pavsaint trssMto v orsvž shs. 231. it©«. pasen netSeli In prašnikov v s a I« dan ote 10. uci «topok!tie» Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirali in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isli prostor Ii 2"—. "Pri večjem naročilu popust. M Uubliani, v četrtek 7. oktobra 1S20. ****■'Wfi-* tar“ H dlasil® jugoslov. socialno - demokrat fši 6* <51 m W Posamezna šteu. i krono. Leto IV. TefeSonsita S?. Sl 2, Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za cclo ielo K 240, za pol icta K 120, aa eelrt leto K 00, za mesec K 20. Za Nemči jo celo lelo K 312, za ostalo lujino in Amerika K 360. H e k 1 a m a e i j e za list so poštnine nrosle. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica St.6''!., Učiteljska tiskarna. Poglejte ¥ volilne Imenike In reklamirajte svojo volilno pravico! — Korošcem zemljo nazaj! — Za Jadransko vprašanje na mrtvi točki. ^greb, 6. (ZNU). „Novosti“ poročajo iz Belgrada. da stoji Jadransko vprašanje na isti točki kakor včeraj. Pričakujejo, da bo italijanska vlada uradno določila svoje delegate za pogajanja in da bo z ozirom na to tudi naša vlada uradno določila svoje delegate. V političnih krogih so sc razširili glasovi, da bo v primeru, ako določi italijanska vlada za pogajanja Giolittija, odpotoval k razgovorom z italijanskimi delegati poleg dr. Trunibjča Ljuba Davidovič, če se Da udeleži pogajanj tudi Giolitti, potem se jih bo udeležil tudi dr. Vesnič. O kraju, kjer naj bi se vršila pogajanja, se še ničesar ne ve. London, 6. (Brezžično). Angle-ško-ruska pogajanja glede vzpostavitve trgovinskih odnošajev se bodo nadaljevala šele. 'ko bodo ugodili angleškim zahtevam glede angleških ujetnikov na Ruskem. Podpis rusko-poljskega premirja. Pariz, 6. (ilavas) „Daily Ohromele" javlja iz Rige: Poljski in ruski pooblaščenci so se dogovorili, da podpišejo v petek pogodbo o premirju in o predhodnem mJru. Riga, 6. (DunKU). ..United Te!e-graph“ poroča: Z ozirom na to. da se ie v vseh važnejših točkah dosegel sporazum, so načelniki mirovnih delegacij v torek ob 19.40 podpisali protokol, ki določa, naj se do petka podpiše premirje in predhodni mir. Pred socialistično vlado v Rusiji. LDU. 1 rjt, 6. (Stefani.) Včeraj popoldne se ie parlamentarna socialistična skupina sestala k posvetovanju. Posvetovanja ■se je udeležilo 55 članov vodstva stranke in zastopnikov splošne delavske zveze. Passigli je poročal o političnih razmerah v Julijski Benečiji. Poročilo je bilo odobreno. Nato jc poročal odposlanec Bombacci o Pložaju v Rusiji in je izjavil, da se, ako ■se revolucija ne razširi po vseh ostalih deželah, tudi v Rusiji osnuje sociahio-demo- MEDZAVEZN1ŠKI ČASTNIKI ZA KOROŠKO. Pariz, 5. Dunajski korespondenčni urad poroča: Poslaniška nSrenca 'c danes sklenila, da od-nlkov naiTnani ^ zavezniških čast-roško V R*asovahio ozemlie na Ko- MIHU 11J 1UU Z.cl V U/.lllolvli 1 CriSl- glasovalno ozemlje na Ko- OM-OdfEV MEJE NA SEVERU. Mar:bor, g v , . . preteklega tedni , 111 v p £ vena komisija blIa ozemlju uri Sv. UrbLSVsvTo” rencu ter se podrobno informl, Ja !!:ir?,,CV",ll^a2mfrah.In Pre-bivalstva. Uam komisije razen našega komisarja generala Pliveliča so v soboto odpotovali na Dunaj, da se tam predstavijo avstrijski vladi. Po njihovem povratku v petek bo v kratkem padla odločitev končnove-ljavnih mej med Kočanjakom in Sv. Lovrencom. Pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo radi