TRGOVSKI LIST Časopis la trgovino, Industrlfo In obrt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za H Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — I leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din! — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefpn. št. 30-00. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 25. junija 193i 5. štev. 71. pjcoii nelofahti Umku-icmL 9 pctHudcuni ccMuni Na občnem zbo*u ZdružeA^8’j)letjlcei|tj6’ po pravici grajalo, da oddajajo nekatera 1« večja podjetja naročila šiišmarjem in proti tako nizki mezdi, da ne more z njimi konkurirati niti najbolj soliden in najbolj varčen ter delaven pletilec. Tudi iz drugih strok prihajajo vedno bolj pogosto pritožbe, da nizke mezde, ki jih plačujejo nekatera podjetja, uničujejo eksistenco podjetij, ki plačujejo boljše mezde. Zato postaja zahteva po uvedbi minimalnih mezd vedno glasnejša, ker dobivajo absolutno prenizke mezde v nekaterih krajih res že značaj nelojalne konkurence. Iz trgovskih krogov pa se v zadnjem času množe tudi druge pritožbe o nelojalni konkurenci, in sicer s strani podjetij, katerim takšna konkurenca res ni potrebna. Tako prodajajo nekatera podjetja — poudarjamo, da le nekatera — v svojih detajlnih trgovinah blago po nižji ceni, kakor pa so prodali to blago svojim odjemalcem trgovcem detajlistom. Jasno je, da bi morali ti de-tajlisti prodajati naravnost v izgubo, če bi hoteli še konkurirati. Odveč je naglašati, da takšno postopanje ni niti trgovsko niti pametno. Za pravega grosista je vendar njegova ‘-govina na debelo njegova glavna trgovina, detajlna trgovina pa je le njegov postranski posel, dostikrat le posel, ki se nadaljuje zavoljo tradicije in ugleda, da se ne bi govorilo, da je moral lastnik to trgovino opustiti. Če pa grosist svojo detajlno trgovino preveč poudarja, potem postane neprijeten konkurent onim detajlistom, ki so sicer njegovi odjemalci. Ne sme se čuditi, če ibi ti detajlisti iz nejevolje nad njegovim postopanjem izbrali drugega grosista dobavitelja. Tako bi se zgodilo, da bi grosist, ki bi preveč forsiral svojo detajlno trgovino, dosegel le, da bi s tem svojim forsi-ranjem škodoval svoji glavni trgovini na debelo. Boljši posel bi ubil zavoljo manjšega. V trgovini, kakor povsod v gospodarskem življenju mora vladati načelo: živeti, a pustiti tudi drugim živeti. Na ruševinah in med uničenimi gospodarskimi eksistencami pe more nastati nobeno cvetoče poslovno življenje. Zato je tudi v interesu velikih, da mali obstanejo in da ne izginejo, ker mali so odjemalci velikih. Vsa ta zdrava gospodarska načela pa prezira tisti, ki žene konkurenco tako daleč, da sili konkurenta, da prodaja v izgubo. Naj bo kdo še tako kapitalno močan, da prenese še tako velike izgube, vendar je vsako prodajanje pod ceno napačno in škodljivo. Kajti trgovina ne more živeti brez zmernega dobička. Konkurenca, ki celo najbolj zmerni dobiček onemogoča, je nelojalna in po pravici pravi naš narod takšni konkurenci, da je umazana. Med slovenskim trgovstvom ni bilo takšne konkurence in je tudi pe sme biti. Bila bi pretežak madež na svetli tradiciji in lepem slovesu slovenskega trgovstva. Pa tudi zaradi našega narodnega gospodarstva ne smemo trpeti pretirano nizkih cen. Pri kmetu smo vendar dovolj nazorno videli, kam to pelje, če mora kmet prodajati svoje pridelke za prenizko ceno, če pride zaradi prenizkih cen v pogubo. Ali naj sedaj ta usoda zadene še trgovca in to le zaradi neuvidevnosti nekaterih redkih posameznikov? Kakor so napačne previsoke cene in čezmerni dobički, ker zmanjšujejo promet, tako so napačne prenizke cene, ker te onemogočajo tudi skromni dobiček. Zato je treba nastopiti proti enemu kakor proti drugemu temu zlu in delati na to, da bodo brezizjemno veljala stara in dokazano pravilna trgovska načela. Eno teh načel pa je tudi, da mora vladati med gospodarskimi ljudmi, in zlasti med trgovci, solidarnost in že zaradi te solidarnosti — konec vsaki nelojalni konkurenci s prenizkimi cenami! V ponedeljek popoldne je zakliučil novi \ ^naancBftar -krene svoja-^o^etovaHja ,za se- t st&vo no"ve' \1ajde 'fn kcf sta ga ob 1. popoldne obiskala dr. Spaho in. dr. Behmen, je bila nova vlada že sestavljena. Ob pol petih popoldne so prišli, v predsedstvo vlade t I • c • ft*f* »■'t‘ \ 'l tr-iilfl&K, « , 5^ Hwa vlada •> duhovniki katoliške, pravoslavne in muslimanske vere, da zaprisežejo nove ministre. (Kako so se odigrali dogodki pred konzultacijami mandatarja krone, glej v »Političnih vesteh«.) Prisega nove vlade Točno ob 17. uri je bila zaprisega nove vla,de, ki je sestavljena tako-le: DR. MILAN STOJADINOVIČ, predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, DR. ANTON KOROŠEC, minister notranjih del, DR. MEHMED SPAHO, prometni minister, PETER ŽIVKO VIČ, minister za vojsko in mornarico, NIKOLA PREKA, minister za socialno politiko in narodno zdravje, SVETOZAR STANKOVIČ, minister za kmetijstvo, IGNAT STEFANOVIČ, minister za šume in rude, DR< LJUDEVIT AUER, minister za pravosodje in vero, DR. MILAN VRBANIČ, minister trgovine in industrije, DR. DUŠAN LETICA, minister za finance, DOBRIVOJ STOŠOVIČ, minister za prosveto, MIRKO KOMNENOVIČ, minister za telesno vzgojo, INŽ. BOBIČ MILOŠ, minister za gradbe, DR. ŠEFTIJA BEHMEN, minister brez portfelja, DR. D JURO JANKOVIČ, minister brez portfelja. Po zaprisegi so odšli ministri vsak v svoj novi resor in tam prevzeli še tekom današ- njega dne posle vlade. Izjava predsednika vlade dr. Stojadinoviča Beograd, 24. