti njegovim poveljem. liB "i« m *£ /sfoyyy&J&ijy,'/, mm T iJacdb u I ill m 's, '/', $ i .Avtentično navoollo za pečenega purana vam bo poslano na zahtevo. Samo po- 2 ^ ■ - WmmMmk EER i|p||pi - -Ž * £ ffwf'-*? 'carujoče, iskreče so, vabljivo —je v čaši peneče se Rupperto-vo—in poleg tega zavest, da ga je še na razpolago. * Ne recite Pivo, recite Kup pert's Iz olovemje. NOVA ZAROTA NA GRŠKEM ATENE, Grška, 23. jan. — Kot pravijo nekatera poročila, namerava maršal Jurij Kondv-lis zopet vpeljati vojaško diktaturo, ki je bila končana z obnovitvijo monarhije, ako bo! Venizelosova stranka pri volit-1 vah v nedeljo dobila večino.! Toda ta poročila niso omajala1 zaupanja mi ni strmega predsednika Dcmerdjisa. Voditelji Venizelosove stranke so obiskali kralja v njegovi palači in ga prosili, da odredi, da vojaštvo vzdržuje red tekom volitev, ker je policija naklonjena Kondylisu. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za ▼ JUGOSLAVIJO $ 2.75....................Din. 100 $ 5.15 ________________ Din. J00 f 7.25_________________Din. 500 $11.75__________Din. 500 $OJ&*________Din. 1000 547.00 ___Din. V ITALIJO Za $ 9.25.................. Ur 100 $ 18.20 ___________________ Lir 200 $ 44.00 ________________Lir 500 $ 87.50 ___________________Ur 1000 5174.00 ................ Lir 2000 5260.00 --------------- Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI AJA DOLI 9fe *nrtof*U večjih sneakov kot sgoraj navedeno, bodla! t dinar]Lb «11 Ur*H dovoljujemo le bolje pogoj«. omClLA ▼ I »— 110— 515-— rtKIH DOLAftJIM •• • *•••••« ..........51«— • 521.— .......... 54l2s 55L50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja lzplaftlc t dolarjih. nujna nakazila izvbšujemo PO cable letter za pristojbino 51-— QDQSENtC PUBLISHING *GUi ftarodft" MEW tork, n. SESTRO JE POBIL M OSTEON Oj 7. jan. — 30-letni kmečki sin Rok Kolar iz Mostečnega pri Makolah je v soboto zvečer v pijanosti napadel svojo starejšo sestro Terezijo, omoženo Kajnčevo in jo smrtno nevarno poškodoval. Tei *ezija jt* vodila gospodinjstvo na materinem posestvu v Mostečnem, njen mož }ja je zaposlen kot delavec v Mariboru. V družini je prišlo med bratom, sestro in materjo večkrat do prepirov, ki jih je vsikdar izzval pijani brat Rok. Tudi v soboto zv:ver jo prišel pijan domov. Ko will i<» sestra prinesla večerjo je vrgel skledo po hiši: ' * Tega ne bom žrl!" Ko je nato hotela sestra z 12 letno hčerko, ki jo je spremljala z lučjo, na podstrešje po koruzo, je šel pijani brat za njo. Prod voznimi vrati jo zgrabil motiko, s- tiho približal sestri, ko je šla pn stopnjicali, jo pričakal in udaril s tako silo po glavi, da j«- pri priči omahnila nezavest u.-'. Rok jo nato pobegnil iz hiše. Na hčerkine krike, ki je bila edina priča dogodka, — saj se jo mati rajši prej u-maknila pred pijanim sinom v izbo — so prihiteli sosedje, odnesli nezavestno Terezijo v sobo na posteljo in se trudili, da io obudijo k zavesti. Zaman. Rezin mož je bil v soboto zvečer pri bratu na obisku. Ko je zvedel za zverinsko počotie svaka Roka, je iz Maribora klical reševalni avto, ki jo ob 2. ponoči propel ial ranieno ženo v maribrsko bolnišnico. Nierio stanje jo v.stio. Si ro voir a brata so aretirali in vsa okolica so jo oddahnila. Jo znan pijanec in nasilnež. TRAGIČNA SMRT LOČE, 7 jan. — Na Štefanovo je postal žrtev svojo odgovorne službe slovenski rojak Anton BukovŠek, orožniški narednik, doma iz Loč pri Poljča-nali. Služboval jo že nekaj časa v Golubovcu pri Plavniei v zetski banovini. V ondotnem kraju se jo zadnje čase precej razvijalo tihotapstvo. Prav na Štefanovo so morali finančni organi v Golubovcu izvršiti hišno preiskavo. Prišli so v hišo nekega uglednega posestnika. Pri hišnem gospodarju so našli večjo količino tobaka, liišni lastnik se je branil izročiti finančnim organom tobak in vse je kazalo, da pride do spopada. Tihotapoe je zažgal vso svojo zalogo tobaka in je gorečo baklo vrgel skozi okno, ni so pa hotel vdati finančnim organom. Ti so po nekem svojem zaupniku obvestili o dogodku orožnike. Narednik Anton BukovŠek je nato velel svojima dvema orožnikama, naj ga spremljata da ho spopad preprečen in da bo tihotapec z morebitnimi sokrivci aretiran. Ravno ko je BukovŠek prišel v bližino, j<> skozi okno Švignila krogi*«. Namenjena je bila finančnemu organu, a jo po u-sodnem neključju zadela narednika Antona Bukovška v 11-<•(>. Pro trgala mu je čeljust in ČASTNIK - PUSCAVNIK-1HUČENIK Karel Eugen de Foucauld je prišel po absolviranju franc, častniške šole v Saint Cvru v konjeniško šolo slovitih "črnih kavalirjev'" v Saumuru, od koder je bil pozneje dodeljen hu-zrskemu polku v Luneyille. To je bilo dolgo pred svetovno vojno in mladi častnik, ki je imel letno rento 600,000 zlatih frankov, kar je pomenilo takrat ogromno dohodke, je živel zelo burno ž'vi jen je. Ko je bil njegov polk premeščen v Alžir, se je izapletol poročnik de Fou-cauld v Setifu v afero tako, da je moral odložiti vojaško suknjo. Med arabskim uporom Bu rah v Tarnanrassetu v južnem Maroku. Kadarkoli je zvedel, da so francoski vojaki v nevarnosti, jim pohitel na