mejne črte Sv. Duh-Mura so se v zadnjem času nadaljevala. VOLILNO GIBANJE V SRBIJI. Belgrad, 6. (ZNU). Glavni odbor demokratske stranke je imel sejo, na kateri ie bil definitivno določen program in kandidatna lista stranke. Davidovič in Draškovič bosta bržkone kandidirala samo v Srbiji, toda vsekakor na treh mestih. •— Zdi se, da bo vodja republikanske stranke Jaša Prodanovič kandidiral na Hrvatskem. Neodvisni so razvili silno agitacijo, ki se pa raztega samo na Dalmacijo. Socijalist nosi. Vitomir Korač je odšel na volilno agitacijo v Vojvodino. V Črni gori bodo volitve zcJo zanimive. Kakor se pričakuje, bodo tamkaj prišli na površje samo novi ljudje. Dakovič, ki je eden najuglednejših prvakov v Crni gori, ne bo kandidiral. WlLSON O AMERIŠKI POMOČI' SRBIJI. \Vashington. 6. okt. (Brezžično). Predsednik Wi!son ie v pismu i.ratičnn Vlada. Raviiatdj 'lista jAvami« Serrati je opozarjal 'na ravnodušnost, ki jo kažejo ljudske množice v Rusiji napram novemu režimu in je otiierii), ali bodo pač boljševiki zmožni, da bodo vztrajali na dosedanji poti razširjevanja splošne revo-Sueijc.Serrati je še pristavi), da ruska revolucija ni končana. Cclo Ljenin je izjavil, da je za to treba še najmanj 50 let. Serrati meni, da je za ureditev transportnih razmer v Rusiji potrebno še več desetletij. senatorju Spencerju izjavil, da so vse vesti, da bi .bila Amerika obljubila Srbiji vojaško pomoč, neresnične. POLOŽAJ NA IRSKEM. London, 6. Iz Rosccmanza ja v* ljajo, da je odredila angleško-irska policija obširne represalije, pri čemer so razrušili nekaj poslopij. Včeraj so oborožene tolpe napadle policijsko šolo pri Skibbereenu. Odnesli so orožje, poslopje pa zapalili. London, 6. Policija je zajela sin-fajnovsko okrožno sodišče v North Meathu. Policija je vdrla v poslopje v trenutku, ko so člani sodišča zborovali. Člane ie policija aretirala, akte pa so zaplenili. RUSKO-ANGLEŠKA POGAJANJA RAZBITA. London, 6. (Reuter) „Evening Standard** javlja, da so vsa pogajanja glede vzpostavitve trgovinskih odnošajev med Anglijo In Ru- I sija končnoveljavno pretrgana. FINANČNA KONFERENCA V BRUSLJU. Bruselj. 5. Finančna konferenca je imela v ponedeljek javno sejo. Posamezne komisije so nadaljevale započeto delo. Komisija za mednarodne finance je predložila svoje sklepe in odredbe, ki nai bi se izvršile, da bi se javni troški zmanjšali. Ostale komisije še niso podale svojih poročil. VOLITVE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Washigton, 6. Volitve predsednika so določene na dan 2. novembra. Največ upanja za izvolitev ima republikanski kandidat liarding. RUSI IN FINCI. Hel.sigfors, 6. Iz Jurjeva javljajo: V današnji plenarni skupščini so rmln!^ Rusi na finske zahteve. Otok iielgoland se nevtralizira šele potem, ko bodo zngotovoljene mednarodne garancije za to. Avtonomija tudi spodaj! O lokalni upravj. Silno važno je za ljudstvo, zlasti pa delovno ljudstvo, kako še bo uredilo upravno življenje doma: v okraju in v občini. Mi poznamo še dandanes c. k. okrajne glavarje, ki gospodarijo ljudstvu po svoji volji, ki skoro nikjer in nikoli ne služi pravim interesom prizadetega prebivalstva. In kako globoko v življenje ljudstva sega okrajna oblast! Ta c. k. glavarstva sedaj niso drugega kot ekspozitura osrednje in pokrajinske vlade in pri katerih ljudstvo nima nič govoriti. Vsak ^ politični uradniček pravzaprav počne, kar se mu zljubi. Prav zadnje čase. ko so