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Sto-jadinovič je dal agenciji Avali tole izjavo: Kriza vlade, povzročena z razvojem razmer v notranji politiki, se je srečno končala po najširši konsultaciji predstavnikov vseh političnih skupin s strani Nj. kr. Vis. kneza-namestnika. Nova vlada, ki je bila imenovana v znamenju pomiritve, je sestavljena ne le iz skupin, ki so bile zastopane v prejšnji vladi, temveč tudi iz skupin, ki so se doslej nahajale v opoziciji oziroma, ki so stale ob strani. Na ta način se je razširila osnova, da bi v čim večji meri dosegli harmonično zbližanje vseh konstruktivnih sil. To je delovna vlada, ki računa na sodelovanje narodnega predstavništva. Zunanja politika ni prišla tekom dogodkov prejšnjega tedna nikoli v poštev. Tisti, ki so dolžni skrbeti za trajne in velike interese države, postavljajo zunanjo politiko visoko nad naše notranje izpremembe. Zato je malone odveč vsaka izjava, da bomo ostali zvesti tako od-nošajem tesnega sodelovanja z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski zvezi, kakor tradicionalni politiki prijateljstva z našo veliko zaveznico na zapadu — s Francijo. Prav tako pa ne bomo ničesar opustili, da ne bi poglobili prisrčnosti svojih odnošajev tudi z vsemi ostalimi državami, prešinjeni s trajno željo, da kar moči iskreno sodelujemo pri čim boljšem mednarodnem sporazumu in pri gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa pri okrepitvi in organizaciji miru, ki je vsem narodom toli potreben. Izjava dr. Mačka Zagrebške »Novosti« so objavile izjavo dr. Mačka, ki je med drugim dejal, da je njegovo stališče glede bodočega razvoja notranjega položaja razloženo z resolucijo kmetskcndtamokratske koalicije. Resolucijo bo treba samo nekoliko parafrazirati. Popolnoma izključeno pa je, da bi šel v skupščino. Samo pomislite, je vzkliknil dr. Maček, kako mote sedeti skupno v skupščini Mato Domovič, ki je dobil 10.000 glasov, z Matico, ki je dobil le 315, njegov protikandidat pa je dobil 11.000 glasov.« (Ta razlog dr. Mačka sicer ni posebno prepričujoč, ker je bilo tudi predi volitvami jasno, da more volilni zakon povzročiti še bolj čudne rezultate.) Končno je izjavil dr. Maček, da je mogoče, da se najprej napravi sporazum, nato pa sestavi nevtralna vlada, ki bi izvedla volitve. Kakšne so zahteve dr. Mačka za sporazum, to odločujoči vedo. Težavni položaj icg Občni zboc idcuženia Ugoveev v J^ubliani zaUleva: Doba eesolucii na\ se neUa, žalne nai, se deta pcakticne pomoti gospodaestvu Sedemnajstič po vojni je zborovalo ljubljansko trgovstvo na občnem zboru svoje stanovske organizacije in sedemnajstič je moralo konstatirati, da je ostala večina njegovih zahtev neizpolnjena. Sedemnajstič pa je tudi moralo ugotoviti, kako težke posledice so nastale ne le za trgovino, temveč za vse gospodarstvo, ker se niso predlogi in zahteve trgovstva dovolj upoštevale. Ni čuda, če je trgovstvo v soboto v upravičenem ogorčenju zaklicalo, da je tega neupoštevanja zadosti in da se mora doba resolucij nehati. Zato tudi sobotni občni zbor ni izglasoval nobenih resolucij, ker. eo te postale tudi dejansko odveč, saj je v neštetih resolucijah, predlogih in okrožnicah že itak povedano vse, kar more spraviti zopet na noge naše gospodarstvo in zlasti še našo trgovino. Dosti je bilo resolucij in spomenic! pravijo z v©o pravico ljubljanski trgovci in začne naj se že enkrat doba, ko se bodo upoštevali predlogi v korist našega izmučenega gospodarstva in ko se bo tudi na odločilnih mestih posvečala v prvi vrsti skrb dvigu ljudskega blagostanja. Samo to pa je tudi cilj in namen protesta trgov- stva in že zato zasluži ta protest vse upoštevanje. Čeprav pa niso bile na občnem zboru sprejete nobene resolucije, je vendar občni zbor podal toliko dragocenega materiala, ki more služiti odločujočim krogom kot konkretno navodilo, kako rešiti' gospodarsko stisko, samo če je njih volja dobra. Naj bi ne bil ta material podan zaman, ker res je že zadnja ura, da o gospodarski stiski in njenih posledicah ne le govorimo, temveč da se lotimo tudi praktičnega dela za odpravo teh kriz. V teh 17 povojnih letih ni bilo že več ko dovolj resolucij, temveč še mnogo preveč raznih uredb in predlogov, ki so bili le političnega pomena, dočim pogrešamo praktičnih dejanj že skoro vseh 17 let. Od praznih besed k praktičnim dejanjem! To je bil ključ, v katerem je izzvenel sobotni občni zbor ljubljanskega združenja in to je danes tudi klic vsega slovenskega gospodarstva! Otvoritev občnega zbora Občni zbor je otvoril predsednik Kari Sosg, ki je konstatiral, da je bil občni zbor pravilno sklican, da je sklepčen ter da je bil sklepni račun razložen v pisarni Združenja, kakor zahtevajo pravila. V p lete to ih besedah se je nato spominjal tragične smrti našega velikega kralja, če-gar zadnje sporočilo bo slovensko trgovstvo zvesto izpolnjevalo, Slava Njegovemu nepozabnemu spominu! (§lavg — klici.) Prav tako pa bo zvesto služilo slovensko trgovstvo mlademu h ral ju Petru II., kateremu naš iskren .pozdrav! (Zivio-klici!) Nato se je spominjal umrlih zaslužnih članov Združenja, in sicer: bivšega predsednika uprave Franca Stupice, dolgoletnega člana in blagajnika Jurija Verovška, ter članov Ivana Krivica, gospe Amalije Magdič, Josipa Pollaka in Adolfa Potokarja. Slava njihovemu spominul Pred prehodom na dnevni red je nato predsednik Soss pozdravil vse zborovalce ter imenoma: zastopnika obrtne oblasti mag. nadsvetnika dr. Rupnika, zastopnika Zbornice TOl predsednika Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa, zastopnika Zveze trg. združenj predsednika Kavčiča, predsedniku Društva veletrgovcev in indusitrijcev Staneta V d mar ja, predsednika Društva trg. potnikov Kreka, predsednika Pomočniškega zbora Mclicerja, podpredsednika Trg. društva »Merkur« Albina Smrkolja, zastopnika Trg. nad. šole ravnatelja Gruma, predsednika Društva izložb, aranžerjev čulka ter zastopnike tiska. Posebej je tudi pozdravil bivšega predsednika združenja, veletržca Gregorca. Nato je podal svoje predsedstveno poročilo, iz katerega posnemamo: Pocduio pudstd- nika S Leto 1934 smo preživljali v skrajnih naporih za ohranitev svojih eksistenc, ki ea bile zlasti prizadete radi poslovne negotovosti in vedno večjih javnih dajatev. O vsem tem so gospodarske organizacije .ponovno izpregovorile svojo tehtno besedo. Zlasti je omeniti naš nastop proti pretiranim davkom, s katerim smo dokazali, da smo pripravljeni žrtvovati, kar je v interesu države, da pa znamo braniti tudi lastne interese. Ko ugotavljamo vse nevšečnosti, ki jih mora preživljati še vedno naše gospodarstvo, pa moramo tudi ugotoviti, kako vse bolj ugodne bi bile razmere, če bi se upoštevali predlogi gospod, organizacij. Mnogo razočaranj in presenečenj bi nam bilo prihranjenih, naše gospodarstvo pa obvarovano pred marsikaterimi težkimi udarci. Čeprav so še danes razmere težke, pa nas vendar preveva zdrav optimizem, da se bodo tudi pri nas