pomoč, ne meneč se za ovire. Oče de Foucauld je užival v pustinji veliko spoštovanje. Domačini so prihajali k njemu od vseh strani, videč v njem mogočnega Marabuta. Ob izbruhu svetovne vojne se jo hotel vrniti v Evropo k vojski, pa je ostal po nasvetu generala La-perrina sredi divjih plemen v Hoggaru zavedajoč se, da je njegovo delo v južnem Maroku važno za njegovo domovino. Ko so se divja plemena uprla francoski nadvladi, jih j«4 s svojim vplivom miril. Slutil je pa bližajoči so konec in res so ga 1. decembra 191G uporniki napadli, zvezali in odvlekli. Najprej so sra hoteli obdržati kot talca, toda njihov poglavar so jo bal n jegove tajne moči in ga je raje ustrelil. Leta 1017 je general Laper-rine prisostvoval odkritju spo menika in blagoslovitvi grob nice bivšega "črnega kavali-rja" iz Saumura, ki j«' bil postal lioggarski puščavnik tor tako žrtvoval svoje življenje n-oltar domovine. Zdaj vidijr Francozi v njem svetnika in narodnega mučenika. Mussolini, največji oblast-! Italije, priporoča italijan?»kmi otrokom iii mladeničem prav) redno življenje. On sani jim daje dober vzgled: vsako noc spi 8 ur, uživa samo izbrane' jedi ter se izogiba vsem vremenskim nezgodam. Fantje in možje, katere je Mussolini poslal v Abesinijo (med njimi tudi mnogo Slovencev, ki -so |«)d Italijo) si_ tega 4'rednega življenja" seveda ne morejo privoščiti. . . e ★ 1» Smej se in raduj se predno si sreeen n PLESALKA V SLUŽBI TRGOVINE Z DEKLETI Madridska policija je aretirala na sveti večer 18-letno plesalko Minuelo Descaranovo, zaradi sodelovanja pri trgovini z dekleti. Pod tujem imenom . , , . , je stanova'a plesalka v elegant \mama leta 1881 se je vr- uem madr:(iskem hotelu in biia ml k polku m zaslovel po svoji , . , , . , . ' v službi mednarodne organiza- izredni hrabrosti. Arabci so pa •• + .• cije trgovcev, ki so pošiljali napravili nanj globok vtis m ko jo bil upor zatrt, je prosil za dovoljenje, da bi smel preiskati takrat še neznane kraje Maroka. Ko so mu prošnjo od J.-ili. je iz- zemljepisnega vojaškega in po-bil zločinski tihotapec aretiran ,itir.noifJ1 ^)adiVa. da mu jo bi- izstopila na tilniku. Ko je BukovŠek omahnil, so padli še na-daljni str"ii in sta bila ranjena tihotapčev sin in neki finančni organ. Takoj nato in izročen sodišču v Podgonci. Naši v Ameriki IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena s poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, K. Y. la ])odeljojsa zlata kolajna Geo-J graf^ke^a društva. Najvažnejše j za n jegovo nadaljne življenje ! je bilo pa srečanje z abbejom j Huvelinom. ki jo pomenilo prevrat v njegovem mišljenju. Po tem srečanju jo hrepenel samo po samoti, ki jo jo iskal najprej : v Jeruzalemu, od koder se je j pa razočaran kmalu vrnil v Pa- ii- * ii" . i ; riz. Potom jo vstopil v red Be- V \\ o-t Allisu, \\ is., sta dva ! . .. , , • nediktmcev. a se ie liozneie pre-Siovonoa naznanila kanduia- i ... . . . , , , . . . r. , . selil k trapistom ter se zatekel turo za javne urade. Za alder- ! rfromaScil samostim blizu mana kandidira John 1 urk, za j AIoksamh.ije v Egiptu. Po pre- l nos t nega assessor.ia pa Jack , ll0(lll#,m bivanju v Rimu jo do- »tOJAKG PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Oblak. * V Milwaukee je umrla Barbara Blekač, stara let, doma iz Sv. Frančiška v Savinjski dolini. * V Shebovganu, \Vi-., je u-inria Mrs. Frances Slapnik, stara 45 let, ki je prišla v Sheboygan pred 24 leti. Pokojna zapušča moža in štiri hčere, od katerih je ena redovnica, in enega sina. * V Grand Junction, Colo., je umrl Peter Zmrzlikar, star 51 let in doma od Kranja na Gorenjskem. Zapušča vdovo in osem o-trok. ★ V Clevelandu se je šel Frank Škufca sankat na Chardon Road, in ko se je peljal navzdol po bregu, je zadel v neko drevo s tako silo, da si je zlomil tilnik. Odpeljali so ga v Emergency Clinic, kjer je podlegel poškodbam. Deček je bil star 9 let; tu zapušča starše ter dve sestri. bil dovoljenje naseliti se med A in Sefrou in Tona ton v mali francoski koloniji, ki ni imela, duhovnika. Končno je dosegel leta 1905 popolno osamljenost, no kateri je tako hrepenel, nasi-lil se je v pustih in divjih go- mlade žene in dekleta v javne hiše v Brazilijo in Argentino. Ko je zvedela, odo, zadovoljujejo se z — malimi svoboščinami. * Na stari muli je prijezdil v taborišče Teksanec. ''Koliko zahtevaš za staro mrlio!" je vprašal farmar ob ognju. — "100 dolarjev. Točno!" je odgovoril jezdec. "Pet ti jih pa dam," je rekel farmar." — Jezdec se zba. še počasi iz sedla. <4Tu imaš živinče. Zaradi tistih umazanih 95 dolarjev se vendar ne bo. va prepirala." * Ženska potrebuje do 14. leta dobrega zdravja i 11 dobrih staršev, od 14. do 40. leta dobre zunanjosti, od 40. do 60. leta o-sebuosti, od 60. leta dalje pa dobre postrežbe. * Filmska igralka Gaalova se j<' udeležila nekoč kot mlado dekle neke igre, pi-i kateri bi la, toda policija jo je prestrog- j »"orala mlademu, mičnemu mola s plahto, da se je le malo o-;žn podeliti dvanajst poljubov. praskala. Na policiji jo skesano priznala svoje grehe. Manuelti Desearanova, hči vseučilišk"ga profesorja, kot olesalka ni dosegla posebnega uspeha. V Braziliji se jo seznanila z agentom španskih trgovcev z dekleti in ta jo je znal pridobiti /a svoje umazane posle. Dve leti jo služila trgovcem z dekleti in pridobila jim ie mnogo žrtev. Sama je spremila več transportov nesrečnih deklet v Brazilijo. Madridska centrala za zatiranjo trgovino z dekleti j«1 aretirala po njenih izpovedbah več agentov mednarodne organizacije trgovcev z dekleti in iih spravila z njo vred pod ključ. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - A merikan-ski Koledar. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh »tvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbetif da je potovanje udobno in kitro. Zato se eaupno obrnite na nas za vsa poj-osnU«•. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje tn sploh vce, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ke* predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenjRE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in eaantavlja-mo Vam. da boste poceni in udobno votovnU SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Takoj je s tem pričela, a se je nenadoma ustavila. "Zakaj ne nadaljuješ/" je vprašal srečni mladenič. "Pravkar premišljam," je dejala bodoča zvezda, "koliiko jih je že bilo. Enajst, kaj ne?" "Ne," je odvrnil mladenič, "šele devet sem jih naštel." "Jaz pa som jih naštela enajst!" "Devet jih je bilo," je prisegel oni. "Meni pa se zdi, da jih bilo vendarle enajst!" je menila Gaalova iu dodala: "Pa kaj bi se prepirala! Pričniva še enkrat od kraja." ★ Alexander McQueen eden najbolj priljubljenih radijskih govornikov, je izvršil pred kratkim važen eksperiment — baje v intersu znanosti. Vprašali so ga namreč, zakaj dekleta pri poljubljanju zapirajo oči. Že po enem tednu je McQueen lahko odgovoril na to vprašanje. V tem tednu se je udejstvoval z opazovalnim in poljubovalnim delom in njegovi rezultati so gotovo vredni zabeležbe. Ugotovil je, da 72 procentov •deklet zapirajo oči za ves čas poljuba, 3 procentov zapirajo eno samo oko, 4 procenti začenjajo z odprtimi očmi, ki jih pa kmalu zaprejo, 21 procentov deklet pa ne misli niti oddaleč na to, da bi oči zaprle. Najvažnejši razlogi za zapiranje oči so bili, — seveda vedno v korist znanosti, — naslednji : 1. skupina deklet je zapirala oči, ker partner ni bil# posebno mičen, 2. skupina zato, ker so jih brki ščegetali, 3. skupina pa zato, ker je poljub na zadnje vendarle resna zade. va. -===*"«"■• * ' -1------1 / * GLAS NARODA " New York, Saturday^ January 25, 1936 THE LARGEST 8XJDVENE DAILY IN V. & % KEITH WEST: CEK SHERLOCKA HOLMESA Tsim Sck je že peto kocko siatlkor ja potopil v svojo kavo.! Z orijentalsko natančnostjo je mešal z žličko po skodelici in j je spet nioltv s kri vsi opazoval j ljudi v kavarni. Če ga je člo-l vek takole gledal, kako je bil! v brezhibni evropski obleki, sil ne bi nihče mislil, da je imel j mladi Kitajec, ker ni dobil pravočasno svojega čeka iz Hong-konga, natančno štiri penije, ki jih je potreboval, da plača kavo, ki je stala pred njim. Glede na denar je bil popolnoma suh. V hotelu, kjer je bival, bodo že počakali nn pošto iz Kitajske, vendar mu je bilo jako mučno. V Angliji je spoznal, da človek, ki prid*1 od Vzhoda, ne dobi tako kredita. Vendar po tem spoznanju le ne bi bil obsodil Anirležev, češ, da tudi sami težko drug drugemu zaupajo. <»b tej uri je bila kavarna skoro prozna. Le za sosednjo mizo je sedelo nekaj gospodov,' ki so tudi pili kavo za zajtrk. Prav živahno, s poudarkom, vendar tiho so se razgovarjali. j Drug za drugim so jemali iz to-lovnikovega žepka majhne, v svilen papir zavite zavojčke in so jih položili predse na stekleno ploščo mize. Tsim Sek je bil šele pn*d tednom prišel v Anglijo in ni bil še nikoli prej v tej kavarni in ni niti slutil, da se shajajo tukaj prekupčevalci z demanti in tudi ni vedel, da so bili v t "h majhnih zavojčkih "surovi ka-j meneki" — še neobm.šeni de-mnnti. Izm-nada se je Tsim Sok zagl< rial v ii«*knj kristalnega, ki se je zakotaiilo na tla; in se pritrkljalo k njegovi mizi. j Videti je bilo, da noben gospod j od sosednja mize ni tega opazil. Tsim $ek skrivšj iztegnil no-r go in pokr-1 blesteči se kamen-' cek. Ondi pri mizi so živahno mešetarili dalje. Kitajec se je! sklonil do gležnja in ko se je' nekoliko dvignil, je imel kristalno kroglico v roki. A Kitajcu ni n;č tako zoprno ko kaka zahrbtna tatvina. Tudi Tsim Sek ni imel namena, da bi k;znalo. požrl demant! M<»j demant je pn-jedel!" Tsim Sek se je dal molče in > častjo odve-ti. Kasneje, na policijski stražnici je prišel po-lieij-ki zdravnik iz Kentgenovc kamrice in je sporočil nadzorniku, ki ga je zunaj čakal: "Xiti sence kakega denianta hi nikjer v njem . . . Saj ne vem. kaj prav za prav hočejo?" "Oni trgovec z demanti jej dejal, da j«' videl, kako m; .]