prišle h krmilu države razne reakcionarne stranke, smo videli m doživeli, kako so politične oblasti brezglavo šikanirale, kaznovale in zapirale ljudi, dostikrat bolj iz strankarsko-političnih razlogov kot pa postavnih. Kako gledamo mi na tole upravno vprašanje? Kako bi ga mi rešili? Kakor v vseh drugih ustavnih vprašanjih, tako iuuff- ie tudi tu načelo praktične izvedbe demokracije vodilna misel. Politični okraj je del državne uprave, ki vodi policijsko upravo in natančno izvršuje v pokrajini veljavne postave. Na čelu okraja stoji mož, ki ga prebival-stvo izvoli, ki toraj ni imenovan od kakšne osrednje oblasti. Njemu ob strani stoji tudi izvoljeni okrajni svet. Tako ie v mnogih državah v Evropi že urejeno. Ravno pred par dnevi je okraje tako reorganizirala Nemška Avstrija. Nekdanji e. k. okrajni glavarji s svojo birokratič-uostjo so tam že izsinih, ,_,Svobod-na“ Jugoslavija pa jih še ima. To smo demokratje. g£- dr. Brejc in dr. Žerjavi Samo barve žandarskih portopejev so se zamenjale — duša ic ostala. ,.Mi pa ostanemo, kakor smo b‘li...“ Pojo naši liberalni in klerikalni »demokratje . Pod pojem lokalne uprave spada tudi občina. Pri nas ie organizacija občin pokvarjena m zelo slabo izvedena. Predvsem imamo veliko/ preveč tnalih obcut. ki^ ne morejo zmagati nobenega finančnega bremena vsled svoje maloštevilčnosti. Zato danes naše občine ne nudijo skoro nič in so prebivalstvu velikokrat bolj v nadlego ko v korist Poleg tega ie postala Pri nas občina administrativna d®cia vs®b mogočih oblastnij, skoro ze vsakega posameznega žandarja. k- okraini glavarji pa si sploh smejo dovoljevati vse mogoče budalosti z občinami iti njihovimi župani. Uidi tu je demokratičen način reši.ve najboljši i za občine i za ljudstvo. Po našem uživaj občina popolno svobodo v vseh svojih upravnih zadevah. Imej popolno svobodo v upravljanju svojega premoženja; imej svojo policijo, svojo uuostvcno skrbstvo, svoje šole, če treba, svoja podjetja itd. Vsi sklepi, ki jih v teh in podobnih zadevah sklenejo izvoljeni občinski odbori naj so končno veljavni. Dandanes je občina ve-zana. ker morajo biti skoro vsi njeni slepi odobreni od glavarstva ' ali deželne ali pa celo centralne vlade, l ri tem nas seveda ni sram, da venomer gobezdamo o „svobodni“ občini! Veliko prav smešnih primerov iz sedanje prakse bi se dalo navesti. Ni slab sledeči: Mlad politični uradniček je kaznoval izvoljenega župana, ker je prekoračil policijsko uro po nerodnosti! Ali: C. k. okrajni glavar disciplinira izvoljenega župana, ker se nedostojno vede pred njim (se je „po domače" vseknil Pied njim!). Seveda mora biti občina tudi organ pokrajinske uprave za gotove posle nekak pododdelek okraja. Občina mora n. pr. ftmgirati kot volilni kraj za volitve uradnikov itd. ter sodelovati pri izvedbi raznih ljudskih glasovanj. Zgolj v teh primerih mora biti občina podložna okrajni oblasti. Pametno bi morda bilo tudi to, da o važnih zadevah (povišek naklad!) končno in naposled sklepa zbor Občinarjev in ne samo občinski odbor. Ker bodi no našem mnenju občina res nekaka politična družina, jc seveda sa-moobsebi umevno, da imej glede podelitve domovne pravice prvo in navadno zadnjo besedo v okviru zakona. Zakaj prva dolžnost državljana gre občini! Angleži imajo lepo tradicijo v političnem življenju. Vzgoja ljudi za upravne in državne posle se začne v občini. Oni vedo. da tisti, ki ne zna delati spodaj, tudi