obrnile razmere na bolje. To upamo predvsem zaradi novih vladnih ukrepov in zlasti zaradi njene nove davčne in finančne politike. Sedanja vlada ima tudi nekaj razumevanja za potrebe in skrbi davkoplačevalca. Vendar pa še ni dosežen popoln uspeh, kakor nam dokazuje razdelilni ključ za banovinske trošarine. Še nadalje zahtevamo, da ostane denar, pobran od trošarine Dravske banovine* tudi v Dravski banovini. Pretirani birokratizem prejšnje vlade je ubijal veselje 'do dela, slabil državno misel ter spravil gospodarstvo na rob prepada. Bilo je takrat toliko razočaranj, da teh časov kar ne moremo pozabiti. Včasih je bilo ogorčenje tako veliko, da' smo se že bali, da ne borno mogli ohraniti discipline v naših vrstah. V čast našemu članstvu pa je treba poudariti, da je to v resnih trenutkih bilo vedno na višini položaja ter da je proti pretiranemu fiskalizmu protestiralo sicer energično in krepko, vendar pa tudi dostojanstvena Bil je to resen opomin, da je lok ie prenapet in da je treba kreniti v novo smer. Uspeh tudi ni izostal, Odšla ata fin. minister in njegov pomočnik, direktor ljubljanske direkcijo pa je bil premeščen. Zaradi stroge cenzure se takrat nismo mogli zahvaliti članstvu, zato pa izrekam sedaj ponovno vsein, ki so pripomogli k uspehu naše akcije, našo topfo zahvalo.’ 4............. r* U * na djngt frosHgfergjj, vg^janjg, Predvsem nas zanimajo javna dela, ker gre tu za težke milijone, ki bgd^ n^amU gospodarstvo. Od 568 milijonov/kol ncor jin je dosedaj določenih za javna dela, ddbi Dravska banovina le 35 niilijonov. Ta znesek je za Ikavsko banovino prenizek. Dolžnost narodnih poslancev jet da dosežejo ‘zvišanje za Dravsko banovino določeni^ kf§ditov. Odločno pa tudi zahtevamo, aa priJtejo ta dela v reke naših domačih podjetnikov. 6 Gospodarski razmah je odvisen predvsem bd gradbene delavriosti iiji zato bi morala tako država kakor tudi samouprave to delavpost pospeševati tudi z davčnimi olajšavami. Misliti pa je tudi na to, da si polagoma' ustvarimo doma zp madbenp stro-Rd' potrebno industrijo, ker danes uvažamo §5 celo vrstp iadielkov, ki bi jih mogli sami proizvajati? ” '■'Odjav nih' 'del je posebne važnosti av-tcmohflska cesta na Sušak. Zgraditi pa se mora tudi zasavska cesta. Je to že stara -zahteva, ki jo ponavljamo 'na vseh zborovanjih. Potrebno je nadalje, da javna dela organiziramo in da se v la namen ustanovi poseben urad. Javna dela so življenjska potreba, ki ge ne sme zanemarjati, pa naj bi bili časi še tako težki. Tudi zaradi tujskega prometa je zveza Slovenije z morjem potrebna. Več ko 60 milijonov Din Utrpimo letno, ker nimamo te zveze. Omenil sem že, da zahtevamo, naj dobijo javna dela predvsem domača podjetja, kalečim so se dtosedaj delale vse mogoč© zapreke. Naša podjetja se zato licitacij sploh niso 'več udeleževala. Dostikrat pa so dobila naša domača podjetja delo le s posredovanjem tujih tvrdk in pod njihovim imenom. To z)o j»e treba docela odpraviti. Za .LjUibljano je vprašanje dobrih cest tudi vprašanje napredka trgovine. Gledati moramo na to, da postane Ljubljana središče tujskega premeta in velikih avtomobilski!) cest na sever in jug. Ce bi imeli v naš državi dobre ceste, bi se znatno povedi naš tujski promet. Neizmerno mnogo 'denarja s zflpravi|i, ker nismo pravočasno poskrbeli za dobro ceste. S 1. julijem bo stopil v veljavo novi pravilnik o telefonskih pristojbinah, s katerim bo nekaj dosedanjifc trdot omiljenih. Vendar pa z njim še nismo p»paiuoma zadovoljni ter ‘zahtevamo še nadaljnje znižanje tji£if, zli$ti pfi iust#^ij?kik pristojbin. Simi *»?!#« &$® i Piomagati -t yi^da B. Jevtiča je kopcenbirala državne denarne zavede, kar ji je omogočilo tudi znižanje obrestne mere Narod)#e banke. To je ugodno vplivalo na naše narodno gospodarstvo, Razmere na denarjem trgu pa to ostale še naprej nad vse težke. Vedno bolj občutimo težke posledice, ker ne delujejo naši denarni zavodi, ki so bili nekoč po pravici naš ponos. Zaradi zastoja v poslovanju denarnih zavodov je zastalo tudi vse gospodarsko življenje. V n»ših organizacijah se je ponovno razpravljalo o sanaciji denarnih zavodov ter se med drugim tudi zahteval nov, strog in sodoben zakon o denarnih zavodih, da bo vlagatelj bc^lje zaščiten in da bo dobil zopet zaupanje v dienarne zavode. Iz poTQČil Združenja denarnih zavodov moramo žal ugotoviti, da je kriza naših denarpih zavodov vedno hujša. IPieje se je reševala kriza denarnih zavodov ie z dekreti, toda potrebna je dejanska pomoč, da se da denarnim zavodom cenen kredit. Odločno tudi zahtevamo, da pupilni dtenar ostane v naših denarnih zavodih. Denarni zavodi 90 znižali obrestno mero za vloge, ne pa tudi v isttem razmerju ono za dolfeove. 8 tem nastajk sika napetost, ki sicer na eni strani donaša denarnim. zavodom velike dobile; zato pa na drugi strani preprečuje oživi jenje gospodarskega življenja Potrebno je, da dosežejo denarni zavodi svojo sanacijo z večjim prometom, ne pa s čezmernimi obrestmi. Zahtevati pa moramo nadalje, da se proračuni samouprav prilagode dejanskim gospodarskim razmetani na njih področju ter da se čimpreje izvede dekoncentracija državne upirafe. Pridružujemo se todi 'fcahtevi gospodarskih zbornic, da se revidirajo vs© sedanje trošarine. Nadalje naj se napravi' načrt za sanacijo prezadolženih občin. Birokratiiem i'\ 1 v i ,-riv y f pa naj se izžene taka h državne uprave kot tudi iz vseh drugih javnih teles. ljubljanske £$jpunal|}£ zadeve . St*« je poročal Dtedsednik. j§os« o |vo-iera nastopu na jayjj| j>eji ljubljanskega občinskega sveta, ifae g&spodaisto uiajauje Ljubljane je zelo trpelo, ker so se plače dcžafiuiin uradnikom tako aniiaie. da se SSjejo,\l^ep"izffar Že saff hnanorfl minister, na robu gole eksistence. Trgovina‘tipi še posebno, ker se polovica prometa koncentrira v konzumnih in nabav-Ijalnih zadrugah. Zaradi previsokih avtonomnih davščin se podjetja selijo v okolico. Mestne finance so zla&i težke zakadi visokih dolgov, ki zahtevajo samo za amortizacijo 15 milijonov Din let^>. Mestna trd- to go^poj^rski Ifpgi ugov^riajo povišanju uvpzinine: Velika napaka je bila, da se ni nič storilo za pritegnitev industrije v Ljubljano. ffaj se ta napaka popravi in za industrijo poceni električni tek. Vse to so vzroki, da je trgovina v l^ubljani nazadovala, kar jasno dokazujejo podatki ljubljanske carinarnice. Dočim je v letu 1928. prejela ljubljanska carinarnica odi industrije ii\ trgovine 1&4 milijonov, je prejela 1. 