Zgodnja
Si
%
Danica izhain vsak oetek na celi t»oli. ir velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., začetertleta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejeinana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta d«n p^azn-k , uide Danica
dan poprei.	___i
Tečaj XXVI.	V Ljubljani 20. rožnika 1873. _List 85,
Katolisk eerkven list.
Pregretemu Jezusovemu Sereu.
Nekaj let je, odkar se pobožnost Jezusovega najsvetejšega Serca prav posebno po vsem svetu razširja in bogoljubne duše dobivajo veliko tolažilo, veliko pomoč iz pobožnosti do tega ognjiša vse ljubezni.
Po blaženi Marjeti Mariji Alakoški je Jezus obljubil velike in prečudne tolažila tistim, kteri se posvetijo češenju in službi tega naj svetejšega — božjega Serca.
Za poslednje čase je Jezus ljudem tako rekoč prihranil svoje Serce in ga je imenovani svoji služabnici razodel, svoje Serce očitno človeštvu odperl. Poslednje čase hoče nezmerjeno preobilnost svoje ljubezni piav vidno in posebno izlivati nad ljudi, da jim nov pomoček nakloni, Njega v resnici ljubiti, mu z ljubeznijo ljubezen povračevati.
Sv. evangelij pravi: Takrat bo velika britkost} ka-koršne ni bilo od začetka sveta do sedaj, in je ne bo. In nebeške moči se bojo gibale ... In veliko jih bodo zapeljali ... In ako bi Gospod teh dni ne obkrajšal, bi ne bil rešen noben človek; toda zavoljo izvoljenih bodo okrajšani tisti dnevi!" — Res se kažejo britkosti velike za vernike in za zapušeno Cerkev, kakor se ni bila zapušena od začetka, in ne bo več potlej tako zapušena, kadar minejo tisti dnevi narhujši poskušnje in britkosti. Nebeške moči se gibljejo, ker tudi veliki odpadajo, ali pa omahujejo, in veliko jih je zapeljanih. Zavoljo obilne molitve izvoljenih, stanovitnih, bojo dnevi obkrajšani. Kteri tedaj bode veliki pomoček za ohra-njenje in vterjenje o poslednjih časih? Jezusovo preče-seno, Jezusovo božje Serce je poslednja čezobilna mera ljubezni, ki se ima izlivati nad človeštvo poslednje čase*). To odperto Serce Jezusovo ljudi šiloma nagibuje a zopet ljubiti, v resnici ljubiti; in v tej resnični lju-ezni in iz te ljubezni je rešenje.
Rekel je Jezus: „Ker jim svoje Serce ddm, jim odprem vse zaklade ljubezni, milosti, posvečevanja in zveličanja, kar to Serce obsega, da vii tisti, kteri mu skazujejo vso čast in ljubezen, kolikor je v njih zmožnosti, bodo obogatovani s preobilnimi zakladi, kterih izdatni in neusušljivi studenec je to Serce. Njih imena bom v svoje Serce zapisal, in nikoli ne bom dopustil, da bi bile iz njega izbrisane". — Take dobrote je Bog in Zveličar obljubil in pripravil tistim, kteri Njemu tudi v hudem času zvesti ostanejo, kteri Njega spoznavajo, kadar ga učeni in olikani zatajajo; kteri njegovo besedo kakor nebeški biser spoštujejo, kadar novosegni liberalci brez vsega spoštovanja z njo pometajo, in jo
*) Premišlj. msgr. Segura V.
bogokletno vmes med svoje neslane burke mečejo; kteri Njegove svetnike z vernim sercem častc, kadar se malopridnost spotikuje nad njih podobami in pred-namce nekako psuje, da so jih ko pomočnike zoper ogenj itd. na svoje hiše malali.
Zveličar je obljubil, da bo zaklade svoje milosti iziijal nad tiste, kteri božjemu Sercu očitno, posebno čast skazujejo; to češenje jim bo vsakterih blagrov % nebes vabilo. Po nobeni drugi poti duša ne pride tako hitro do svetosti; posvetni ljudje dosežejo s tim sebi in svojcem potrebno pomoč, mir v svojih deržinah, zlajšanje pri svojih delih in nebeški blagoslov pri vsih početjih. Redovne osebe in mašniki, ter vsi, ki delajo za zveličanje duš, si pridobe spretnost tudi nar bolj terdovratne serca giniti in s posebnim vspehom delati v vinogradu Gospodovem. Redovništva se s tim pomočkom povzdigujejo k pervotni gorečnosti in k natančnosti v svojem življenji.
Kolikor častitljivši in koristniši je ta pobožnost, toliko bolj se je satan bal pred njo in vse je počenjal, kar koli je bilo moč, da bi jo odvernil in zaterl. Poprijel se je posebno krivoverstva, ki se je izkotilo iz kalvinstva, t. j. janzenstva. Ti krivoverci so se stu-lili, da hočejo pokoro in veči ojstrost , popolnoma po-vernjenje k začetnim keršanskim izročilom , in pod takimi pretvezami so butali zoper vse, kar je v sv. veri tolažljivega in usmiljenega. Tako n. pr. so lomastili zoper pogosto obhajilo, zoper zaupanje na usmiljenje božje, zoper ljubezen in češenje preblažene Marije D., zoper lepoto in častitljivost Božje službe itd. Ledeno-merzle serca teh krivovercev, ki niso imele ne do Boga in ne do ljudi ljubezni, niso mogle všečno sprejeti čisto z ljubeznijo prešinjene pobožnosti, kakor je češenje Jezusovega svetega Serca. Snovali so celo reč ostudnih kovarstev, zabavljivih spisov, več ali manj očitnih preganjanj, ter so se nezmerno natezali, da bi pričenjajoče češenje presv. Serca v začetku zaterli. (Segur, das hei-ligste Herz Jesu VI.)
Toda bolj ko so nasprotovali, bolj se je ta pobožnost razširjala, in po mnozih krajih je malo ljudi, da bi ne bili zapisani v bratovšino naj sv. Serca, malo cerkev, da bi ne bili na njih oltaijih vstrič postavljeni tabli pre-svetih Sere Jezusa in Marije.
Kopernik. — GmtUel — Cerkev.
Letos se je obhajala 4001etnica Kopernikovega rojstnega dneva; pri tej priliki se je veliko pisalo o njem, vstanovniku sedanje astronomije ali novega avezdo znanstva, pogosto se je v misel jemal tudi Galilej, ra»
i i ro vate I j Kopernikovega uka in kaj radi so cerkvi kako zaušnico pritisnili, kakor bi bila ona razvoj tega nanka po vsej zmožnosti ovirala. Vse to in pred vsem dva spisa v „Zori" ') sta me napotila, da sem ta predmet tudi jaz nekoliko natančneje pregledovati začel; bral sem v „hist. pol. listih"*) obširno razpravo in sicer po virih, in to sem posebno porabljal pri sledečem sosiavku.
Zdaj se splošno terdi, da je bil Kopernik rojen 9. febr. 1473. Star 23 let se je podal v Italijo, v Bolonji
ie poslušal slovečega zvezdoslovca Dominika Maria de •errara in okrog 1. 1500 je učil že v Rimu z velikim vspehorL. Njegov stric mu je podelil kanonikat v Frauen-burgu, kjer je doveršil svoje delo o vertenji nebesnih krogov" (de revolutione orbium coelestium); natisnilo se je 1. 1543, posvečeno papežu Pavlu III; malo ur po sprejemu pervega zvezka je Kopernik umeri.
Pa kaj ga je nagnilo delo pisati? Pred vsem ga je vodil cerkveni namen. Papeži so namreč vedno skerbeli čas prav vrejevati za cerkvene namene. A v 16. stoletju se je bilo štetje časa že tolikanj zmedlo, da je bil čas po koledarju že za deset dni zastal za pravim Časom — to je bilo treba popraviti, ali kako? V po-četku so se obračali do slovečih zvesdoslovcev v Alek-sandriji, da so po njihovem navodu posebno velikonočni čas prav odločevali; — pa zdaj je bila Aleksandrija razdjana, kara se oberniti? Kopernik je jako slovel, zato so ga med bivanjem njegovim v Rimu in pozneje, posebno ob času luteranskega zbora, spodbujevali, naj se poprime važnega dela. Poprava koledarja ga je napotila na preiskavo in razlago, kako se nebesna trupla sučejo, ker le to bi mu moglo dati terdno podlago za njegove pošteve in za osnovo njegovih tabel.