zgoraj ne bo dosti prida. Seveda je to mogoče predvsem zaradi tega, ker ie tam občina zelo svobodna in ima res pravico z a početi to in ono, ne da bi se morala vedno ozirati, kakšen obraz dela državni žandar ali pa ta in oni c. k. okrajni glavar, odnosno njegov šef, deželni predsednik. Zato in pa zaradi uveljavljenja demokracije je silno velike važnosti kako bo vse reči določila bodoča ustava naše države. Ljudstvo se bo torei 28. novembra izreklo tudi o tem, ali ostane c. k. okrajni glavar na svojem mestu ali pa pride demokracija. Korosčfm zemHo iiszai! Koroški grofic in baroni imajo v svojih rokah eno četrtino vsega posestva v coni A. Koroški grofje in baroni, smo rekli, a.i so pa to tudi Korošci? Nc, to mso Korošci! ii ne živijo na Korošcem, pač pa v Parizu, Švici. Benetkah,- Monte-karlu in drugih takto kapitalističnih zavetiščih in zabaviščni. Ti gospodič ..mit dem blaueti Blnte pridejo na Koroško na svoja posestva, le denar pobrat, pridejo le na razvedrilo, na lov v Vaše planine, pridejo se od kašljat prahu, ki so se ga na-vdihali po raznih velemestnih gledališčih. vari lejih in salonih. Koroški kmet in delavec, če si Ti šel v planino s puško in si tam na svoji rodni zcmlii ustrelil srnjaka ali zajca, so te zaprli bolj. kakor če bi bil ubil človeka. Kdo nai bo lastnik koroških planin. pašnikov in polja. Mj socijalisti pravimo: Ta naj bo RC-spodar polja, ka ga obdeluje, ki gq poti ob delu na prSju, ki ima žfiljave roke. Ne pa tisti plemiči, ki pridejo k svojim oskrbnikom vsako leto enkrat in po-bero dobičke Vašega truda. Kadar pridejo k Vam na lov. se jim klanjate. nosite za njimi lovski plen in imenujete jih ugledne lovce. Kafco pa Vam pravijo, če Vas zasači njih Mporštnar“? Lumpe, tatove, „raub-šice“ Vas imenujejo in v zapor Vas tii a jo! Danes sc ti gospodje „vom blau-en Bhite“ sklicujejo na domovino. Kakšna pa je njih „Hcimatsliebe“?, To so nam najbolj dokazali s tem, kako so delavce med vojno plačevali. Grof Thurn Walsassina Je v svojih obratih kvalificirane delavce, profesijoniste plačeval po 4 in 5 K na dan še pred dvetni leti! Dve osebi grofa Thurna imata 22.000 hektarjev zemlje. Ali ni to robstvo v pravem pomenu besede?! Okrog dvajset grofov in baronov ima zasužnjenih 18.000 ljudi samo v coni A. ki robotajo za te plemiče. za te privilegirance, ki nikdar niso nič delali, temveč le to razkošno uživali, kar jim je pridna roka delavca in kmetiča narobotala. Kje so dobili ti ljudje svoja posestva? Razni cesarji so jim jih darovali, ker so znali ljudstvo strahovati. Po 650. letih, sodrugi delavci in kmetje, se Vam nudi priliko, da se te gospode, te ljudske pijavke UHVo otresete s teni, če greste dne 10. oktobra s celo belo glasovnico na volišče. Sodrugi delavci in kmetje, ne bodite omahljivci! Ne pustite se mamiti z obljubami mrtve Avstrije, ki je ravno po krivdi raznih grofov In baronov izgubila zadnio kapljo življenjske krvi! Radi verjamemo, da se krivo-nosi gospodie bojijo Jugoslavije, ker jih bo v Jugoslaviji dosegla pravica agrarne reforme, ker jim bo vzela to, kar so si po krivici prilastili, kar so ljudstvu v 650. letih ukradli. Ne bodite omahljivci temveč, korajžno raztrgajte zeleno glasovnico in belo oddajte na volišču. Ljudstvo ene narodnosti naj skupaj živi. naj skupno kulturo goji le po tei poti pridemo do našega cilja, do boljše bodočnosti, do istega cilja, ko zdrobimo današnji krivični družabni red. Res