1933 le 67 milijonov, ia dve tretjini manj. Pri takšnem nazadovanju trgovine je pač nemogoče, da bi mogla trgovina zmagovati vedno večje davščine, ki jih zahtevajo od nje država in samouprave, tein manj pri popolnem zastoju na našem denarnem trgu« Državne privilegiran© banke morajo zato omogočiti sanacijo ljubljanske Mestne hranilnice, ker bi se potem popravilo vse gospodarsko življenje v iLjubljani. Ljubljana je dražja od Beograda, občinske doklade pa znašajo v Ljubljani 45%, v 'Beogradu pa samo 25°/o, vrhu tega pa plačuje Ljubljana še banovinske doklade, ki znašajo 58%, dočim jih Beograd nima. Po nedavno objavljenem izkazu v Dravski banovini plačanih direktnih davkov v višini 310 milijonov, odpade na zemljiški davek samo 30 milijonov, dočim -morajo vse druge davke plačati predvsem trgovina, obrt in industrija. Tej davčni moči primerno se mora povečati tudi zastopstvo teh stanov v mestnem svetu. Nadalje sem naglasil na žeji mestne uprave, da ^o danes vse nerentabilne investicije nedopustne, da pa je nujna zgraditev mestne' tržnice. Napravi naj se nadalje načrt za razvoj industrije v Ljubljani ter dela ha to, da postane Ljubljana močno tujsko-prometno središče. Doba resolucij se mora nehati Želimo, da se zboljša kontakt med gospodarskimi organizacijami in slovensko parlamentarno delegacijo. Predlogi gospo-da'rsKili'krogby se morajo upoštevati, ker dovolj je že razočaranj. 17 let že pošiljamo resolucije iri Spomenice, toda doba resolucij se mora nehati, kajti s preziranjem naših zahtev se zanemarjajo interesi gospodarstva. Samo z dobrim gospodarstvom pa mbrenio utrditi'državo. Delo združenja v preteklem letu Predsednik Soss je nato pedal kratek pregled o delovanju Združenja v pretek- članom davčnega odbora, in sicer gg. Verbiču, Vjdmajju, Far Ko.včižU, Bahovcu 'in LavfJrju, sicer 100 letnice obstoja naše trgovske stanovske organizacije, katero proslavo smo hotgli prazngvaji na s|gyesen jmjjm, pa nam zaMfm doSapki v ipese^ 'oktopi:^ nisQ a prosjpve. j je 35 letni^ paše (rgpvske š«®/odkar je p£fj#la v slo- venske roke. Za uspešen razvoj in napre- Žftčf* rw!ell^ # fi' iefjsk€toira razoru najlepše priznanje m zahvalo. Tretji jubilej je praznovalo naše kulturno gospodarsko glasilo »Trgovski tovariš«, in sicer 30 letnico obstoja in 10 letnico, od kar je zvezni predteednik Kavčič urednik: Tudi ujeipu gfe Zft i)jpgpvo požrtvovalno delo in prizadevanje toplo priznanje, gruštvo potnikov in zastopnikov je kop- M, PrMfWto Kaaar je slo ta Interese in napredek slo- venske trgovine, so slovenski trgovski potniki v polni meri izvršili svojo nalogo, zato ŠčUM temu dCH|fVH ra*ipaha v kof^ našejni} gosp%rstv|». ' Mestni občini i^ekam toplo ^hvalo za j|astayitgy dveh organov v svrho zasjedova n|w nelegalne trgovine in za odobritev podpore naši šoli. poudarkom! j>a imorain podčrtati mlačnost članstva napram našim sestankom, zborovanjem in prireditvam. To se je izkazalo zlasti pri proslavi 25 letnice naše šole. S tem sem izčrpal svoje poročilo; zahvaljujem se vam za pozorriošt ih se zahvaljujem predstavnikom Zbornice in Zveze za vso podporo, ki so nam jo izkazali, ter prosim, da nas podipirajo tudi v bc-do„qe. odobravanje.) * Nato je povzel besedo zfactuZiti ftcccUedniU’ 7voh JetoUn bi: -—- — — —- ki so vestno in požrtvov^.^ branil i iptere^e trgevstva/ Prav tako pa se zahvaljuje za uspešno delo članu reklam^cijg^jga odbora g. Smerkolju. Velike važnosti za vse jugoslovansko ,r" ‘fovstvo je bilo zborovanje trgovstva v Škoplju in uštanovitev Zveze tfg. združenj za vso državo. Velike zasluge si j© pri lem pridobil g. Kavčič. .^adnaštvo pisarne Združenja ?asluži vse priznanje za svoje vestno delo. članstvo ^rao info^onvali o važnejših vprašanjih tudi z okrožnicami in z noticami v »Trgovskem liatu«, ki prinaša najaktualnejša pojasnila in poročila in je zato stanovska, dolžnost vsakega člana, da je naročnic »Trgovskega lista«! V tisku je naša moč in zato je patrejtmp, da ga podpiramo. S Jfqm<$«iškim »borom smo živeli v najboljših odnosajih in tudi v bodoče bomo sporazumno reševali vsa vprašanja. Da ajfto v Ljubljani nastopili in protestirali proti nevzdržnim davčnim bremenom, izrekam zahvalo vsemu akcijskemu Odboru, na čelu s predsednikQm Zbornice g. Jelačinom. Moje predsedniško poročilo n$ bi bilo popolno, 8e s*e ne bi š{k>mnil SfUrih jubilejev v naših trgovskih organizacijah, in ki se najprej zahvaljuje za pozdrave ter obenem sporoča pozdrave Zbornice, ki Ibo vedno podpirala stremljenja združenja. Ob-žajuje, da ni obisk občnega zbora večji. Res je, da smo vsi zaposleni, toda še vedno moremo najti toliko časa, da se udeležujemo dela v svojih organizacijah. Zato ve6 zanimanja za stanovske organizacije. . G. predsednjk Soss je v svojem poročilu naglasil, da smo letos vendarle dosegli nekatere uspehe. Odločno je treba posedati, da smo jih dosegli je zaradi solidarnosti trgovstva, pa tudi solidarnosti drugih stanov s trgovstvom. Samo s to solidarnostjo smo podrli ono nesrečno mnenje, da tožimo in protestiramo trgovci le iž nekega kveru-Lantstva. Solidarnost gospodarskih stanov nam je prinesla praktične uspehe in zato je bilo od nekdaj stremljenje Zbornice, da to solidarnost še poveča. To je tudi vzrok, da smo iskreno pozdravili ustanovitev gostinskega odseka v .zbornici, ker se je s tem solidarnost gospodarsikih stanov okrepila. Mi se borimo proti centralizmu v upravi in hočemo doseči čim večjo decentralizacijo. Zaradi tega smo za to, da se ustanovi še kmetijska zbornica ih da se pridruži naši zbornici, da bodo! vsi gospodarski stanovi 'združeni y eni zbornici. Gibanje za 'ločene zbornice jie v mnogem nastal^ zaradi bplnilj g^pbijiify ambicij, da bi imeli t*i abomičaie predsednike. Toda zaradi teh ambicij me smemo Škodovati naši zahtevi po dekoncentraciji in zato moramo biti za skupne zbornice, da se bo naše gospodarstvo harmonično razvijalo. Tu je padla tudi beseda o neupoštevanju naših zalhtev in o očitkih, da nismo bili vedno v svoji kritiki dovolj patriotični. Mi te očitke