<>; } m >žrl. * * je povedal nadzornik-! "Spodaj m«' čaka. Še dobro! da ste bili tu, gospod doktor.! sicer bi bil tega Kitajca kaj j zaprl. Re« ne vem, ali in bo tr*rovee Še dolžil." Spodaj je planil trgovec k njemu: "Ste našli moj demant je vzkliknil. Nadzornik ie odkimal: "Nič. Ta človek ira ni požrl. Mi je prav žal. Ali boste Ki- tajca zdaj še dolžili kraje?" Trgovec je ugovarjal: "Saj sem vendar na lastne oči videl, da je nož vi demant!" Tedaj je Tsim Sek dvignil roko: "Ali mi je dovoljeno govoriti."' j«» vprašal. "Seveda. Ali mogoče veste, kaj se je zgodilo z demantom mu je dejal nadzornik. Tsim Sek se je obrnil do predmetov, ki so mu gledali iz žepov suknje. Pozorno sta ga motrila nadzornik in trgovec. Videla -ia ga. kako je vzel iz žepa škatlico s cigaretami in vžigalice in si prižgal poslednjo cigareto, ki jo je še imel. "Vi Angleži jako vljudno ravnate z jetniki," je dejal. "Na Kitajskem bi me tako dol-to tolkli s palicami po podplatih, dokler se ne bi izpovedal. A vi ste me s svojim duhovitim stroji m prešinili z žarki in ste dognali. da ni v meni nobeueira denianta 'm ste me izpustili." Puhnil je kolobarčke «i ga rotil :ra dima pod strop, kar je nadzornika močno vznojevoljilo. "Tli ven lar bi nekaj miselne telovadb** vse poiasnilo; da veste, k:"* veste in da zveste, da ne veste, česar ne vest«-: to je učenost!" Trgovec je n.uovnr?al: "Kje je moj demant?" T-im Xe!c je odvrnil: ".Ta/ no vem, kje bi bil vaš demant, vendar bi vam dal lahko napotke, kod bi ga iskali.'" "Petdeset funtov bi vam dal. če bi našli moj demant," jo zavpil trvro-'-eo. Kitajec j" spet puhnil di'j! v zrak in se nato okrenil k trirnvcu rekoč: "T?ekli ste. da bi mi dali petdeset funtov, če bi na>li svoj dom£»nt? <*V bi mi dali to vsoto, bi v;im jaz povedal, kje ga je treba iskati." Trgovec je kar zažan-l v ob-rav. "Skril ga je: dobro v*\ kje je. Pojdite, ga bomo iskali. Našli bomo demant v kavami. Tn nato ga bomo naznanili radi kraje." Tsim Sek se je na vsa usta zasmejal: "(V* ga boste iskali, ne da bi vedeli, kam bi pogledali. ga ne boste našli. Ne boste me mogli obdolžiti tatvine, ker boste demant našli ondi. kamor ga jaz nisem mogel skri- (Nadaljevanje na 4. strani) CEZ 150 LET ODKRITA ŽALOIGRA Pred kratkim je morje na ob režje japonskega otoka Hondo vrglo steklenico, v kateri je bila spravljena lesena deščica, na deščici '»a v japonskih črkah vrezana zeodba, ki se je dogodila pred liiO leti. Ta na les vrezana znamenja so po 150 letih pojasnila žaloigro, katere žrtve so postali japonski iskalci zaklada y Tihem oceanu. Bilo je vsega skupaj 4o japonskih mož, ki so šli iskat zlato na samoten otok v Tihem oceanu. Tam so domnevali, da jo skriti zlat zaklad, katerega so hoteli izkopati. Vsa ekspedicija je umrla strašne smrti. Kakor sledi iz lesenih zapiskov japonskega mornarja Macujama, je ladja, s katero so se možje vozili, takoj spočetka imela smolo. Venomer so jo preganjali tajfuni, hudi viha'ji, ki divjajo v teh morjih. I o s težavo jo vsakokrat ušla poginu. Ko je ladjica tako božala pred viharji, je zašla previsoko proti severu, kje jo je nekoga dno zalotil strašen snežni vihar in ji polomil vse jambore ter raztrgal jadra. Tako polomljena ladja brez jambor, jader in krmila je dva meseca blodila po morju, dokler je morska struja ni vrgla na samot n otok. ki je bil ne-obljudeu. Možje so zdaj ušli smrti na morju, toda čakala jih je še hujša smrt. Drug za drugim -o umirali od lakoto, žeje in mraza. Tisti, ki so še o-stali. se kmalu niso več menili za trupla svojih mrtvih tovarišev, ampak ><► jih puščali tam zunaj ležati, da so postali plen jastrebov. Slednjič stn ostala živa le ladijski tesar in pa mornar Macujama. Zaradi silnih naporov in velikega pomanjkanja pa je ladijski tesar naenkrat znorel in se je nekega dne s pečine vrgel v razponjeno morje. Končno je odbila -ira tudi mornarju Maeujama. Dokler mu niso moči docela opešal«1, je z noži-čom vreza val na leseno palčieo zgodovino te nesrečne ekšpedicijo. T\o je videl, da je konec blizu, je vtaknil deščieo v steklenico, jo zamašil in vrgel v mor je. Tako jo nastal ta dnevnik, kateri je sedaj po 150 letih obležal na obrežju japonsko domovino. "Zlato jo nam vsem postalo v nesrečo! Ostanite zdravi!" To so zadnje besede, katero jo pogumni japonski mornar prod 150 leti vrezal v les in katero pozni rodovi bero šele danes. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS i Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI j. 131 Zdaj, iko so stavbo spremenili za vse drugačno uporabo, so prazna polja v pročeljih zazidana, toda staro ogrodje je ostalo nedotaknjeno in jasno 'kaže nekdanje stanje in nekdanji namen zgradbe. Jedva se je Renzo napotil tja, že je videl, kako se je oče Feliks prikazal v hodniku kaj>ele ter se postavil pod srednji obok na oni strani, ki je obrnjena proti mestu; preti njim je bila na i a vnem, na srednji poti zbrana vsa družba. Po cčefcovein vedenju je brž spoznal, da se je priče, la pridiga. Prehodil je ne vem že koliko poti brez uspeha in pripetljajev, ko je zaslišal za seboj klic: "O!" ki se je zdelo, da velja njemu. Obrnil se je in zagledal v procejšnji razdalji nekega komisarja, bi je dvignil roko, pokazal naravnost nanj in zaklical: "Tam v sobah je treba pomoči; tuje zdaj počiščeno." Renzo je takoj spoznal, za koga ga oni ima in da je