je, da se tudi v Jugoslaviji ne cedi mleko in med ali je pa to, da ima ta država pogoje, ki jamčijo za to. da se razvije ugodno gospodarstvo prej in boij gotovo kakor po drugih sosednjih državah. Pri nas je pa zlasti važno to. da dobimo sobojevnike, ki so našega rodu. da bodo vrlo sobojevali v naših težkih socijalnih bojih. i. m. Za odpuščene železni* čare V torek zvečer se je vršila v Ljubljani na inšpektoratu drž. železnic seja, koje so se udeležili: direktor zagrebške direkcije drž. železnic inž. Franic, šef ljubljanskega inšpektorata Negovetič, načelnik Hočevar. Klodič in Weber iz Zagreba ter zastopniki političnih strank: sodrug Anton‘Kristan za JSDS, dr. Pestotnik za JDS in profesor Remec za SLS. Navzoč je bil tudi zastopnik ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice g. Mohorič. Glavni predmet razprave ie bil: preureditev ljuljanskega inspekto-torata. Po dokončani razpravi, ki ic objaviia ves dejanski položai je sodrug Anton Kristan sprožil vprašanje odpustov delavstva In na- , puscem — . sprejmejo nazaj. Dii cktoi I i čini c ]e obljubil, da bo v zrnislu izvajanj so-druga Antona Kristana vplival na merodajnih mestih, da pridejo odpuščeni zopet nazaj v službo. - - Upati ic. da sc to zgodi čim preje. — Sodrug Anton Kristan ie tudi v B-i* gradu na več mestih v tem zmishi interveniral. Stran 8. NAPREJ« Telegrami. RUSKO ŽITO V MARSEILLU. Marseille. 5. V Marseille ie prvič odkar ie izbruhnila volna. dosDel Drvi Darnik z ruskim žitom. Pričaku-icio se še nadalini oaruiki. STAVKA. Amsterdam, 5. Danes opoldne je pričelo tukaj stavkati nekoliko stotin brzojavnih uradnikov. Berlin. 6. Stavka v elektrarnici Moabitu traja dalje. Radi tega je popolnoma ustavljen promet cestnih železnic. Niti zasilni promet, ki so ga snoči odredili, se ne more vzdržati. Radi pomanjkanja električnega toka so ustavili tudi telefonski in brzojavni promet. Vprašanje je, če bodo mogli nocoj iziti večerni listi. Dosedaj se mir in red še ni kršil. Vendar pa se boje. da ne bi prišlo do nemirov in so v to svrho ojačili redarsko posadko, ki straži elekrar-nico v Moabitu. RUSKO-POLJSKA VOJNA. Poznanj, 5. Frontno poročilo od 5. t. m.: Sovražnik beži proti vzhodu. Njegove čete so demoralizirane in se več ne upirajo. Konjeniške predstraže naših zasledovalnih oddelkov so dospele do Koidatmva in Stankowa. Včeraj so litvinske čete do mnogih s težkim topniškim ognjem podpiranih naskokih zasedle Mereszarko. Naša protiakcija se je že pričela. Siloviti boji se vrše pri Oranyju. Močnejše boljševiške litvanske čete pripravljajo napad na severu. Moskva, 6. Frontno poročilo od 5. t. m.: Pri Molodočnu smo zavzeli nove pozicije. Pri Novo Grodu-Wo-linjskem prodirajo z uspehom proti reki Sluczii. Zasedli smo Ličew ter Dorašnjo. Sedaj se bojujemo 20 vrst južno-zapadno od Dorašnje. Na južni fronti smo razpršili sovražno pred-stražo pri mestu Berislawu. Naše sprednje čete so zasedle Mariupol. LDU. Dunaj, 6. Iz Stanislavova poročajo: Na severni fronti se razvijajo boji z novimi boljševiškitni divizijami. Med 2me-rinko in Brajlo so Ukrajinci prodrli bolj-ševiško fronto. Ukrajinska konjenica že deluje za hrbtom sovražnika, ki beži pto-tl Vinici. Doslej je zajela 3000 mož In uplenila 40 strojnic, 48 topov. Vse to je prišlo za boljševike popolnoma nepričakovano. Ukrajinska vlada je v vseh krajih, ki jih je osvobodila boljševlkov, odredila mobilizacijo desetih letnikov. ŠVICARSKI