odločno zavračamo, ker smo bili in isrno vedno dobri Jugoslovani, že zato, ker smo tudi dobri Slovenci, ki hočejo nič drugega, kakor da se vse pokrajine v Jugoslaviji enakomerno razvijajo. (Odobrava- j nje.) Svoje zahteve mo-ramo v Beogradu braniti odločno, ker saino potem bomo tudi , upoštevani. G. predsednik je omenil tudi naše denarne zavode. Nad 800 denarnih zavodov smo imeli v Sloveniji in oelo v Beogradu so govorili s priznanjem o ieli zavodih. Danes pa so ti naši denarni zavodi na tleli, ker fe .niifr neli>vi^t l^tTui. 3 papirnatimi resolucijami Se ta ne more odpraviti, temv§č ppt^ebna ie dejanska p°-m6Č, kakor so to storili v drugih državah, pa Č^koslovaškepi ij» v AvaUfljj. Tu so . imeli denarni zavodi' tudi Tiraudnlozne izgube, a,vendar je priskočila država samo Čred it-A nstalti na pomoč z eno milijardo Šilingov. Enako je rešila nemčija D banke iz stiske. Premalo solidarnosti danes tned trgovci. To se je videlo tudi v našem boju proti privilegijem nabavaljalnih zadrug. Ne gre, če kdo govori tepa zadrugam, da je naš boj proti tein privilegijem le delo enega izmed nas in da profti tenm hujska zadruge, samo zato, da bi potem zadrega kupila vagonček blaga od njega. (Odobravanje.) Nato je govoril predsednik Jelačin o nemogočih zahtevah, ki si jih včasih dovoljujejo 'nekateri birokrati v svojih predpisih. Tako mora vsak telefonski naročnik podpisati zavezo, da ne bo govoril po telefonu nemoralno, da bo vedno vljuden itd. Kako si more dovoliti uprava takšne predpise! Odločno protestiramo proti tem žalitvam! Na drugi strani pa moramo kon-statirati, da se tudi z uradne strani dostikrat pozablja na vljudnost pri telefonu. Predsednik Jelačin je nato podal par drastičnih konkretnih primerov, od katerih je napravila posebno močan vtis afera bivšega poštnega upravitelja na Sušaku. Pravilno je dejal predsednik Soss, dia se metra doba resolucij nehati in da že 17 let zaman čakamo na izpolnitev naših zahtev. V ta naiheih; je potrebno, da smo vedno in vselej solidarni' in naj se že zgodi karkoli. A tudi med poslanci je potrebna večja solidarnost in že davno bi se morali slovenski poslanci zediniti na skupen program, ki bi ga v Beogradu zastopali enotno. (Odobravanje.) Zlasti bi se morali zanimati za praktična gospodarska vprašanja. Tako je nujno, da dosežejo poslanci, da se popravi sedanji raadelhi ključ pri banovinskih trošarinah. Kar zbere posamezna banovina, to naj tudi ona dobi. In takšnih vprašanj je še vse polno, kakor nas uče Trbovlje in vsa vprašanja, ki so v zivezi z brezposelnostjo. Več praktičnega dela za naša praktična giospo-darska vprašanja, kličemo zato našim poslancem! (Živahno odobravanje.) Nato je podal tajnik Lojze šmuc tajniško poročilo, ki je bilo zaradi svoje skrbne sestave in zla radi lepega pregleda o delovanju Združenja v preteklem letu sprejeto s splošnim' odobravanjem. (Zbog pomanjkanja prostora priobčimo njegovo poročilo prihodnjič.) Blagajnik Anton Verbič je podal nato blagajniško poročilo, ki je tsilo pregledno in jasno. Vsi dohodiki Združenja so znašali 1,410599 Din, ravno tolike so znašali tudi izdatki. Pripomniti pa je treba, da so znašali odpisi skupno 11.908 l)in. Osebni izdatki za šolo so znašali Din I1IO.6O6, za brezposelne je izdalo Združenje 61520 Din. Premoženjsko stanje združenja je znašalo'1,021.250 Din. Od dohodkov omenjamo naslednje: inkorporacije so dale 916.800 Din, doklade 142.744 Din in šolnina 100.325 Din. Blagajnik Anton Verbič je nato poročal o noVom proračunu, ki izikazuje'255.450 Din izdatkov ter 193:450 primanjkljaja, ki se bo kril kakor lani z 12% doklado na čisto osebno pridobnino. V novem proračunu so med drugim znižani potni stroški, zato pa povečane j>odpore brezposelnim trg. pomočnikom. Po z odobravanjem sprejetem pojasnilu blagajnika Verbiča na neko vprašanje g. Petelinca je poročal za nadzorni odbor g. Naglas. V svojem poročilu je naglasil, da jo 'nadzorstvo temeljito pregledalo vse knji- in Tn-To«. Z odobravanjem in splošnim pritrjevanjem je bil sprejet ta pred-1°£- G. Ivan Železnikar je opozoril, da se dogajajo zlorabe pri nabiranju daril za razna humanitarna društva, in tudi najodličnejša. Znani so mu primeri, ko so nabirateljice uporabile od trgovcev darovane predmete za sebe in svojo rodbino. Ostro je tudi grajal, da se nič pravega ne stori proti vedno bolj razširjenemu krošnjarstvu. Žalostno je, da nekateri uradniki krošnjar st v o s tujim blagom kar direktno podpirajo. Znan umi je celo primer, ko je orožnik, mesto da bi nastopil proti krošnjarju, sam kupil blago Ud krošnjarja. Na tak ppčin pač ne more. biJS koilec kroš-njarske nadloge. Uprava naj energično nastopi proti krošnjarstvu. G. Golob je poročal v imenu železninar-jev o sporu, ki ga ima sekcija z nekim trgovcem, ki da prodaja blago ali po lastni ceni ali pa 2 do 3 odstotke pod nabavno ceno. Na ta način se onemogoča trgovcem vsak zaslužek. Trgovci so dolžni proti tej nelojalni konkurenci v lastnih v/stah sami napraviti red. Graja, da po njegovem mnenju im po mnenju vseh že-lezninarjev ni bila uprava v tej zadevi dovolj energična. Končno je predlagal g. Pezdirc, da se že nekaj stori za uvedbo socialnega zavarovanja trgovcev. Na vae te predloge in zahteve je odgovarjal predsednik Soss in dal potrebna pojasnila. Zlasti je poudarjal, da se socialno zavarovanje ni moglo izvesti, ker je pokazalo trgovstvo za to zavarovanje premalo zanimanja. Nato je predsednik Soss zaključil občni •zbor, ki je trajal do tri četrt na 12. Uvedba novih davkov in zavarovanj v USA Predsednik Roosevelt je predložil kongresu novo spomenico, s katero zahteva uvedbo novih davkov, ki naj obremene naj-yišje dohodke;' d«i7 Din.. Zaradi večjega števila zavarovancev pa je skupna zavarovana vsota vendarle narasla, in sicer od 288,4 na 297,1 milijona Din. Drago posojilo Pokojninski zavod y Ljubljani je posodil mariborski mestni 6bčrni 7 milijonov Din proti 9 odstotnim obrestim. Pokojninski zavod pa sme sani zvišati obrestno mero še za en odstotek. Posojilo se sme nadalje odpovedati šele po šest mesecUj. Poleg tega se je Pokojninski zavod vknjižil še na razne nepremičnine maribbrske občine. Ce mora občind, ki nudi vendar dovolj jamstev Za odplačilo dolga, plačevati tako visoke obresti, potein se pač ni čuditi, če vlada na našem denarnem trgu tako pretirano visoka napetost nibd debetnimi in kreditnimi Obrestmi. Za vloge se v zaščitenih zavodih plačuje 2°/o, za posojila pa je treba istim zavodom plačevati po 10 in več odstotkOv. Ozdravljenja našega gospodarstva na th n*čm pač ne bomb doživeli! Mislimo, da bi moral tudi Pokojninski zavod pomagati, da se olajša dolžnikom njih položaj. ' ’ • Naši aktivni kliringj Po podatkih Narodne banke z 19. 