Tedaj cerkveni namen ga je vodil pri njegovem preiskovanju, iz Rima se je spodbudil za natančneje razmišljevanje, vsled kterega je postal vstanovitelj novega zvezdoznanstva. On ni doživel poprave koledarja, ktera se je dogotovila na podlagi njegovih tabel, dognal jo je Gregor XIII; izpustil je namreč mesca oktobra 10 dni, da je 5. dnevu sledil koj 15. in postave dal oziroma prestopnih let.
V omenjeni knjigi je Kopernik učil, da solnce stoji in da se zemlja suče, nasproti prešnjemu mnenju in do tedaj veljavnemu sistemu Ptolomejevemu. On kar naravnost, s prepričanjem terdi ta svoj nauk — kar je razvidno iz dela samega in tudi iz pravega njegovega predgovora, kteri se je še le 1. 1854 v Varšavski izdaji priobčil (kakor piše J. Pajk v Zori). Prejšnji predgovor je naredil neki Osiander in v tem pravi, da je novi nauk le hipoteza. Pa naj bo že tako ali tako njegovo osebno mnenje, toliko je gotovo, da od cerkvene strani se k temu ni nič storilo, dokler ni Galilej zopet začel tega nauka terditno učiti.
Galilej je bil rojen !. 1564. Veliko slavo si je pridobil z nekim 1. 1610 priobčenim delom, v kterem naznanja začudenemu svetu 4 jupitrove trabante; znajdba daljnogleda je dajala nado še večega napredovanje. Leta 1611 je prišel v Rim, kjer je dal natisniti svoje delo (tedaj v Rimu'; o solnčnih pegah; v tem je že izrekel svoje mnenje, da se zemlja verti. Še jasneje se je pripoznal k Kopernikovega sistemu v nekem listu do svojega učenca Caste'ija, do kterega je pisal 1. 1613 iz Florencijo. Ta list pa se je objavil in je vzročil preiskavo novoga sistema. Zdaj se je začela stvar premišljevati. Na povelje papeževo in sv. officija sta se bogo-slovskim presojevalcem (ali kvalifikatorjem, ki pa ne
') Zora list 5 in 10;
-) zvezek 7.
izrečejo konečne sodbe, ampak povejo le svoje mnenje kot strokovn.) dala v razsodbo dva stavka :solnce stoji, zemlja se suče. Oba stavka so ti presojevalci izrekli za absurdna in napačna v modrost ovju (modroslovju se je pa tudi naravoslovje prištevalo), ter nasprotno sv. pismu; zraven so pervi stavek obsodili kot krivo-versk, drugi vsaj kot napačen v veri. Datamenitev in presodba ni bil kaki koncil, ali kaka dogmatična cerkvena določba, to vsak previdni lahko ve iz tega.
Galilej se je prišel prostovoljno v Rim zagovarjat. Tu se mu je 26. febr. 1616 leta zapovedalo, naj omenjeni nauk opusti — kar je obljubil, in pravde je bilo konec. Ni se mu pri tej priliki nobena kazen naložila, in ni se s prisego odpovedal svoji terditvi. To mu je kardinal belarmini še tisto leto zoper opravljivce ismeno poterdil. Dosledno se je potem tudi Koperni-ovo delo „o vertenju nebesnih krogov" prepovedalo, na indeks djalo, toda s pristavkom: doneč corriga-tur (dokler se ne popravi). Prosim, tega prevažnega dostavka ne izpuščati izpred oči. — Preden pa nadaljujemo zgodovinsko dogodbo, premislimo nekoliko ravno omenjene določbe.
1.	Stavka, da solnce stoji in da se zemlja suče, obsodila sta se kot absurdna in napačna v modroslovju, t. j. v naravoslovju, ali oziroma prikazen na zemlji po tadanjem nazoru tega Zemljinega vertenja. Res je, kar pravi 1. 1626 Baco Verulam : „Znano je, da Kopernikovih nazorov ne morejo podreti zvezao-slavna načela, ker ne nasprotujejo prikazom, toda podirajo jih prava načela v naravoslovju". Tedaj je stala vednost še na nizki stopinji, do danes storilo se je veliko novih znajdb in ena najimenitnejših je uk o teži zraka. Ta nauk se takrat ni poznal, nista ga razvoz-ljala ne Kopernik ne Galilej, temuč mislilo in terdilo se je, da se zemlja dervi skozi zrak. A poglejmo, k*j bi iz tega sledilo? Ce se zemlja z neizrečeno hitrostjo (kakor piše dr. Subic v Zori, je to gibanje tako silno, ko bi treščila zemlja na terdni upor, da bi se ustavila od tega, bi se od tega treska tako zgrela, kakor bi se sožgalo pri tisti priči 14 iz oglja obstoječih zemlji) verti od zahoda proti zahodu skozi zrak, priti mora zrak v nasprotje, v silno dotiko z vsemi trupli na zemlji. Če že mala krogla skozi zrak žvižga, kako strašanski vriš bi še le zemlja napravljala? Nikdo bi ne mogel na nogah stati, drevesa bi se polomila, hiše poderle, oblaki bi grozovito hitro mimo nas švignili, in enako drugo. Ta velikanska nasprotja so bila že Ptolomeju znana, zato se mu je misel, da se zemlja verti, posebno smešna dozdevala. Pač sta Kopernik in Galilej skušala odstraniti te težave, a ni se jima posrečilo; z malimi razlikami se zedinjata v tem, da spodnji del zraka potegne zemlja za sabo, zgornji pa ostane nepremakljiv. Kdo ne vidi, da so težave s tem le še bolj pomnožene ? In kdo se bo se čudil, da se je nauk razsodil za absurden in napačen v modroslovju (t. j. v natoroznanstvu) — vsaj je bil to po ta dani em znanju v istini. Kaj pa
ravi vednost o tacih stavkih, kteri ne morejo vseh pri-azen, da, kteri morejo vse, razun ene prikazni razlagati ? Da je napačen, ali, da naj se pripoznava le kot hipoteza (misel), nikakor pa ne kot dognana resnica. In ali morda vednost to zahtevaje sama sebe ponižuje, v napredovanju ovira? Ali marveč ne varuje s tem svoje lastne časti ? Kaj bomo tedaj rekli od cerkvene veljavnosti, ki ie omenjeni Kopernikov nauk prepovedala učiti kot dognano resnico, toda privolila ga razlagati kot hipotezo? Kar bomo še pozneje razvi-deli.
2.	Znano je, da se sv. pismo razlaga po čerki; odstopi se od te razlage le, ako bi razlaga po čerki
kako nasprotje v sebi imela, d. pr. kadar se govori od od rok, oči Božjih. Odstopiti se pa nikakor ne more od take razlage, ako bi se z odstopom prišlo v nasprot-nosti, kakor ravno v našem primerljeju; zato se je moralo reči, da nasprotuje omenjeni nauk sv. pismu, ker je očitno napačen. In že leta 1661 je pisal rimski pe-nitencijar (poenitentiarius) jezuit Fabri: „Nič ne nasprotuje, da bi cerkev onih stavkov sv. pisma ne razumevala in ne razlagala v naravnem pomenu, dokler se nasprotno ne dokaže". Ali niso to mnenja, ktera razum ne le odobrava, ampak zahteva ? Da se bo pa sploh vedelo in zapomnilo, kako so od nekdaj cerkvene veljavnosti sodile o stavkih sv. pisma, kteri se memogrede dotikajo naravoslovja, naj omenim sv. Tomaža Akvina: „Ni gotovo, da bi morali resnični biti stavki, ktere so postavili zvezdoznanci, ker se morda to, kar uči od zvezd pogled, utegne razlagati se kako drugače, kakor pa ljudje do sedaj umevajo"; v tem pomenu piše ta slavni učenik, pred pa omenja nepravilno gibanje planetov, kar se — pravi on — ne pri-stuje gibanju nebesnih trupel. Take nazore so sploh imeli sv. očetje o naravoslovju, kar poterdi n. pr. tudi sv. Avguštin, ki ie dneve v Mozesovem stvarjenju drugače razlagal, kakor se je navadno razlagalo.