zvonec zakrivil ta nesporazum. Imenoval je samega .sebe govedo, ker je bil mislil samo na zapreke, »katerim se s tem znakom lahko ogne, no pa tudi na one, ki si jih z njim lahko naprti; obenem pa je pomislil, kako bi se ga takoj od-Vrižal. Naglo je večkrat pomigal z glavo kakor v znamenje, da je slišal in bo ubogal. In zavil je na eno stran med koče ter izginil onemu izpred oči. Ko so mu je zdelo, da je zadosti daleč, je pomislil tudi, da so mora osvoboditi vzroka te spotike; da lahko neopazen izvrši, se je umaknil na majhen prostor med dvema kočama, ki sta si tako rekoč obračali hrbet. Skloni se, da si sname zvonec, in ko tako stoji in se z glavo o-pira ob slamnato steno eno izmeti koč, mu iz nje udari na uho glas... O Bog, ali je mogoče? Vsa njegova duša je zdajci samo v ušesu; ne upa si dihati... Da, da, to je tisti glas!... "(Vsa bi so bali?" jo dejal ta sladki glas. "Prestali sva že vse kaj drugega nego nevihto. Kdor naju je varoval doslej, naju bo tudi zdaj." Če Renzo ni zagnal krika, >e to ni zgodilo iz strahu, da ga opazijo, temveč ker ni imel sape. Kolena so se mu zašibila. pogled se mu jo zameglil. Tod.t to jo bilo le prvi hip; v dragem se je že vzravnal, budnejši in čilejši nego prej. V treh skokih je obkrožil koči*, je bil na pragu in videl njo, ki je bila govorila, videl jo je na nogah, kaod me je še hotel pustiti tu doli. Ah, Renzo, zakaj ste vi tu?" "Zakaj?" je dejal Renzo ter so vedno bolj bližal. "Vprašujete me, zakaj ? Zakaj sem moral priti? Ali vam moram to še le praviti? Koga pa imam jaz, da mislim nanj Ali se jaz ne imenujem več Renzo? Ali vi niste več Lucija?" "Ali, kaj pravite, kaj pravite! AH vam moja mati ni pisala.. . ?" "Da; žal, pisala mi je. Lepe reči je pisala u-bogemu nesrečnežu, nadlegovanemu, brez doma, mladeniču, ki vam gotovo nikdar ni delal nevšeč. n osti!'' "Toda Renzo! Renzo! Ker ste vedeli... zakaj ste prišli? Zakaj?" '4 Zakaj som prišel ? Ah, Lucija, zakaj sem prišel, me vprašujete! Po toliko obljubah! Ali nisva več, midva? Ali se več ne spominjate? Osa nama jo manjkalo ? " "O Gospod!" je vzkliknila Lucija bolestno, sklenila roke in dvignila oči k nebesom. "Zakaj mi nisi izkazal milosti, da bi me bil vzel k sebi! Ali, Renzo! Kaj ste naredili? Evo, začenjala >em upati, da.. . sčasoma.. . pozabim.. . " (Dalje prihodnjič.) PREDSEDNIK ROOSEVELT ClTA SVOJO LETNO POSLANICO 74. KONGRESU ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA . . i . Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? • Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I V ttvoji letni poslanici je predsednik Roosevelt ostro kritiziral vse one, ki napadajo "New Deal". Pri tej priliki je obsojal tudi razne evropske diktatorje, ki so glavna ovira trajnega miru. Po si an i eo je vital ob poldesetih zvečer ter je bila bro&dcastana po vsej deželi. .....t ■ iz BAGjl/ADA v stambul, 4 knjige, s slikami. 627 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cen* ........................1.50 KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med Jezidi Cena .......................1.50 po divjem xitrdistanu . - 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija;, Beg iz ječe; Krona sveta; Med - dvema ognjema Cen* ........................1.50 .--t--po deželi skipetakjev 4 knjige, a slikami, 577 strani Vsebina: Brata AlaUžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena .....„.r...............1.54 satan in iškariot 12 knjig, a slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Tuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treb delih cveta; Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dedič-i Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: x Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena ........................LM WIN! .TOV * 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cen« ........................ Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cen« ........................L50 Naročite jih lahko pri: 216 West !8th Street New York, N„ Y. » "VL1B WZBDVJ* New York, Saturday, January 25, 1936 JOT LARGEST BLVTENIj 021LY W 37. W. PRODANE DUSE ROMAN IZ ŽIVLJENJA 22 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Tako som tudi mislila. Vem, kako teži človeka, ako v tuji deželi gleda v hladne obraze. Nekoč sem to tudi sama doživela in od tedaj je bila vedno moja skrb in želja, da ne bi pri koui, ki je prišel od daleč, zbudila tega občutka. Tenia i .ros i m vas, da me ne nazivljete milostljiva gospa; povsod mi pravijo gosj>a Worth in to ime. ki sem ga dobila po svojem pokojnem možu, mi j«* tako prijetno, da ga najrajše poslušam." *4Hvala vam za dovoljenje, da vas smem tako klicati in bom tega dovoljenja posluževal, gospa Worth." *4Tako je prav in prosim, sedite, gospod doktor. Ravnatelj Hartuian mi je že po telefonu povedal, da ste včeraj pozno popoldne prišli v Buenos Aires in ste takoj daljo j>oto-i vali v Rosario. Vedeli smo sicer, kdaj je prišel parnik, pa j smo mislili, da se Ih»sP* nekaj časa zadržali v Bueuos Aires."