6. je naš aktivni saldo proti Nemčiji padel od 300 na 287 milijonov Din. 'Čakalna doba se je nekoliko zmanjšala. Naše aktivne terjatve proti'Italiji so se zmanjšale od 52.9 ' na 51.1 milijona Din. Čakalna doba pa se je povečala za cel mesec. ' ’ H' Kongres Mednarodne trgovinske zbornice Letošnji kongres Mednarodne trgovinske zbornice se začne dne 24. junija ,v Parizu. Udeležba na kongresu je zelo velika. Tudi iz Jugoslavjju j© odšla na kongres številna delegacija. Ljubljansko zbornico zastopa na kongresu .njen gen. tajnik Ivan Mohorič. Na dnevnem redu kongresa so med drugim ta vprašanja: organizacija proizvodnje in razdelitev odjema, zboljšanje mednarodne trgovine ter ureditev mednarodnih transportnih vprašanj ho poživljenje gospodarske delavn^i z večjim angažiranjem kapitala tudi za kapitalno bolj revne dežele. e ve mit^ if&ših zborpic in dr. Mačka je sprejel knez-na-$!$}% v a.f'dieiici Uiuhoriča, Lju- bo Davidovica in Aco Stanojeviča. Prihodnji dan pa še dr. Korošca, Joco Jovanoviča, dr. Spaha in dr. Hodžero. S tem so bite 'konzultacije v glavnem končane' V1 nčiičjjo je sprejel knez-namestnik v avdienci finančnega ministra dr. Milhna Stojadinoviča Wr mu podelil mandat'za’s^-štiavo novfe vlade.': pr. Maček je pred svojim odhodom iz Beograda dal ndvlnkrjem ‘ naslednjo pomembno izjavo: »Pozvan od kneza-namest-hika sfem p^lsel v Beograd ter tu hhietel fakb od gtfarii prebivalštvd, kakor fudi od opalih prijateljev in »^emvcev m spem-tan In prisrčen sprejetfi, s katenirn sem zelo zadovoljen. V švbjffii razgovorih s kne-zoni-namestnikom in generalom Petrom Živko Vičem seni ‘odkrito iti iskreno razložil svoje mišljenje glede tega, kakd se ustvari nova politična atmosfera ter po njej nova politična situacija, v kateri bi se mogla reševati ter definitivno rešiti naša no-tranje-politična vprašanja, v prvi vreti hrvaško vprašanje. Razgovori z mojimi srbskimi prijatelji kažejo, da je naše veliko delo za medsebojno zbližanje in ožje sodelovanje na najboljši poti.« Bolgarski ministrski predsednik Tošey je bil sprejet od bolgarskega kralja v avdienci, ki jo spravljajo v jjvezo ? bližnjo (jfe-misijo bolgarske vlade. Angleški minister Eden je prišel v Pariz, da pridobi Francijo za priznanje nem-ško-angleškega pomorskega sporazuma kot podlago za nadaljnja pogajanja. Čeprav je nudil Eden Franciji tudi nekatere ugodnosti glede letalskega pakta in pomorskega oboroževanja, vendar ni dosegel.©d Francije priznanja. Pač pa se je napetost med Francijo in Anglijo nekoliko polegla. Minister Eden se je iz Pariza odpeljal v Rim, da pridobi Italijo za priznanje nem-ško-angleškega pomorskega sporazuma. Obenem se je razgovarjal z Mussolinijem tudi glede Abesinije. Ne v enem ne v drugem vprašanju ni dosegel resnega uspeha. Mussolini baje zahteva, da se prizna Italiji podoben protektorat nad Abesinijo, kakor ga ima Francija nad Marokom in Anglija nad Egiptom. Ce bi se Svet Društva narodov količkaj izrekel protj italijanskim aspiracijam v Abesiniji, bi Italja izstopila iz DN. i Iz Italije odhajajo zopet veliki transporti vojske v Afriko. Tisoč miličnikov je bilo poslanih v Masavo, da napravijo tam red, ker doslej ni bilo poskrbljeno niti za ležišča vseh italijanskih vojakov. V Abesinijo sta prispela dva francoska letalca, ki bosta tam organizirala zračno službo. Socialistične organizacije y raznih evropskih državah pripravljajo protestni kongres proti nameravanemu italijanskemu pohodu v Abesinijo. Britanski veleposlanik v Moskvi je izročil zunanjemu komisarju Litvinovu povabilo svoje vlade, da se sovjetska vlada udeleži londonske pomorske konference. Litvi-nov je odgovoril’!da bo odgovoril čez nekaj dni Očividno bo preje vprašal za svet Pariz. Nemški bojevniki so prišli v Anglijo, kjer so jim priredili zeld top,el' sprejem. Francoski list) objavljajo izjavo nekega visokega pomorskega strokovnjaka, ki pra-vif da nemška mornarica nikakor ne sme nadkriliti franooske. Danes znaša tonaža francoskega) brodpvja 30% aqgteškfga, 146.000 ton la(jij pa je v gradnji. Ce pa fop Pqir©ha, bo jFrancjja še gngfno povišala svoje brodovje, kar jli j p tiifii lahko, kqr ima 18 ladjjedolnip. Giitnbiis je v proračunski razpravi m^-gpatske zbpinifi« i^avii, da Madjarak# |e uadjaJije vzgaja na pojpolni en^oati ževanja z drugimi državami. Dejal j© tudi, da je finančni položaj Maijfjarskp pbii-pen in da Madjarska nujno potrebpje pjed-narodno posojilo. Manj bi rovarili proti drugim državam, pa bi imeli več denarja! Avstrijska vlada je sklenila, da s i. julijem poveča števjlo oficirjev in podoficit-jev. Ta sklep avstrijske vlade smatrajo kot PTvi korak uvedbp vflijiš|še dolžnosti v Avstriji. Portugalska vlada izjavljp, da nikakor ne bo dopustila, da bi postale njene kolonije, ki jih ima že več stoletij, predmet mešetarenja med nemškimi in angleškimi državpiki. Poljska socialistična stranka je sklenila, da proglasi za 25. junij v Varšavi in Lodzu stavko v protest proti novemu volilnemu t nrfirtH 9tran 4. Štev. 71t ^ > n vavj m m e ib » * r * Uonyce$ v Pacusu Najve.