3.	Bogoslovski presojevalci so razsodili, da je nauk krivoversk; iz rečenega se pač ta razsodba lahko razvidi — vendar viša oblast se v svojih določbah in ukazih do Galileja nikdar ni rabila, govorila je sploh le o napačnem nauku, kterega naj popusti. Le v besedah prisege, ktero je naložila Galileju 1. 1633, nahaja se obtožba, da se je sumljivega storil krivovere — ker je terdil po tadanjem stanu kriv nauk in nasproten besedam sv. pisma. Dobro je treba pomniti, da nimamo tu nikakoršnih verskih določil, niso postavljene dogme, te-muč so samo razsodbe učenih mož rimske kongregacije, kterih izrčk je moral veliko veljavo imeti; nasprotna menitev je bila pa kot ne jasno dokazana, Bumljiva; Galilej se ni podvergel, zato je bil spoznan za sumljivega in pozneje v kazen obsojen.
4.	Najbolj važno je pa sledeče, namreč prepoved Kopernikovega dela, toda s pristavkom doneč corri-gatur (dokler se ne popravi). Cerkvi se očita, da ie s to prepovedjo ovirala razvoj znanstva, prepovedala prosto preiskovanje, da je toraj sužnjevala duha, da je nasprotnica človeškemu napredku. To pa izvira od tod, ker se ravno ta pristavek prezira in nanj opirajoča se določba od 1. 1620. Naj prej omenim, da tudi ta prepoved ni verskega zapopadka, ampak je le disciplinarna; pa ko bi bila tudi verskega obsega, vidili smo, da take reči za verske resnice ne veljajo, ako niso oklicane iz-rečno s papeževo veljavnostjo. To zapustivši stopimo k prepovedi Kopernikovega dela in k prevažnemu dodatku, doneč corrigatur. Ali se je delo popravilo? izbrisalo iz prepovedi? in kako se je popravilo? Popravek je prišel v določbi 15. maj. 1. 1620, v kteri se naravnost imenujejo stavki, kteri naj se izpustč ali prenarede. Tu je samo kakih sedem stavkov popravljenih, in sicer tako, da je iz terdilnega stavka pogo-jilni narejen (n. pr. napis 11. poglavja se glasi: aokaz o trojnem vertenju zemlje"; popravek pa je takošen: „hi-
Soteza o trojnem verteniu zemlje" in njen aokaz), in kakih eset besedi, pa nekoliko dalji odstavek, v kterem se delo Pavlu III posvečuje, je prečertan. Pomenljive so
Ea v določbi sledeče besede, ker nam pojasnujejo sta-šČe rimske cerkve: „ker je v tem delu veliko koristnega za občinstvo, sklenilo se je, da se do sedaj tiskana dela Kopernikova dovolijo, vendar le po popravku onih stavkov, v kterih se o legi in gibanju zemlje ne govori pogojilno, ampak terdilno.
Menim, da je sedaj in pa iz zgoraj v odst 1 omenjenega jasno, koliko podlage ima nasprotniško očitanje o ravnanju cerkve oziroma tega nauka. Opomnim pa še enkrat, da na ta pristavek in to določbo od leta
1620 naj se nikar ne pozabi.	(Konec nasl.)
O roiiivah.
(Iz katol.-polit društva.)
Volitve sicer še niso prav blizo, ker utegnejo biti še le v oktobru, vender pa ker so silo važne, se po časnikih, po nalaš sostavljenih odborih itd. povsod za njo že pripravlja. Kaj zamorejo udje naše družbe v ta namen storiti, se bode vidilo iz naslednjega pojasnovanja.
Kar se tiče Kranjskega, se je pred nekterimi tedni sostavil izverševalni volilni odbor v Ljubljani; zastopani so v njem deželni poslanci, polit, družba „Slovenija", naša politiška katol. družba in pa »Narodova" stran, vsaka stranka s 3 udi. Iz naše družbe so bili voljeni gg.: K. Klun, Pirnat, Jeran.
Izverševalni odbor je imel dosedaj dve seji. V pervi je obravnaval nektere bolj splošne zadeve, določil, da naj se po deželi vstanovč pododbori, kteri bojo v vsakem kraju delali, se posvetovali, ktere možč bi priporočili izverševalnemu odboru za volitev in si prizadevali, da bi se tudi res povsod tisti volil, za kterega se bode zedinilo. V drugi seji so bili po vsih krajih naše dežele posebej imenovani možje, ao kterih se je odbor obernil, da naj bi pododbore vstanovili.
Opomnim naj tudi to, kar se je v pervi seji omenilo v oziru na to, če naj poslanci gredo v deržavni zbor, ali ne. To je bilo le bolj privatno pomenkovanje in reklo se je, da vsak ve, da z deržavnim zborom, kakor z decembersko vstavo sploh konservativna stranka ni zadovoljna, da pa v zbor, ki se bo snidel po direktnih volitvah, venaer kaže po vsaki ceni iti, ker vso tako stoji, da bi bila škoda za nas veči, ako se zder-žujejo naši poslanci deržavnega zbora. Mogoče bi bilo pa tudi celo, da se kdaj dobi večina po konservativni stranki, in potem bi se zopet po postavni poti lahko vravnalo, kar je zdaj domovini, Cerkvi itd. v postavah nevgodnega in neprimernega.
V ljubljanskem izverševalnem odboru ima konservativna in katoliška stran tako določno večino, da ie upanje, ako še zlasti po deželi domoljubi svojo dolžnost vestno spolnujejo, aa bojo izvoljeni poslanci, ki so vredni tega imena, ter bojo čversto delali po našem celotnem programu: „Za vero, dom, cesar i a." (Na-sledvala je vredba volitev, kar pa o drugi priliki.) Omeniti moram tudi naših nasprotnikov, kar se tiče volitev in njih nasledkov. Katoliško-politiška družba se poganja za celotni blagor Slovencev, ona ima ozir na duhovni in telesni blagor, toraj stoji za celi program: za vero, domovino, cesarja. Naši nasprotniki pa so v pervi venti vstavoverci, in v drugi versti — žal mi je, da moram odkrito reči — tudi tako imenovani mlaaoslo-venci s svojim enostranskim programom.
Vstavoverci so dobro znani; njih delo je decem-berska vstava s tako imenovanimi »cerkvenimi in šolskimi postavami"; njih delo je djansko nasprotno sv. Cerkvi, kakor so razodeli s svojo adreso do odpadnika Dollingeija, s protestiranjem zoper papeževo encikliko, s svojimi Cerkvi in duhovstvu sovražnimi govori o vsaki priliki, s svojim časništvom itd. — Ti vstavoverci razšiijajo svoje misli in nauke tudi po deželi, kolikor le morejo; ne dosti, da v glavnem mestu v rasnih shodih svoje naklepe snujejo, spušajo se tudi na kmete in si išejo veljavo pridobiti. Ravno une dni so se bili
zbrali z dolenskih strani in iz Ljubljane na Kerškem, so tam doli jedli in pili, pa hvalisali z napitnicami svoje načela in malike ter iskali jih razširjati in jim veljave pridobiti.
Ta stranka je v glavnih prizadevanjih nasprotna načelom domoljubne kakor sploh katoliško-politiške strani, in očitno je, da poslanci iz te stranke bi v derž. zboru za naš program ne delali.