/ "Mudilo se mi j«» na moj novi delokiog in to je bilo za | mene važnejše, gospa Worth." Gospa ga smeje pogleda. "Ravnatelj Hartnian mi je že povedal, da ni>;f° prišli za zabavo, temveč zaradi dela. To mi ugaja in dela vam ne bo primanjkovalo. Toda našli boste tudi mir in razvedrilo, kadar ste enkrat delali. Želim, da imajo naši nastavijenci živ-ljnje, ki je vredno življenja in da niso izkoriščani do zadnje moči. Najprej seveda dolžnost, katero vsi visoko cenimo." "To bom cenil tudi jaz, gospa Worth.'* "Vaš profesor vas je zelo pohvalil. Rada im«rn pridne ljudi, ki imajo pred očmi svoj cilj in tudi sama nisem celo svoje življenje držala rok križem." "Gospod ravnatelj Hartnian mi je hvalil vaše izvanredne zmožnosti." "No, no, mojo zasluge pač cenijo nekoliko previsoko, ker v tej deželi ženske niso za delo in <*e zanimajo samo za nakit in zabave. In na tako žensko, kot sem jaz, postanejo tukaj pozorni. Ali ste kaj težko zapustili svojo domovino?" "Ne z lahkim srcem, gospa Worth. Prišel sem s trdno voljo in željo, da postanem daleč od domovine cel mož, ki mu ne vežo rok tisoč potreb. Zato sem vam neizmerno hvaležen, da ste me vzeli v službo in upam, da bom tukaj našel življenjsko nalogo, pri katfri bom mogel razviti vse svoje moči." Gospa mu prijazno ponudi roko. "Dobro, dobro; vidim, da so bomo razumeli. Kar ste mi povedali, zadene sorodne strune v moji notranjosti. Sedaj pa vas ne bom več zadrževala; želim, da čini prej vstopite v novo r azmere. Najprej sem vas hotela samo spoznati, kot vse svoje ljudi. Z Argro podjetjem sem tako tesno zvezana, da se zanimam za vsakega sodelavca in si najrajši o vsakem napravim svojo lastno sliko. Kje boste imeli stanovanje, vam je že povedal gospod ravnatelj Hartman." "Da, gospa .Worth." "Potem upam, da se boste pri nas dobro počutili. Ob t>' iložnosti bom pogledala, kako ste se nastanili. Srečala pa .m' bova tudi v tovarni; včasih pa vidim tudi gospode p ri kaki z; Itavi pri meni. Samo sedaj nimam posebnega veselja pri-r< jati domače zabave. Moja svakinja, ki stanuje z menoj, odkar sve obe vdovi, je zelo resno '/bolela in je morala biti prepeljana v sanatorij v Cordobo, kjer jo bodo najbrže operirati. In to me tlači navzdol. Toda ob raznih prilikah se bova še razgovarjala o domovini. Zdi se mi, da imate vedno odprte oči in vse dobro vidite." "In prav rad vam bom povedal vse, kar bi vas zanimalo." "Tedaj na svidenje, gospod doktor." "Na svidenje, gospa Worth." j Vendel spoštljivo pritisne njeno roko na svoje ustnice , i odide. Z občutkom brezmejnega spoštovanja do te pri-proste, pa vendar tako zanimive žene, gre proti tovarnam. Gospa Worth gleda za njim skrita za zastori in se veseli njegove ponosen hoje. Hoja je izdajala tej nenavadni poznavalki človeka najmanj toliko kot obraz. Smeje prikima pred se. DOVOLJ HRANE ZA BOGATE V ITALIJI SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WIST lSia STBEBT NSW XOKK, N. I PI0ITS NAM ZA CEN* VOZNIH LflBIOV, MB-SIRVACUO KABIN, IN POJAIHlLi EA PO-TCVANJ* UiMiii««Mi»itiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiimtwiiBnrH»iimmryT^ Cek sherlocka holmesa Nadaljevanje s 3. jirani. Vsled sihio visokih eon si italijanski delavec težko privošči najpotrebnejšo hrano. Bogatini pa seveda lahko kupijo, kakorkoli se jim izljubi. Na čliki vidite perutnino, razstavljeno pred neko rimsko mesnico. Vesti iz Primorja. 31. januarja: 2. februarja: Conte ai Savoia t Genoa 5. februarja: Majesdc v Cherbourg 8. februarja: ltex v Genoa 12. fibruarja: Washington t Havre * Bremen v Bremen O Afriki je prepovedano se klatijo po mestu skupine napol doraslih otrok, ki ponoči odnašajo z vežnili vrat klju- govoriti. Ta je za nas, to že vem, pravi sama sebi, nato pa se vrne v svojo pisarno, kjer je sedela pri pisalni mizi, ko ji je bil naznanjen doktor Vendel. Ravno je pisala pismo svoji svakinji. Gospa Worth jo svakinjo po smrti njenega moža vzela v svojo hišo, da ne bi bila sama. Svakinja je bila skoro brez premoženja, toda jo je imela kot ljubega gosta. Bilo je seveda v njenem značaju, da je takoj, ko se je pri svakinji pojavila bolezen, skrbela za najboljše zdravnike, ki so odredili, tla je šla v sanatorij v Cordobi, čegar sioves je segal daleč okoli. Gospa Worth je sama svojo svakinjo spremila v sanatorij. Mora dodobra ozdraveti, pa če vzame cele mesece. Seveda je za njo plačevala vse strošl^. Ločitev je bila obema enako težka, kajti v osamelosti srca ste se zelo zbližali. Bili ste navajeni povedati si vse, kar se je godilo v njunem srcu, četudi je gospa Worth s svojimi duševnimi zmožnosmi zelo nadkriljevala svojo svakinjo. Tako je tudi danes svoji svakinji sporočila vse važnosti in je sklenila svoje pisanje z naslednjimi besedami: "Ravnokar je bil pri meni novi inžinir, ki je bil pri nas nameščen. Doktor Vendel je napravil na mene izvanredno ugoden utis. Njegov značaj me spominja na mojega Joha-na; je tudi pokomčne, močne postave, kot je bil Johan v svoji mladosti in izgleda, kot da ima ravno tako železno glavo, ka-koršno je imel moj Johan. V njegovem nelepem, pa prikupi ji vem obrazu je nekaj, kar mi ugaja, izraz trdne odločnosti in neupogljive volje. Pri