čjega pomena za kongres je bil referat podpredsednika nemške hj-anilniške in žirovne zveze (Deut-scier Sparkas^en und Giroverband), dr. Erwina Gugcl-meicrja, ki, j®,.imej glavni referat o temi »Hranilnice in krize«, iz njegovega končnega referata posnemamo zlasti te ugotovitve: Hranilnice so važno sredstvo za določitev bodočega gospodarskega razvoja in naravna obramba zoper gospodarske tež&oče.. Varnost in likvidnost hranilniških naložb sta vazen mednarodni činitelj. Zato morajo hranilnice skrbeti za likvidnost svojih naložb s pravilno kreditno politiko. Toda tudi vladam in Narodnim bankam pripada naloga, da pravočasno izvršijo vse potrebne ukrepe* ki liaj zaščitijo interese vlagateljev in Ida priskrbijo plačilna sredstva, i^afo pa morajo tudi hranilnice skrbeti, da bodo njihovi vrednostni papirji in menice mogli vedno služiti za podlago posojilom pri centralni banki. Pomoč'Naroidnih bank in držav v času krize Dr. GugelmeieT je bil za ta referat najbolj poklican, ker je baš Nemčija največ trpela od dviganja vlog pVi svojih hranilnicah in drugih denarnih zavodih počenši z letom 1981. Takrat je nemška >Reichsbank«, zavedajoča se, da mora ohraniti plačilni promet > državi za vsako ceno*. dala hranilnicam na podlagi njihovih menic nič manj ktf 1300 milijonov mark posojil, kar pomeni danes znesek 22 tri čjetrtine milijarde dinarjev. Ta znesek je Zadostoval, da so hranilnice mogle zadovoljiti vse zahteve vlagateljev, ki pa so baš zbog tega začeli vračati svoje vloge tako naglo, da je znašal dolg hranilnic »Reichsbankk po enem letu komaj Še 60 milijonov mark. Nič drugače ni bilo na Češkoslovaškem, kjer so imele hranilnice na razpolago najrazličnejše možnosti, da dobijo denar za izplačila svojim vlagateljem, ki pa sicer niso zahtevali velikih zneskov. Danes vidimo, da vloge v teh dveh državah naraščajo v prav hitrem tempu. Podobno je bilo v Avstriji, o kateri je podal prav_ob-širno poročilo namestnik generalnega tajnika Prve avstrijske hranilnice na Dunaju dr. Friedrich Thausing. V svojem referatu, ki omenja tudi zgodovino hranilnic in bank v v?ej bivši Avstriji in nudi torej mnogo zanimivega tudi za zgbdovino denarstva v Dravski banovini in navaja, kako so avstrijske hranilnice prebredle razne krize, ki so bile skoraj izključno političnega značaja. Vedno je a v strij-sko-ogrska banka nudila stojo pomoč hranilnicam, ki so zašle zaradi nepričakovanih zahtev vlagateljev v težave, in tako so vse avstrijske hranilnice prebredle likvidnost^ ne krize brez večjih pretresljajev. (V spominu so n»m še dogodki leta 1908., ko je Avstrijsko-ogr^ka banka skupno s Pbštno hranilnico dala takratni Kranjski hranilnici o priliki velikega navala vlagateljev na razpolago kredit 25 milijonov zlatih kron, kar je seveda zadostovalo, da je hranilnica mogla ugoditi zahtevam vseh vlagateljev.) lž predvojne zgodovine hranilnic navaja Thausing, da so se hranilnice zato tako uveljavile, ker so se vedno držale gesla: Izplačuj, izplačuj in zopet izplačuj! — Seveda je to bilo mogoče le po zaslugi solidarnosti hranilnic, ki so si med seboj pomagale; sicer pa je zlasti v avstrijski povojni bančni zgodovini važno, da je po krizi dunajske Crec^itanstalt leta 1931. »avstrijska država v interesu političnega in socialnega miru ukrenila vse« in obenem z izjavo o težavah te banke naznanila tudi sredstva, s katerimi hoče pomagati. Treba pa je upoštevati, da so avstrijske banke bile ne samo nelikvidne, temveč tudi prezadolžene in je torej država morala celo dati finančno pomoč za pokritje izgub, dočim pri hranilnicah ni šlo za kritje izgub, temveč za to, da imajo na razpolago potrebna sredstva za izplačila vlagateljem. Narodna banka in Poštna hranilnica sta torej avstrijskim hranilnicam leta 1931. posodili velike zneske, od katerih pa so hranilnice že do konca leta 1931. velik del odplačale, tako da so hranilnice koncem leta 1931. dolgovale tem in nekaterim drugim denarnim zavodom le še 52 milijonov šilingov. Ta posojila so popolnoma zadostovala, da zajamčijo likvidnost hranilnic in povrnitev zaupanja. Sicer pa so tudi ta posojila razmeroma malenkostna, ker so imele vse avstrijske hranilnice takrat 1485 milijonov šilingov vlog, t. j. blizu 12 milijard dinarjev. Avstrijski primer jasno kaže, s kako malenkostnimi sredstvi se d& rešiti zaupanje vlagateljev, ako se ravna hitro in smotrno. (Dalje prih.) Gjublfcmska boiexa ---------------- Žitno tržišče Tendenca neizpremenjeno čvrsta. V tem tednu je bilo zaključenih le šest vagonov koruze in en vagon pšenice. Cene moki, otrobom, ovsu in pšenici so ostale neizpremehjene, le koruza se je podražila za Din 2'— pri 100 kg. Žito: Koruza: popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, frco vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu 79 — 81 — popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon banatska postaja, plačljivo proti dupjikatu . . • 77’— 79 — Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 108’— 110- PeSnica: zdrava, reš. suha, 78 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . . 139'— 144'— zdrava, reš. suha, 78 kg, 2%, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu 138 — 141- Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . .. 235'- 245- pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 230- 240’- pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 210- 220- 190- 200 — Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 60 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. j prom. davek, franko vagon bačka poeta ja . .. . . . fr 100-- 105- Znižanje francoskega diskonta Francoska državna banka je prejšnji teden znova znižala eskontno obrestno mero od 8 na 5 odstotkov, ker se je stanje francoskega gospodarstva že znatno popravilo in je devizno vprašanje urejeno. Odtok zlata iz banke se je končal in se je pokazala okrepitev zlatih rezerv za 28 milijonov. Obtok bankovcev s e je znižal za 750 milijonov frankov. II Doma in po svetu Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna. Ker so se pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo zopet zavlekla, se v tem času lahko izvažajo v Italijo iste količine lesa kakor lansko leto. Vendar je pa uvoz v Italijo še vedno vezan na tako zvana uvozna dovoljenja. Zbog slabega izvoza ob tem času v letu 1934. kakor tudi zbog tež-koč, ki so v zvezi z uvoznimi formalnostmi, je sedaj ižvoz silno otežkočen. Akoravno se blago išče in nujno potrebuje, pa vlada v našem lesnem izvozu zbog omenjenih težkoč skoroda popoln zastoj. 2e kupljeho blago se ne more izvažati in čaka po cele mesece na uvozno dovoljenje. Še najlaže se prodajo trami, to pa zaradi tega, ker se je lani v teh mesecih izvozilo precej te vrste blaga. A tudi potrebna uvozna dovoljenja se laže dobe za trame. V drugih vrstali lpsa! pa kupčija docela počiva. Občni zbori Mariborska industrija svile d1, d. v Ljubljani ima občni zbor dne 5. julija ob desetih v Ljubljani, Beethovnova 14. 