Mladoslovenci imajo program le za omiko, svobodo, narodnost; vero in sv. Cerkev izločujejo, akoravno je to glavna skerb slovenskega naroda, da se ohrani katol. vera in da Cerkev svoje pravice nekaj ohrani, nekaj pridobi. Ta stranka je sicer majhna, pa toliko bolj vpije. V Celji je svoj program 25. maja precej natanko razvila, se ne le za nove šolske postave izrekla, temuč celo terdila, da avstrijska pravna stranka hoče odpraviti, kar je dobrega v sedaj veljavnih šolskih postavah; boji se, da šola bi zopet morala priti pod izločljivo oblast duhovnov (kakor da bi že kdaj pod njih izključljivo oblastjo bivala!); pravi celo, da der-žavopravni program zagovarja načela, kterih noben narod sprejeti ne more, ki si želi omike in svobode. Tudi je ta stranka za posilno obiskovanje šol (schulzwang) in terdi, da z novo šolsko postavo je „vstvarjena" terdna podloga za šolsko omiko*). —
Deržavnopravna stranka, ki je mladoslovencem tako silo v želodcu, je konservativna in federativna stranka po vsi Avstriji, ki hoče pravice vsim in na vse strani, Cerkvi in vsim posameznim narodom in deželam. Ne morem sicer na tanko izreči, če streže ideji katoli-čanstva do zadnje točke, gotovo je pa to-le: Ako se misli in osnove te stranke razširjajo in vterdijo, bode ona močna podpora za red na vse strani, močna podpora posebno tudi za cesarsko hišo in prestol, kterima sedanji čas dosti očitne nevarnosti žugajo.
Zoper obrekoraice.
(Šolska naloga r. Fr. Cimpermana.)
Conscia mens reeti famae men-dacia ridet.
Slednje dejanje ima svoj razlog, iz katerega izvira. Kazni, jako razni pa so nameni, ki vodijo človekovo besedo in delo, nekateri blagi, lepi, dostojni, a drugi sebični, slabi in zaničljivi. Kak6 bi se torej kedo še mogel čuditi, 'a je v sedanjih dneh, polnih gibanja in prenavljanja, toliko laži v besedi živi in pisani, toliko
£uhlo8ti in praznote, hinavščine in sovraštva v dejanji. Inogo mož, ki bi vredni bili visoke časti, pravega spoštovanja zaradi njih blazega prizadevanja, njih neutrud-Ijive delavnosti v korist vsemu narodu, se ceI6 (žalostno se mora priznati) zaničuje, obrekuje, njih neoma-dežano ime v temo postavlja in po krivici skruni. In kar je najžaloatnejse, kar največo bolest napravlja plemenitemu sercu, je še to, da sovražnost in zaničevanje dohaja od one strani, ki bi imela kazati dolžno hvaležnost. Od todi pa izvirajo tudi nesrečni nasledki, da narod ne more priti na boljše, ker ni sloge med njegovimi glavami. Pač bi naj pomnili nekateri možje resničnih besed Gospodovih: „Kak6 bo obstala kraljestvo, ki je razdeljeno s-imo zoper sebe?"
*) Memogrede naj opomnim, da ti ljudje zmiraj „stvaijajou, akoravno po vterjeni ljubki rabi „stvariti" pomeni, iz nič kaj *toriti, in to le Bog sam zamore. Zato so pa marsiktere stvar-jenja rade „šnšmar»tva". Zelenec je tudi svoje dni hotel menda nekaj „stvariti", pa tista s>tvarba ni bila mojsterako delo.
Se ve, da res je hvala sveta mnogokrat černa ne-hvaležnost, da človeka, ki je kaj blazega storil ali kakor bodi si koristil, na uho lete žaljive besede, ali se mu podtikujejo ravno tisti slabi nameni, katere nasprotniki sami imajo.
Kje hočemo živejšega, lepšega izgleda iskati zat6, kakor je Kristus sam, ki sebe imenuje „Iuč in resnico"! In kako so ga puhli farizeji zaničevali, kako ga ljudstvu sramotili! Nosil in terpel pa je vse molčeč kakor jagnje. T6 je značaj, to je krasen, najblaži značaj!
Enako ravna pravi mož v podobnih slučajih. Govori se slabo o njem, pritikajo se mu slabe osenčajoče lastnosti, prevrača se njegova beseda, dejanje se mu skuša napačno, nedostojno razlagati: a sam, svest si, da ni mislil slabega, da je njegovo dejanje dobro in pošteno, molči , dobro vedoč, da resnica se ne d£ za-treti, prej ali pozneje pride na dan. Ce tudi nepravično obrekovanje težko de njegovemu blagemu sercu, vendar ne sega vselej po orožji ne besede ne peresa, da bi se potegoval za lastno osebo ; če že mora podati se v boj, bori se bolj za resnico, za pravo, za načelo ali princip, kakor pa za lastno osebo. Na tem ravno se spoznd njegova blagost, njegov moški, časti vredni značaj. In njemu veljajo besede:
Veselje pa mu dela, Da je osrečil brate; Saj ko tema jih je objela, Spominjajo se luči zlate : Mož blag se pozno vendar le spozna, Svet že po zgubi mu veljavo d&.
Nekoliko o prepovedoranfu knjig.
(Konec.)
So pa nekteri, ki ugovarjajo: Zakaj noče Cerkev, da bi resnico in blodnjo (zmoto in spako) spoznali? S tem vprašanjem zahtevajo prederzni so-vragi odgovor o cerkvenih vravnavab. Da je sv. Cerkev prepovedovala in še prepoveduje njej nasprotne in okužene knjižure prebirati, ima mnogo in važnih vzrokov, kakor so sledeči: a) Zarad prave in isti-nite nevarnosti odpada. Cerkvena zgodovina pripoveduje o padcu naj slavniših mož, ki so v svojem revelikem zaupanji samih na-se v vsaktere zmote za-redli. Evtihes, manihejske spise prebiravši, se je iz neustrašljivega branivca sv. vere spremenil v glavo krivovercev. Bardazaneza iz Sirije so verni splošno občudovali vsled njegove pobožnosti in katoliške gorečnosti ; toda nektere brezbožne spise prebravši, je bil naj silo vitejši pospeševavec in razširjavec ločine valenci-janov. Sv. mašnik Arit za opominjevanje sv. Hieronima ne maraje je zabredel v zmote Origenove po njegovih spisih. Sv. Hieronim pripoveduje, da so priscijanske knjige zapeljale Španijo in Portugalsko. Viklef je vse Cesko s svojimi knjigami okužil, in ne more se dosti obžalovati, kaj so Luter v 6. in razvpiti enciklopedisti v 18. stoletji hudega storili z zapeljivimi knjigami. Če so pa močni stebri omahovali, kako bi ne potem slabo terstje, ako pride na vihar zapeljivih bukev, časnikov, spisov ?
b) Sv. Cerkev se ne boji, da bi goljufivni in sle-pivni bliš zmotnjave omračil in zameglenil čisto luč resnise ; temuč boji se, da njenih vernikov oči so preslabotne, da bi mogle resnico in zmotnjavo razločiti. Zmota zato lahko človeka oslepi in omami, ker se prikazuje in ponuja v zlati kupi, ker se navadno razširja v siadkarsko-zabavnih knjigah, se prilizuje v pripovedkah, novelah, zamotava se v goljufljivo pisano obleko
prijetne pisave, zbadljive pikavnosti jin šale; Čitatelja zapleta v razne strasti, ki serce hudo podžigajo. Resnica pa sploh bolj resno, trezno in spodčbno gre svojo pot in za sprideni, popačeni svet ne rabi slepilnih nagibov, kakor pa zmota.