NARODNI SVET. LDU. Berita, 6. Narodni svet. Zvezn! predsednik Motta ]e odgovoril na interpelacijo socialista Grimma glede volitve zastopnikov Švicarskih odposlancev v zvezo narodov ter se je pri tem dotaknil vprašanja, katere druge države bodo prlpuSče-ne k zvezi narodov. Bolgarija je že prosila za vstop, dočim se Nemčija in Avstrija asa to >še nista pobrigali. Švica upa, da bo zveza narodovo v kratkem obsegala vse civilizirane narode. Vsakomur mora biti Jasno, da je Nemčija navzlic svojemu porazu ostala velika država in da bi njen pristop v zvezo narodov vplival na vzpostavitev ravnotežja v Evropi. POGAJANJA V RIGI. LDU. Berlin, 6. Iz Rige poročajo, da so Jevvprašanju ozemelj dosegel sporazum, po katerem se pridrži stara gališka meja. Litvanska bo ločena od Rusije po koridorju. Poljska je pri pogajanjih dosegla skoco vse, kar je zaželela. LENIN O POLOŽAJU NA FRONTI. LDU. KodanJ, 5. (Wolff.) »Politiken« poroča iz Helsingforsa: Ljenin je na vseruskem kongresu v Moskvi poročal o položaju na fronti in izjavil, da je nedvomno, da ententa podpira Poljake in Wrangla v LISTEK S3SB* Most ..rumene šote" Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) Tako mije Jože Rouletabille vse raf°z“\Pud}) sem se le preprostosti m lahkoti, s katero ie dognal resnico o nedolžnosti vratarjevih Gotovo le bila zadeva malenkostna, a mislil sem si, da bo moj prijatelj nekega dne ravno tako preprosto in lahko razrešil skrivnosti Rumene sobe in nerazumljive galerije. Dospela sva pred krčmo v Do-ijonu. Vstopila sva. Tokrat nisva nikjer zapazila krčmarja, s prlkupljivim smehljajem je naju sprejela krčmarica. Opisal sem že gostilniško sobo kakor tudi gostilničarko, žensko plavih las in sladkih oči, Takoi je bila voljna Pripraviti nama zajtrk. — Kako pa je očetu Mathienju? vpraša Rouletabille. boju proti sovjetski Rusiji. Skortj ne bo mogoče ogniti se zimski vojni. Vojaška In gospodarska moč sovjetske Rusije pa daje dovolj Jamstva za končno zmago. PRODIRANJE PERZIJCEV. LDU. Pariz, 5. (Brezžično.) Po poročilih iz Teherana so Perzijci dosegli mesto Enseli. Gospodarska stranka. Govori se o novi stranki na Slovenskem. Ime naj ji bo „Gospodar-ska“. Dela jo predsednik Zveze in-dustrijcev g. Dragotin Hribar — za njim stoje ljudje okrog Impeksa, gospod Snklje. njegov sin, ki je tajnik pri Zvezi industrijcev. ter oni. ki odločajo v industriji. Mogoče, da pride ta nova stranka Dragotina Hribarja, ki se je povzpel od siromašnega malega človeka do bogatega fabrikanta, ki je postal kot tak predsednik ..Kranjske hranilnice" in član upravnega sveta južne železnice itd. — s programom, da hoče skrbeti za povzdigo industrije. za obrambo industrijalnih interesov — ali kdor ve. kai dela v resnici sedaj Zveza industrijcev. ve, da so okrog nje ljudje majhnega obzorja. Boj z delavskimi organizacijami proti zboljšanju plač, proti ureditvi nezdravih razmer v industriji... ali ne delo za ustvarjanje Industrije za njeno razširitev... Zveza industrijcev le razdiralna, ne ustvarjalna. Gospodarska zveza naj bo njena politična stranka? Bomo videli! Denar imajo gospodje kapitalisti. Vojna je bila za nje etdorado. Še sedaj jim cveto dobičkanosna podjetja. Delavstvo, skleni svole vrste. Zjedinjenje kovinarskih organizacij v Jugo- Kongres delegatov kovinarskih organizacij iz vse Jugoslavije, ki je pričel dne 1. t. m. in je trajal do vštetega 3. i m., se je završil z zedinjenjem v »Savez metalskih radnlka v Jugoslaviji.