50 letnico je praznoval te dni vseučiliški prof. dr. inž. Milan Vidmar, enako znan po svetu kot odličen znanstvenik ko kot šahovski velemojster. Jubilantu tudi naše čestitke! Umrl je major Alfred Lavrič, sin znanega odločnega Slovenca podmaršala Lavriča. Tako v svetovni vojni, ko še zlasti pri osvobodilnih bojih za slovensko Koroško se je proslavil s svojim junaštvom. Bodi mu ohranjen svetal spomin! Bivši pomočnik finančnega ministra doktor Ncdeljkovič je imenovan za rednega profesorja na gozdno-kmetijski fakulteti v Zagrebu. Posl. Voja Gjorgjevič je imeil v skupščini govor, v katerem je zahteval več svobode za tisk. Med drugim je dejal, da opozicija ne bi dosegla t^ko velikega uspeha, če bi smeli listi .poročati o. vseh onih dogodkih, ki jih je omenjal notranji minister v svojem govoru. Za ločitev šolstva od politične uprave 99 izreka zadnji »Učiteljski tovariš«, glasilo slovenskih učiteljev. Kmetskim dolžnikom je zamenjajva menic v smislu zakona o kmetski zaščiti podaljšana do 1. septembra. Zadružne gostilne, to je zadruge, ki izvršujejo gostilničarski obrt, morajo imeti posebno koncesijo po obrtnem, zakonu, ter biti včlanjene pri gostilniškem združenju svojega kraja. Tako pojasnjuje zadružnim gostilnam tudi »Narodni gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Osijeku je končala svojo likvidacijo brez pomoči zadružnih članov in je prevzel ostarfek premoženja Šavez, ki do 1.1936. ne namerava obnoviti te podružnice. Dom poštarjev je bil slovesno otvorjen v nedeljo v Ljubljani na Tyrševi cesti. Jadranska obrežna, cesta se gradi od Savske banovine proti Biogradu in Šibeniku in bo skupno dolga 400 km, kar bo zelo ugodno za turiste. Za gradnjo ceste je določenih 25 milijonov dinarjev in zaposlenih 1500 delavcev. Novosadske tiskarne tožijo nad konkurenco drugih, zlasti slovenskih tiskarn in posebno Kranja, da jim odvzemajo vse licitacijske dobave, kot vzrok pa navajajo, da je cena električnega toka v Novem Sadu neprimerno viBoka in zahtevajo znižanje za razsvetljavo na 4 in za pogon na dva dinarja za kilovat. Zdaj še celo Električna centrala sama tiska svoje tramvajske listke raje v Os jeku. Pristanišče v Metkoviču morajo izčistiti, ker je že sam italijanski lesni trgovski parnik Garda že dvakrat nasedel. Najmodernejši sanatorij na Lovčenu je otvorjen, na Ozrenu pa postavijo dom za jetične orožnike. Direktor tiskarne za kolke Manojlovič, ki so ga v nekem procesu uslužbenci zelo obremenjevali zaradi zlorab v službi, je bil odstavljen ter je proti njemu uvedena disciplinarna preiskava. Mednarodna konferenca za delo je sprejela konvencijo o plačanem enomesečnem dopustu delavstva ter konvencijo o pravici delavstva do pokojnine. Praktičen pomen pa bodo imele konvencije šele potem, ko jih bodo posamezne države uzakonilo, kar pa se ne bo zgodilo tako kmalu. Mednarodni čebelarski kongres bo v okviru svetovne razstave v Bruslju letos ©d 3. do 6. avgusta. Na sporedu je tudi predavanje o povečani rasti čebel. Da zmanjša brezposelnost je italijanska vlada prepovedala pri žetvi uporabo strojev. Vse delo se mora opraviti na roko. Vseh žrtev v Reinsdoriu je bilo po uradnih podatkih okoli 800, od katerih je mrtvih že nad 100, drugi pa so ranjeni. Nova velika nesreča ( c je pripetila v borskih rudnikih prejšnji teden, pri čemer je bil en delavec ubit, dva pa hudo ranjena. Obešen je bil v ponedeljek zjutraj v ma-riboru Viktor Juhant, ki je umoril na severni meji nekega krošnjarja ter mu po umoru pobral ves njegov denar — celih 150 Din. Ustrelil se je uradnik ljubljanske carinarnice Franc Dubrovič, ker so prišli na sled njegovim poneverbam, ki dosegajo vsoto približno 350.000 Din. konji od 4000 do 7500 par, za zakol 1.25 do 1.50. Detelja se je prodajala po 40—50 za q, otava 45—55, seno 35—45, slama za steljo 80, kubični meter drv po 50-60. II fladio* Cjublfana Sreda, dne 26. VI/: 12.00: Odlomki iz priljubljenih loper na ploščah — 12(45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 18.15: Simfonične glasibene slike na ploščah — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Plošče po željaih — 18.20: Pogovor s poslušalci — 1840: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.00: Odpravimo motnje — toda kako! (predav.) — 19.30: Nac. ura — 20.00: Narodne v novi obleki — 20.45: Za ples, za ples! — igra Ronny-jazz 21.30: Čas, poročila, vreme, spored — 22.00 Napevi iz raznih operet, Radijski orkester in plošče. Četrtek, dne 27. VI.: 12.00: Ruske narodne na ploščah — 12.45: Vreme, poročila — 18.00 Čas, obvestila — 13.15: Podoknice na ploščah — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Mojstri saksofona na ploščah — 18.20: Slovenščina (prof. R. Kolarič) — 18.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.00: Narodne vojaške pesmice pojo fantje na vasi — 19,30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz Beograda — 21.30: Čas, poročila, spored, vreme — 22.00: Iz naših logov in gajev, radijski orkester in plošče. | Trži«« poročilo Zagrebški tedenski sejem Trg je bil tokrat bolje založen s krmo, slabše pa z živimo, ki so jo iskali zlasti slovenski trgovci. Dogon: 23 bikov, 541 krav, 106 telic, 51 volov, 62 juncev, 206 telet, 311 konj in žrebet, 41 ovc, 7 koz, 575 prascev in 497 pujskov. Cene: za kg biki 2.75—3, mesne krave 2.25—2.75, za klobase 1.50—1.80, telice za meso 2.50—2.80, za pleme po 700—800 glava, voli I. vrste po 4.25—4.50 kg, II. po 3.25 —3.50, bosanski 2.50—2.75, junci, živa teleta 3.50—4.25, zaklana 4.50—6.50 za kg, pitani prašiči 5—5.50, zaklani 10, nepitani 5—5.50, enoletni prašiči 9—9.50, pujski rep 40—90, zaklani 8—10, ovce 60—90, 8—10, Veletrgovina a. Šarabon v £jubljcmi pri porot« špecerijske blago /jff \ »el vrst žganja, moka ter defelno pridelke — kakav tudi raznovrstno rudninsko voJo Lastna pražarna ca kavo la mlini za Jiiave z električnim obratom ftbu M. 26-66 Ceatkl I Oglasi v ,,7AtywsUe*n listo" imaia IftopoinusipcU! TISKOVINE vseh vrsk.irjovske, u rad ne, reklam-r*i /1 ne,časopise, knjige, večiian Usk hilrc' in pečeni! TISKARNA MERKUR LIANA .GREGORČIČEVA 5123 yel-25-5^Jeteqrai)i:JK'kiiynitV}k’i-kin' Ureja ALEKSAHDER ŽELEZNIKAR - Za T rgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. HI HAL E K, Ljubljana.