Iz tega se daje razumeti, da mnogim pri pohujš-ljivi knjigi sedečim čas nemudoma beži, pri podučljivi in pobožni knjigi pa nerodno zaspč. Tudi se rado zgodi, da človek to ali uno reč čitaje ne ume; kajti, da človek blodnjo od resnice razloči, je treba bistroumnosti, ktere Bog ne dodeli vsakemu človeku; potreba je mnogo študij in vsestranske učenosti, ki se ne pridobi kmalo in vselej. Recimo, da v kteri prepovedani knjigi ni se taki strup, da bi vero zaterl; ali meniš pa, da je ne more skaliti? Ali ni sv. vera biser, vreden, da se vse odstranuje, kar bi njeno čistoto in živost zmanjševati utegnilo. Človeštvo gotovo osrečuje in presvetluje samo resnica, ne pa zmota. — Večna resnica pravi: „Veritas iiberabit vos". Resnica vas bo oprostila. In vendar je v prepovedanih knjigah zvijača in laž! Le spolnovanje resnice samo more vzderževati družinstvo in toraj tudi človeštvo, ki ni druzega, nego neizrečeno velika družina v vesoljstvu. Kakor je naravno, da človeške strasti s svojimi nagoni bornega človeka oslepariti hočejo, je od druge plati pervi namen sv. Cerkve, da tč po-gubljive, strastne nagone zatira, da njim nasproti resnica zmagovito obveljd. Resnica je vendar najvišje za človeka; kar je kdo brez oči in rok, še veliko manj je brez resnice. Ona mora gospodovati celega človeka; brez nje se pa zgrudi človek do živalske ostudnosti. Le resnica nas pelje k Njemu, iz kterega smo ; On sam je večna resnica. Resnica je nad vse bogastva in zaklade na zemlji. Pogrešanje resnice razširja z zmoto vred vse pregrehe. Resnica pa izvira iz Boga in pelje zopet k Bogu, ker Bog je najvišja in bistvena resnica.
Ako je to zadnje omenjeno resnično, kdo more po tem terditi, da ima človek pravico resnico omrače-vati in jo ljudem kratiti, namesto nje pa zmote ozna-novati.
Blagor narodu, kteri ima pisatelje, ki mu priprav-Ijajo pošteno in dostojno dušno hrano! Oni ga vodijo po lepi cesti dušnega blagra v šotore večnega življenja. Gorje, trikrat gorjč pa narodu, čigar pisatelji se tej sv. nalogi izneverijo in nasprotno delajo! Oni so za-peljivci, tatje, ubijavci svojega naroda, ker mu strup krivih naukov v serce trosijo, da gubivši vero in čut za resničnost, pravičnost, in vsaktero čednost sramotno poginuje. Ne berimo nikdar brez postavnega privoljenja prepovedanih knjig. Pojasnujmo tudi drugim, da tega ne smejo. Storimo pa še več, varujmo se tudi takih knjig, ki niso naravnost prepovedane, ki pa vendar vemo, da so slabe in škodljive. Berimo in podpiraj mo z gorečnostjo, kar je dobro.	J. S —k.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljablj&ne. — Pij IX so 16. t. m. stopili v osem in dvajseto leto svojega papeštva. Po letošnjem rimskem imeniku (La Gerarchia cattolica e la familia Pontificia) je Pij IX 252. papež. V tem imeniku je versta papežev posneta iz zapisnika papeškega, ki je shranjen v patrijarhalni stolnici sv. ravla v Rimu.
Pervi namestnik Kristusov je bil sv. Peter, iz Betsajde v Galileji, poglavar apostoljnov, ki je prejel od Jezusa Kristusa naj viši papeško oblast, da naj se preseluje na njegove naslednike. Stoloval je naj pervo v Antijohiji, potem v Rimu, kjer je ko spričevalec, mar-
ternik, umeri 29. rožnika 1. 67, potem ko je v tem poslednjem mestu vladal sv. Jezusovo Cerkev 25 lčt, 2 mesca in 7 dni.
Pij IX ima naslov: Namestnik Jezusa Kristusa, naslednik apostoljskega poglavarja, najvikši Škof vesolj nt Cerkve, Škof rimskega mesta, patrijarli na zahodu, pervo-stoljnik v Italiji, viksi skof in metropol it rimske o krajine, vladar Časnih posestev svete rimske Cerkve. (Ako so mu tudi poslednje začasno po sili vzeli, vender nima nobena druga oblast pravice do njih, razun samega papeža).
Janez iilarija Mastaj-Ferretti je bil rojen v Seni-galiji 13. maja 1792, izvoljen za papeža v Rimu 16. rožn. 1846, kronan potem 21. rožn.
Njih svetost so stari: od svojega rojstva 81, od svojega povišanja na papežev prestol pa 27 let
Papežu kakor najvišemu pastirju morajo |>odložui biti vsi verni katoličan j e, bodi si viši in poglavarji, ali
S a podložniki. Kdor od papeža odpade, je raz kol ni k. [epokoršina do njega je nepokoršina do Kristusa. Papež je naj viši učenik; ker je po nauku sv. pisma in sv. Cerkve „z njim Kristus in sv. Duh", toraj je zmožen storjen za vodstvo pervaštva in za ohranjenje neskaljenega uka in čiste nrave v sv. Cerkvi Kristusovi. Brez te zmožnosti bi bila že davno Cerkev razpadla.
Sv. Peter je terpel veliko preganjanja, bil je med drugim že od Heroda v ječo veržen; kaj je potlej vse prestal, kdo bo to vse popisal? Na vse zadnje je na križu dokončal svoje mučensko življenje. — Ali se ne godi enaka Piju IX? Bil je iz Rima bežal pred nio-rivci in rovarji, in ko se je komaj povernil in deželo v red spravil, so zopet jeli rogoviliti in so mu jo zopet ugrabili; on sam pa se je umaknil v Vatikan kakor v ječo pred tolovaji, od koder mu ni varno v mesto se prikazati. Ker ga nimajo v rokah, da bi ga križali, ga pa neprenehoma duhovno križajo. Zato mu neprenehoma smert žele in napovedujejo. Kaj hudega so mu že pod oknom vpili, in kaj kričijo njegovi sovražniki po svetu!
Sovražnikov Pija IX imamo tudi v svoji lastni deželi. Ti sovražniki pa niso kranjski narod, kteri je sv. Očetu svojo sinovsko podložnost naznanil z več kot sto tisuČerimi podpisi^ z obhajanjem Pijeve petindvajset-letnice po vsi deželi, s procesijami in pobožnostmi za njih zmago po vsi deželi, in jo naznanuje še zmiraj in neprenehoma po mnogoterih potih in načinih. Sovražniki Kristusovega namestnika so nekteri brezbožni posvetnjaki, naj več potaknjeni po mestih, taki, ki jim nič ni za vero in katoliško Cerkev (če tudi so v kerstne bukve zapisani), nič za njih lastno dušo in srečo po smerti, kteri vse svoje upanje in vso svojo srečo stavijo v mer-vico časnega življenja.
S takimi noče naš katoliški narod nič opraviti imeti. Naš narod ima „vero" in „Cerkev" na svojem banderu; kdor se za to ne peči, on ni nas, ni verni sin Pija IX. Sedaj so hudi časi, toraj se mora vsak spoznati za to, kar je, ako res je: za serčnega kristjana katoliškega! Proč z omahljivostjo! Proč z nejevero! Proč z zatajevanjem !
Jutri, 21. rožn., v god sv. Alojzija, je obletnica kronanja Pija IX. Molimo, da nam Jih milostni Bog ohrani do slavne zmage sv. Cerkve, in še mnoga leta potem.
— Različnosti. Mala apologetika, ki smo jo v 16. listu t. 1. priporočili, je narodu kaj dobro vstregla ter poprašujejo še po nji iz Primorskega in Kranjskega. Opomnimo naj, da kacih 100 iztisov je še pri gospod u spisatelju dr. Lavoslovu Gregorecu, prof. v Mariboru.
Razposojevane, zgubljene, pokradene bukve. M alo kje je tako malo vestnosti, kakor pri izposojevanih b uk-
▼ah: koliko jih ne pride nikoli več nazaj! Ali je to pofitenoV Eden pa drugi je bil že te misli, da naj se na to zadevo v „Danici" opomni, ker veliko gospodov želi nazaj bukev, ki so jih razposodili. — Prof. dr. Vončinu se je pa posrečilo dobiti en del prav lepega bre-viija mehi. natisa s pozi. obrezkom, ki je bil najberže ukraden. Gotovo vstreženo bo s to novico Gospodu, kteri ga pogreša in ga zamore dobiti. —
Nepostavnost v vradu. Eden vojaških naročnikov nam je pisal 1. majnika iz primorskih krajev: „Z veliko nejevoljo sem včeraj prejel Vaš mnogo cenjeni list, ker sem na pervi strani ugledal vsega počečkanega. Ne vem, ali bi se jezil nad c. k. pošto, ali nad pisarnico .... pešpolka... Ce človek pošteno plača, tudi sme želeti, da prejme pošteno blago, kakoršnega si. vred. iz rok d£"... — Nočemo praviti, kakošne gerdobije so bile načečkane na listu, in tudi ne poste in ne vojaške pisarnice zdaj se ne imenujemo; na pervo pritožbo pa, ako se se kaj tacega primeri, bomo preiskovanje dalje
Eali, da pagl avstvo na dan priae in ga zaslužena sen doleti.