tem pa ima pogosto v svojih očeh dobrotljiv, topel pogled in odkrito poštenost. Ne bomo se kosali, da smo ga nastavili, to vem že sedaj. Je popoln mož in takega moremo tukaj rabiti. Sedaj pa ti hočem še nekaj povedati. Danes sem prejela od informacijskega urada v Berlinu pismo. Je vendar tako, kakor sem mislila, Herbert Riliar živi v dobrih razmerah: dobil je dobro mesto, takoj ko je izgubil službo, kot ravnatelj podružnice neke avtomobilske tovarne. Zato mi ni treba imeti nikakih t»krbi, da je zaradi moje odklonitve njegove prošnje za pomoč prišel v pom anjkanje, kar pa mi je seveda povzročilo' veliko žalost zaradi Roze Riharjeve. (Dalje prihodnjič.! V reške zapore so pred nedavnim prepeljali nekega mladeniča, doma s Knežaka na Pivki. Bil je aretiran in zaprt, najbrže na podlagi ovadbe, ki se je nanašala na to, da je pripovedoval, kaj je vse videl in slišal v času, ko se je nahajal v neki vojaški bolnici. Aretirani je bil namreč mobiliziran, a zaradi bolezni poslan v bolni-eo in od tam domov. Doma je kot vsak, k\ kaj podobnega doživi, pripovedal kaj je vse videl in slišal, zlasti o bolnikih in ranjencih, ki so prišli iz italijanskih kolonij vzhodne Afrike in katerih baje ni malo. Oblastem pa so ni bilo po volji, zato so fanta aretiralo in ga zaprlo, a je bil po nekaj dnevih zapora poslan domov. Fašistične oblasti skušajo na vse načine, da bi zatrle vsakršne govorice, ki so nanašajo na stanje vojnih operacij v Afriki, zlasti pa one vesti, ki govore o stanju naših ljudi, zdravih in bolnih, pa četudi popolnoma odgovarjajo resnici. Zato strogo prepovedujejo vsakemu mobiliziranem, ki pride domov, da no sme o razmerah in doživijaiih ničesar povedati niti svojim najbližnjim. Na ta način skušajo tudi preprečiti, da no pridejo posamezne vesti o resničnem stan in >n o razmerah v katerih živijo naši vojaki, v inozemstvo. , ko in kovinske predmete ter jih nato prodajajo starinarjem. Take tatvine so v zadnjem času zelo liarastle, tako da je morala občinska uprava izdati posebno varnostne odredbe. Afriške žrtve. Iz Renč poročajo: Po vasi se širijo govorice, da gre zelo hudo domačim fantom, ki se nahajajo v Abesiniji, posebno, kar se tiče zdravja. Tako je pisal domov Joško Žnideršič z fronte pri Adui, da je dobil nenadoma izpuščaje na trebuhu, ki so težko ozdravljivi. Hitro, ko se mu zaceli eden, pa že na-; stane drugi. Kako se imenujeta bolezen n< ve. Pravijo, da je njegova mati,'ko je prejela pismo, iz obupa hotela napra-; viti samomor. 14. februarja: Berengaria v Cherbourg 15. februarja: Champlain t Havre Mejo pri Postojni so močno zastražili. Vsa meja napram Jugoslaviji je zlasti v zadnjem času močno zastražena. Posebno veliko pozornost pa polagajo fašistične oblasti na mejo v okolici Postojne. Tu je obmejni pas natrpan najrazličnejših uniformi-rancev, ki strogo pazijo na ves promet ne samo ob meji in tik za njo, ampak tudi v zaledju. Stroge odredbe so uvedene najbrže zaradi vojaških ubežnikov j — v prvi vrsti pa zaradi mno-goštevilskih utrdb, ki so jih tu deloma že dogotovili, deloma pa so še v delu. Poabesinjeni goriški ulici. V Gorici so spremenili imeni ulic Via Lunga in Via Scuola Agraria v ulici Via Macalle in Beda v Trstu. Tržaške "Ultimo notizie" so objavile pred dnevi daljši članek, v katerem ugotavljajo, da j Via Adua. — Pasticceria Fran-Xarocite se na "Glas Naroda'7 j cese v Trstu je dobila novo največji slovenski dnevnik ime: Pasticceria (sladčarna) Združenih državah. Adua. ti. Plačali mi boste petdeset funtov. Dinant je pač petkrat toliko vreden — ali še več? Pojdite s policijo in iščite, ni-j česar ne boste našli! Nato vam 29. januarja: bom jaz povedal, kje je. Našli I,e de France v HaTre ga boste in mi izplačali najd-nino." Trgovec z nadzornikom in kavarniško osebje — vsi so začeli iskati demant. Ko lovski psi, ki so zavohali divjačino, so brskali po preprogi. Zaman je bilo vse iskanje in trgovec se je približal Kitajcu. ' 44Ali ste ga našli?" je vprašal Tsim Sek. "Ne. Oh, moj demant!" Trgovec je tarnal zmeraj huje. "Ali mi boste izplačali najd-nino?" Trgovec je prikimal. "Dajte, naj prinesejo vse posodice za sladkor!" je zaukazal Kitajec. Kmalu so stale posodice v vrsti pred njim "Našli boste svoj demant v eni izmed teh posodic." Trgovec je naglo stresel sladkor iz prve posodice, nato iz druge in v deseti je našel demant. "Oh, tukaj je!" je razburjeno vzkliknil. "Kako pa ste vedeli, da bo tukaj f" je vprašal nadzornik in sumljivo pogleda Kitajca. A Tsim Sek se je smehljal in pojasnil zadevo: "Ko ni bilo demanta na tleh in tudi ne v vašem žpu, niti v žepih vaših prijateljev, je moral biti pač na tisti mizi, kjer ste sedeli z gospodi. Na taki mizi je pa samo eno skrivališče. Posodice s sladkorjem so ves ta čas v dolgi vrsti stale v kuhinji. Če bi pogledali v svojo posodico za sladkor, namesto da ste meno obdolžili, bi si bili prihranili petdeset funtov." PRINCESA berac1ca Varšavski berači so imeli to vratih nikjer nobenega berača, dni velik dan. Že dolgo so si pošepetavaii na cerkvenih stopniščih ob pokopaliških vratih v cajarnah predmestja Wole (iz katerih odhaja celo policija zadenski): "Kraljeva hči se poroči." — Ko je končno prišel veliki dan, je bila poljska prestolnica tisto mesto, ki je imelo najmanj beračev. Kar ni uspelo policiji, je uspelo "kraljevski" poroki: na cestah, stopniščih, ob pokopaliških ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO naslednje knjige toplo priporočamo ljubiteljem zdravega humorja DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trta vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .23 PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ---- .