Ha Jezici pri Ljubljani je v ponedeljek pogorelo deset poslopij.
ll Dobft- Marsikaj se je že pisalo o razvpitem A. Petavarji, in tudi dosti tako prismojenega, da človek lahko z roko otipa, da je černa laž. Morebiti ne bo napačno, ako o tem spregovori tudi kdo, ki je imel priložnost delj časa opazovati ga, in ki toraj more to do-godbo nepristransko soditi. Toda moj namen ni, vsega popisovati, temuč pojasniti le bolj nektere okolišine, ki zadevajo druge, ki jih v to neljubo dogodbo tlačijo. Prišel je P. v našo faro za mežnaria iz Velesovega, kjer je tudi mežnaril. Vse ga je hvalilo in s prijaznim obnašanjem in pobožnostjo se je bil tako prikupil, kakor malokdo. Do lanske velike noči niso le pobožne ženske, ampak tudi skušeni in postavni možje od njega le dobro mislili. Ali ne zapoveduje tega tudi keršanska ljubezen o bližnjem, dokler se nasprotnega ne prepričaš? Kmali in lahko se pa spotakne, kdor predeleč sega in se vtikuje ▼ reči, ki njemu ne gred6.
Da bi bil gosp. fajmošter njemu dopustil posebne večerne pobožnosti z ljudmi v cerkvi, to ni res, tega nikoli ni storil. P. je sicer res po malem začenjal o večerih z ljudmi moliti; kadar je pa to predeleč segalo in g. fajmošter zvedil, mu je to prepovedal in ustavil. Pa tudi v tei reči bi bil hud spotikljej prav sa prav le tisto, kar k sreči res ni. Po skerbnem opra-ševanji namreč zamorem terditi, da je ostudna laž, kar pišeta, „Nafod" in „Tagbl.", da je P. v cerkvi z leče pridigal in v cerkvi ženske bičal! „Narod" in „Tgbl." Ijudčm pač malo zdrave pameti pripisujeta, ko jim kaj tacega natvezujeta. (V cerkvi se nobena nespodobnost ni zgodila, kakor pozneii dopis bolj na tanko določuj^. P. je nar poprej začel moliti po ave-Marijnem zvo-njenji; ko je pa sčasoma začenjal pozneje, se mu je prepovedalo. Vir.)
Iz službe stopil je P. 1. okt., in 24. nov., toraj »kor dva mesca pozneje, je bil misijon. Tukaj je Tgbl. zopet pokazal, koliko je niemu mar za resnico; da bi namreč tudi jezuite pritisnil k tej dogodbi, pravi, da se je P. pri misijonu naučil ženske bičati. Ker pa od ti-steg*. časa, kar je iz službe stopil, ni bil v nobeni dotiki ne s cerkvijo našo, ne z duhovšino, in ker je tudi med misijonskimi pridigami po pivnicah posedal, bode toraj le Tagbl. veail, po kakem čudu se je mogel kaj od oo. jezuitov naučiti. Odkar je tukaj is službe stopil, je bil za faro moralično mertev; svoje počenjanje je doverševal po tujih farah. Gospodje v Laščah in v Ribnici pa morajo priznati, da sta ]im na njih praianje
tukajšna duhovna resnico povedala in ga nič nista zagovarjala.
Znano je sploh, kako se enake dogodbe raznašajo in zvišujejo. „Fama volando crescit". Če toraj „Nar." in „Tgbl." tvarine potrebujeta, naj se le dopisnikom svojim v Dobu priporočita; po gostilnicah in iz ustkle-etačev in klepetulj utegnejo še marsikaj nabernavsati, ar je voda na liberalni mlin: černiti duhovne, božje pota itd. Sej to je nove ere načelo in vsestranska svoboda!
Iz Zagradca. Lani, ali še pred lanskim sem prosil, naj bi se napravil nov „Proprium Sanctorum", ker imamo že toliko novih listov, in se lahko kaj strese in pozgubi, in naj bi se v ta novi „Proprium" djal tudi Officium „de festo Immac. Conception.; ali dobil sem bil malo po nosu — ; vender se prederznem spet pra-šati: Kako stoji ta reč? Bo kaj, ali nič ne? — J. K.
Od SV. Križa pri Ljutomeru. — Ker se bere, kako ljudje po svetu molijo in romajo za sv. Cerkev in za sv. Očeta, naj povem še jaz lep izgled iz naših krajev. O binkoštnih praznikih jih veliko gre na božjo pot na Bistrico na Hervaško k Mariji Devici, ki je deleč znana božja božja pot. Letos se jih je tod čez 100 zbralo; bili so pred odhodom v naši ceravi na vse zgodaj zjutraj pri sv. maši in so odrnili, potem k«» so jim č. g. duhovni pomočnik s sv. Reš. Teleaom dali blagoslov; zvonovi so jim peli za odhod. Vsi pričujoči so bili do solz ginjeni. Tudi o prihodu se je vse veselilo, ko so zagledali novo zastavo. Sprejeli so jih slovesno preč. g. župnik, večernico ob služili in podelili jim sv. blagoslov. — Iz tega se vidi, kolikor v sedanjih časih peklenšek huje buta z vso močjo v sv. Cerkev, s tim več ima častivcev in prosivcev Marija, da naj varuje sv. Cerkev in prosi pri Bogu za njo.
Tudi na Bistrici so ljudem razlagali sedanje potrebe sv. Cerkve in opominjali jih, naj molijo za Cerkev in za poglavarja sv. Cerk ve. — Pomozi Boe i „Majka Božja Bistrička!" —
¥ sekovski Škofiji so 6. majnika t m. pod škofovim predsestvom imeli posvet: kaj naj storč duhovni, kar se tiče zboljševanja plače. Pričujoči so bili gg. kanoniki, veči del dekanov, in nekteri duhovni iz Gradca.
Pri tem posvetu je bilo sprejetih več točk, ki so v naslednjem posnete:
1.	Za zboljšanje plače si hočejo prizadevati tudi v prihodnje.
2.	Hočejo pa si prizadevati zato s popolno zvestobo do av. Cerkve in njenih načel.
3.	Nočejo torej nobene stopinje storiti, nobenega pomočita izvoliti, karkoli bi iz kacega vzroka ne bilo
Eravično, ne dostojno, dopustljivo, temuč le za to si očejo prizadevati, kar je po eni strani potrebno, po drugi strani pa pravično, spodobno in dosegljivo.
4. Tudi t6, kakor so preteklo leto, odvračajo tako imenovane garancije, posebejni davek na duhovne posestva, vravnavanje Stolnih dajatev po vladi, ki je pri tem brez opravičenja hotla razloček delati, kaj so potrebne in kaj nebistvene reči v katoliških obrednih opravilih.
5. Zahtevati hočejo tudi letos, kakor šolani, namreč: a) Vlada naj spoznA svojo dolžnost, ki je v tem, da pomaga vstanoviti stanu primerne duhovske prihodke, ne pa, da bi s tem sklepala nedopustljive pogoje ali namene; b) vlada naj vgodno prenaredi tiste ukaze, kteri duhovske prihodke tako hudo oškodujejo, kakor so to Škofje v svojih vlagah 1872 do vlade ob-širniše razložili; c) vlada naj verski zaklad Cerkvi v njeno lastno vpravo izroči, vender pa v pomčnu plač-nega zboljšanja, to se pravi, brez skrajševanja navad-
nega deržavnega pridavka, temveč s povišanjem le tega do tistega zneska, kterega je deržavno poglavarstvo pri zadevnem preiskovanji 1871 potrebno spoznalo; dokler se pa verski zaklad nazaj ne dd, naj se dosedanje plače in po potrebi tudi zvišani zneski dajejo saj s tisto dobro-voljnostjo, kakor se je godilo, dokler ni še bila postavljena tista hudo tlačujoča sega poslednjih l£t; pri tem naj se primanjkljeji ravno tako nameščujejo po deržav-nin pridavkih.
6.	Od subvencije tistih 500,000 gl. bi letošnji pri-padek (za sekovsko škofijo 20,544) in lanski ostanek (9025 gl.) hvaležno sprejeli, ako se ta zneska izročita škofu v razdelitev potrebnih podpor, in bi bili s tem duhovni v tako okolišino postavljeni, da bi zamogli te podpore prositi. Dalje pravijo po beaedi:
7.	„Sicer pa nam pripoveduje ozir na čast našega stanu in na cerkveno zvestobo, glasiti se za tako vdele-ževanje, kakor je bilo postavljeno lansko leto, ker po storjenih skušnjah v tej reči, in po pojasnilih danih 13. maja v 72. seji spodnje zbornice ni več moč postaviti tistih treh prideržkov, s kterimi edinimi bi bilo vdele-ževanje (pri „sprejemi podpore) še dopustljivo."
8.	„Ako bi se pa subvencija vender delila po načinu, kterega moramo zaznamnjati za nedopustljivega, in bi se verskemu zakladu v dolg pripisala, bi mi to morali kakor neopravičeno zapravljanje verskega zaklada obžalovati, in od svoje strani hočemo tudi zoper to slovesno protestirati.
9.	„Povabili bomo vse svetno duhovstvo iz škofije, naj podpiše prošnjo do Nj. Veličanstva cesarja (in do vlade), ter bomo v tem naznanili svoje želje in prošnje, kar se tiče zboljševanja in podpore."
10.	Mi sami v svojem okrožji pa bomo po zmožnosti na to si prizadevali, da se prihodki posameznih duhovnij in duhovskih služb zboljšujejo, in pa da se množijo po-močki za začasno podporo posameznih duhovnov.
Edino s t, ki je dozdaj v tej reči gospodovala med duhovstvom, se je tedaj tak6 tudi pri tej priložnosti v novo razodela. Bog daj, da se tudi v prihodnje nikoli ne skali, temveč se neprenehoma vterjuje s tim, da se zvesto in neprelomljivo deržimo sv. Cerkve in njenih načel. Po tem nas do Božji blagoslov spremljal na vse ?trani do srečnega doveršenja tega tehtnega pra-Šanja. Med tem časom pa Gospod ne bo dopustil, da bi zastonj molili: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh." On nam bode veliko obiloiše blagoslovil ono malo, kar dobivamo v zvestobi do sv. Cerkve, kakor pa ko bi z omahovanjem v zvestobi premogli dobiti tuai veliko, k čemur pa tak6 ni upanja. Gospod ve, da imamo veliko več Njegovo kakor pa svoje lastno delo voditi, in nikoli ne bo dal nam odtegniti ne časnega potrebnega, ne milostine moči, da prestanemo nevarnosti, in prenašamo poskušnje, ki jih utegne čas nad nas razgerniti. —
Podobne so pogoje Linške škofije v tej reči, kakor piše „Linzer Volksbl." Trem gospodom je ondotni ordinarijat zadevne, že oddane prošnje nazaj poslal, rekši, da le potlej bode sodelal pri tej delitvi, ako vlada določene pogoje spolni, in da bode v diecez. listu o-znanjeno, ako se to zgodj. — Enako v Briksnu.
Od »▼. lavricija t Švici. — V god sv. Trojice — 19. majnika sem zapustil Šveiningen, kjer sem bival 5 mescev in pol, se romanskega jezika privadil in tudi telesno še koli krepek bil. — Odpeljal sem se proti jugu po pošti. Ko slišite „proti jugu," bi mislili, vendar v toplejši kraje. — Ne, ne! V 4 urah sem bil že tako visoko v gorah, da smo kočijo pustili in se na sanjih naprej peljali. Sneg je bil že ves zmerzel, za muža visok, mraz velik, oster veter je bril. Bili smo namreč nad 7000 čevljev visoko, na tako imenovanem „Julier-pass-u", koder je nekdaj Julij Cesar svoje rimske voj-
šake peljal v Recijo. Eno uro poti sem imel po snegu. Hudo je bilo le to, da se je bilo začelo konjem sem tt tje vdirati, ter so komaj izvlekli. — Ko na drugi sLani zopet do odkidane ceste in do kočij dojdemo, ki so nas Čakale, sem ves trepetal od mraza, akoravno nisem bil slabo oblečen. Dobro v pol ure navzdol pridemo do lepega jezera in do poštne vasi „Silva plana". Bili smo že v Engadinu. Engadin je namreč okoli 15 ur dolga dolina med visokimi gorami, ktere vedni sneg pokriva. Imenuje se Engadin od popačene latinske besede „Oeni catinus, Insko dolje, Innbecken", zakaj 2 uri nad „Silvo piano" izvira na skalnati z vednim snegom pokriti gori „Maldja" reka Ina, še čez 6000 čevljev nad morjem. Pri izviru je zaježena, da dela jezero, vsaj tako veliko, kakor je Blejsko. Konec jezera je vas Sils; kmalo je zopet drugo jezero, na kterega desni strani ste vasi Silva plana in Kamfer.
Tam je zopet odtok in slavno znana kisla voda in toplice sv. Mavricija (St. Moritz), in v četerti ure sem bil na svojem novem štacijonu, v vasi sv. Mavricija, ki je visi od toplice nad tretjim jezerom. Ta vas ima kaki poldrugi tisoč prebivalcev, kteri pa so po veri vsi kal-vinarji. Pisal sem vam že, kako so bili naše uboge misijonarje od tam pregnali. Zdaj pa, ko so se pričele toplice, in bi marsikoga sem ne bilo, ako bi ne bilo tukaj katoliškega duhovna, so se ljudje zavoljo časnega dobička toliko ukrotili, da se lahko med njimi prebiva, ako človek previdno dela. Zarad tujih katoličanov tedaj, ki po leti tu prihajajo, pride vsako leto eden naših misijonarjev na 4 - 5 mescev sem gori. Imamo tukaj „hotel", kakor pri vas v Ljubljani, in letos se dva nova zidata, ker prihaja gospoda iz Laškega, Francoskega, Nemškega, Angleži, in celo Amerikanci, delavci iz Laškega, in lepege derara tu puste.
Za letos so mene odloČili, in borim se tukaj v vseh jezikih, ktere le malo znam. V pervi pridigi sem govoril v štirih jezikih. — Še le pred 6 leti so tukaj sozidali lepo cerkev sv. Mavriciju na čast, in zgodilo se je to posebno na prizadevanje gospč grotinje Puch-nerjeve, vdove nekdanjega avstr. generala tega imena, rojene v Konters u blizo Sveiningen-a. Cerkev , v bizantinskem zlogu, ima zraven velikega še altarja sv. križa in Marije D., in je velika kakor na Rožniku pri Ljubljani. Pa že zdaj je veliko premajhna, ker vsako nedeljo pride 2 - 3000 liudi — iz celega gornjega Enga-dina — po 4—5 ur daleč v to vas, in nekteri k maši. Kmali bom mogel po dvakrat ob nedeljah maševati, da se ljudstvo razdeli. V veliko pomoč mi bo, ako tudi kaki tuj duhoven pride v toplice, da bi prevzel saj eno mašo.