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 130 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tuili Saloigro "Vse naSe"). 18» strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......U0 VESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. ¥. 10. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: . Europa v Bremen 20. februarja: Majestic v Cherbourg 21. februarja: lie de France v Havre 26. februarja : Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 29. februarja : Conte di Savoia v Genoa Iztegnil je roko, da bi dobil denar.. "Moja kava je bila pa še tako vroča, da sem jo komaj pil in vi ste mislili, da goltam vaš demant." Smehljal se je. Čez dva tedna, ko je Tsim Sek prejel svoj zakasneli ček iz Hongkonga, se je zgodilo, da je trgovec z demanti prejel petdeset funtov in še dva šilinga. Poišil jateljov podpis je bil "Sherlock Holmes." Dober opazovalec bi bil koj dognal, da sta bila dva šilinga za obresti od petdesetih futov — po pet odstotkov za štirinajst dni. A trgovec je vedel, da nima nobenega tovariša, s tem imenom in ni ničesar slutil, niti ni poznal kitajskega humorja niti ni vedel, kako so Kitajci natančni glede povračila svojih dolgov. kajti vsi so bili odšli na svato-vanje. Vstop v "kraljevo barako" so imeli seveda samo "izbranci", stara aristokracija beraške kaste, a tudi manjši podložniki so prejeli brez izjeme kakšen majhen dar. Kralj si je to lahko privoščil. Samo odstotki, ki mu jih oddajajo njegovi "davkarji" vsak četrtek po obisku meščanskih hiš, mu nesejo lep dohodek. In kralj je lahko bil darežljiv. Mlada nevesta seveda ni bPa posebna lepotica, zato pa ima eno slepo oko, ki ga zna s pomočjo človeškega usmiljenja dobro spreminjati v denar. Mladi ženin pa je razen hrome noge prinesel v zakon deset tisoč zlotov v gotovini — kar je za berača prav lep začetni kapital. Dan veselja se je začel z uro resnih misli. Že v zgodnjem jutru je odšla nevesta v spremstvu najetih objokovalk na pokopališče, da obišče grob svoje matere. Drugače pa ni o na-daljnem poteku tega beraškega praznika dosti povedati — zastopnikov tiska namreč niso povabili na pojedino. Pravijo pa, da je bilo precej veselo. Jedača ni bila slaba in vodke ni manjkalo.. Mogoče je bil na sporedu celo " izbrani*' in ne samo razbnrvani gorilni špirit, ki.ga.monopolska uprava barva, morda so si privoščili celo "nabrrzganega malinovca" — malin ovca z brizgom — etra. Takšne stvari pijejo namreč "na dnu" v vzhodnih deželah, kjer je beračenje še vedno poklic, ki lahko preživlja svojega moža. V A 2 N O ZA } NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, dru ga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, za to V is prosimo, da skušate tu. ročni no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji po plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa katerem* izmed zastopnikov, kojtn imem so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na štX rojakov naseljenih. CALIFORNIA: Ban Francisco. J«Nk LaafHa COLORADO: Pueblo, Peter Oolig, A. Scfttl Walsenburg, BL J. Btfok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčiC, J. Lnkanieb Cicero. J. Fabian (Chicago. Clcen in Illinois JoUet, Marj B&mblch. Joseph ▼al La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angusttn North Chicago, Me Zel me KANSAS: Qirard, Agnes Metalk Cansas City. Frank Žagar MARYLAND: SltzmUIer, Ft. Yodoplrec Steyer, 4. čeme (aa Fsnna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, MINNESOTA: Chisholm, Vrank QouSe Ely. Jos. J. PeShel-Eveleth, Louis Gooie Gilbert, Louis Vessel Hibbinfe. John Povie Virginia, Fra*k Hrvstlcb Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Go wand a, Karl Strnlsfcn Little FaUs, Frank *aMa OHIO: Barber ton, Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek, Cbas. linger, Jacob Resulk. John Slspv'Ji Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John JfJir^T ie Warren, Mrs. -J. Rachai Youngstown. Anton K'*-; OREGON: Oregon City, Ore.* J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerina Con em a a gb, J. Hreseree Export. Loafs Sapanttt Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Lmerne, Frank BaUoch Manor, Frank Demshar Midway, John Znst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfree-West Newton, Joseoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Alii a. Prank tftkek Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Levis Tanehar Diamond ville, 709 SoUcb Vsak te. katere Je prejel. UPRAVA "BLAB NAMOUA petrAle n f*» M