Kakošen pa je kraj? me boste vprašali. Tukaj ne raste druzega kakor trava in do sredi hriba nekak me-česen. Binkoštno nedeljo je za 4 palce snega padlo iu bili smo 2dni kakor v terdi zimi; ne 10minut v hribu se sneg še zdaj solncu brani. Zjutraj je pri vodnjaku voda zmiraj zmerzla, po dnevi pa se vender toliko so-greje, da ni treba več kuriti. Pa sej še v Gorici, kakor mi je prijatel pisal, je bilo o Binkoštih le 7 stop. gor-kote po R.; mi pa smo tukaj 1808 metrov ali čez G026 čevljev nad morjem. Zarad zdravja se nimam posebno pritožiti. Do srede mesca oktobra gotovo tukaj ostanem. V Švici je še vedna vojska; tudi tukaj kuhajo, pa upam, da ne bo kaj hudega. Pri nemški pridigi imam zmiraj tretji del kafvinarjev, toraj moram besede zmiraj tehtati in naše verske resnice natanko dokazovati. — Do-sedai tudi še v Cerkvi nismo prav oskerbljeni; nimamo orgelj, ne križevega pota; zvonček tehta 2 stota; tudi nismo brez dolgov, pa v kratkem se upamo izkopati. Potreba je bila velika te naprave, ker sem ter tje io naseljeni katoličani so bili čisto zapušeni. Kmalo perve
dol sem sel čez tri are daleč po snegu in v ostrem mrazu fantiča kerstit. Obhajilo utegne priti 5—6 ur daleč; pervo obhajilo te dni je bilo 4 ure daleč. Upamo, da se bo v kratkem tukaj stanoviten štacijon napravil, kar je močno potreba.	O. M.
Min z g leti po »vetu.
Laško. Dopisnik iz Kima v „G. C." pravi: „Med pogrebi živimo. Po Manzoni-u (slavnem pesniku) je bil Lipari (poslanec), po Lipari-u Rataci. Smert žanje v taboru laškega liberalizma". Poslednji je bil Rataci, ki je veljal za vodnika vladi nasprotne stranke, v resnici pa je bil njen prijatel in sužnjik Viktor-Emanve-lov. Ako si vlada ni upala v prekucovstvu sama udariti, je to opravil Rataci s svojimi levičarji. Kralj je bil na tem, naj mu Rataci pomaga Evropo oslepariti; Rataci je vbogal in je k goljufiji roko podal. Zato je zdaj Rataci pri ^liberalcih" veliki mož, in ca Laškem se Viktor Emanuel z Lanzom ravno tako po njem joka, kakor Garibaldi in njegovi malikovalci. Bivši sužnjik je pa nase pozabil in umeri v izobčenji. Nič se ne ve od kacega preklica, kesanja, podverženja do sv. Cerkve. Njegova žena, ko je vidila nevarnost, je sicer poslala po znanega duhovna, ki je tudi precej prišel, toda ubogi bolnik je imel dva taka prijatla, kakor svoje dni nesrečni Volter, ki sta v hišo poklicanega gospoda in znanca po mavtarski nesramnosti izv hiše odpravila. Tako tedaj je umeri, kakor je živel! Se ko je iz Rima v Frasinone se odpeljal, je menda obžaloval, da mora Rim zapustiti, preden je imel srečo biti pri pokopu „poslednjega papeža". Ta „poslednji papež" pa — bodi Bog milijonkrat češen in hvaljen! — se prav dobro počuti v Rimu, in vidi, kako zverstoma gredo pod zemljo tisti, ki so tako neusmljeno njemu smert vošili. Sli so: Kavur, Farini, d'Azeglio, Macini, toliko druzih, in zdaj se tudi Rataci. — O tolovajsko življenje, kako žalosten je tvoj konec!
O bivanji ruske cesarice v Rimu so obhajali tudi obletnico laške vstave. Mestna gosposka je samo vodniku Apolovega kazalisa izplačala 32,000 lir za igre v čast ruske cesarice, ki pa nobene stopinje ni vanj storila. Druzih 30,000 lir so zavergli za leseno barako, ki je služila ognjobrancem za vaje, in koliko več še za druge reči. To bojo vse lepo in pohlevno plačali zadavkani Rimljanje. Sej zato imajo „svobodo" — plačevati, j.fortschritt1' v plačevanji, zatiranje svoje Cerkve ! —
Že bolj stara reč je, da je sprejeta postava zoper redovske sredisne hiše, generalate v Rimu. Redovski generali so protestirali pri parlamentu in pri kralju; pa zastonj; liberalizem ima ušesa le za prošnje zoper vero in Cerkev, zanjo je gluh. Med tem pa zopet zahtevajo milijonov in milijonov za brambo zoper vnanje sovražnike, kteri pa mofebiti ne bojo kaj dosti opraviti imeli, ker so tisti notranji sovražniki nar huji, ki se prijatle delajo. Sella, denarski minister, je v toliki zadfegi zarad tolikih zahtev, da menda misli na odstop. —
Nemško. Odpadniki „altkatoliki" so si 4. rožn. v Koloniji izvolili nekacega škofa. Le-td je odpadnik dr. Jož. Hubert Reinkens. Amsterdamski janzenški „erzbischof" Loos pa jim je bil obljubil, da jim ga bo
Eosvetil, ako si kterega izvolijo; toda tisti čas, ko je il Reinkens izvoljen, je Loos skoraj nanagloma umeri, kakor smo že naznanili. — „Tagbl." pripoveduje, kaj je ta Reinkens, ter ga hvali, kako je na shodih odpadnikov v Monakovem in v Koloniji pred vsimi drugimi serčno in s prepričanjem govoril o potrebi obnovljenja rimske cerkve in se skazoval z nemškimi mislimi. — „Unita" pa pravi, da s svojim neobtesanim zabavljanjem zoper papeštvo in papeža Pija IX si je našel pot do sere svojih izvolivcev, pa da je bil on eden pervih, ki je zažigal kadilo in ponujal svojo službo pruski zvezdi, da pa kakor pisatelj ni oslovelo njegovo ime.
Švicarsko. V Oltenu so undan rudečkarji imeli shod, na kterem so se oklicali vsi rudečkarski nauki, in zahtevalo potrebljenje duhovnov. „Unita" pristavlja: „Nič ni dvomiti, da ta program bojo naši dandanašnji gospodje ta ali ta dan spolnili, ako oni ostanejo na kermilu." — Gratuliramo serčnim prijatlom švicarskih „svobodnih človekodircev." —
Francosko. Pod Mak-Mahonom se povzdiga denar-stvo, oživljuje se tergovstvo, vterjuje se zaupanje v mir. Menjava v vpravnih osebah po okrajinah dela povsod veliko veselje pri ljudstvu.
MMobroini darovi• Za sv. Oteta. Iz Zagradca 9gl. 35 kr. Vsih darilcev ponižna prošnja je: Naj sv. Oče za nas Boga prosijo, da bi vsi sveto živeli, zveličano umerli. Naj nam podelč sv. žegen; da bi se neskončno usmiljeni Bog nas usmilil, da bi se na zemljo povernil sveti mir, posebno pa za Jezusovo Cerkev. G. L. G. 10 gl.
Za Kalvarijo in cerkev sv. Jožefa. G. Karol Kral 70 krajcerjev.
Za afrikanski misijon. S Trebelnega 5 gl.
Za oo. Trap iste v Bosni. G. L. G. 1 gl.
Vabimo, prosimo, priporočujemo:
NaroČite si hitro
ZGODHtJO DANICO,
kteri je še nimate; obnovite naroČilo, kterim je Čas potekel. Cerkveni časnik v današnjih Časih ima toliko naznanovati, pojasnovati, učiti, priporočevati, svetovati, odsvetovati, hvaliti, grajati itd. itd., da ne more brez njega biti, komor je le kolikaj malo mar za katoliško Cerkev, za katoliški in nekatoliški svet, za Pija IX in za njegovo deržino po vesoljnem svetu, pa za našo slo-vensko-katolisko domovino. Sami pa dobro veste, da edina podpora našega lista, kteri vredniku vzame do malega vse dneve in veliko noči, je Vaše blago naročevanje. — Serčna hvala gg. pomočnikom in dopisovalcem, kakor tudi vsim blagim naročnikom! Prosimo enake priljudnosti tudi ▼ prihodnje.
Cena je Zgodnji Danici:
v tiskamici prejemani za pol leta 2 gold., po posti pošiljam 2 gold. 40 kr.
Naj ložej in naj ceneje se naročnica pošilja po poštnih odkaznicah z napisom: Naj prej-me »L založništvo „Zgodnje Danice" v Ljubljani.__Vredništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazoikovi dediči v Ljubljani.