« O poteku kongresa smo že poročali. Tu sledi nadaljevanje. Dne 2. t m. ob 9. uri dopoldne je s. Obradovič iz Sarajeva poročal o delu in o sklepih šestčlanske komisije, ki ie prejšnji dan dobila nalog, da sporazumno izdela resolucijo, ki bodi temelj zedinjenju. Šestčlanska komisija, v kateri sta bila po dva Sloveča, Hrvata in Srba ie izdelala soglasno sporazumno resolucijo za zedinjenje, resolucijo, ki odstranjuje vsa dosedanja nesoglasja v strokovnem gibanj« kovinarjev. Sestoji Iz resolucije Centralnegasindikalnega veča v Belgradu tet Iz dodatka, ki ga Je podala slov. kovinarska organizacija In ki pripušča slovenskim organizacijam, da se zjedi-nijo z ostalimi kovinarskimi organizacijami z ozirom na njihovega posebne razmere, s katerimi ie absolutno treba računati, kot samoupravna enota. Delegat Obradovič je prečital celotno resolucijo na kar so hrvat-skl delegati podali k resoluciji svojo posebno izjavo, ki tudi za hrvatske organizacije zahteva koncesij kljub temu, d a so se Hrvatje izrazili za strogo centralistično žedinjenje. Vsled te izjave hrvatskih delegatov se je vnela precej ostra diskusija, v katero so posegli ss. Obradovič iz Sarajeva, Svetek iz Ljubljane, Klas iz Osijeka, Kunčič, Miiller m Babič iz Zagreba, Žnidar z Jesenic in Tokan iz Ljubljane, na kar je Hrvat Culibrkovič podal končno izjavo hrvatskih delegatov glede njihovega stali šča napram resoluciji, ki Jo Je izdelala šestčlanska komisija.. Ker so dlskuzije trajale ves dopoldan Je predsednik zaključil zborovanje prebravši brzojavko jeseniških kovinarjev, ki pozdravljajo zjedinjenje. Popoldne ob dveh se je debata nadaljevala. Iz vse debate, ki so se je udeležili ss. Povše z Javornika, Hrastnik iz Celja, Tr-slč iz Belgrada, Mihevc Iz Ljubljane, ter Bračinac iz Belgrada Je bilo razvidno, da se je dosegel sporazum. Predsednik sodr. Hlebš konstatira, da je doseženo zedinjenje. Med zborovalci nastane veselje, ki ga izražajo s klici in s ploskanjem. Sodritg Mihevc povabi na to vse delegate v imenu Osrednjega društva kovinarjev v ljubljansko operno gledališče, da se primerno proslavi ta zgodovinski fakt. Predsednik sodr. Hlebš predlaga nato še, da brzojavnim potom obvesti bratske kovinarje o tem vele-važnem in razveseljivem dogodku. Resolucija zjedlnjenja. se glasi: Po referatu o zjedinjenju Saveza metalskih radnika v Jugoslaviji in po izjavah s strani zastopnikov zainteresiranih Savezov, kongres soglasno sprejema resolucijo o zjedinjenju, ki je bila predlagana občnem strokovnem kongresu v Belgradu o Veliki noči 1. 1919. Kongres sklene: 1. Dosedanja kovinarska osrednja društva s centralami o Belgradu, Zagrebu in Ljubljani tvorijo en »Savez metalskih radnika v Jugoslaviji s podružnicami širom vse Jugoslavije. 2. Likvidacija dosedanjih central se Izvrši do 31. decembra 1920. 3. Zjedinjeni »Savez« prične s svojim delovanjem od 1. januarja 1921. 4 Novoizvoljena uprava mora do 1. januarja pripraviti vse formularje in ostali materija!, ter poslati vse to pravočasno podružnicam, tako da more Savez brez vsakršne ovire pričeti z delovanjem, 5. Vsa imovina dosedanjih treh Savezov postane last zjedinjenega »Saveza metalskih radnika v Jugoslaviji. Prav tako premičnina in vsi dohodki in izdatki. Dokler se vprašanje ustave v Jugoslaviji ne reši, ne bodo dosedanje strokovne zveze izročile vse gotovine zedinjenemu »Savezu«, temveč bodo dne 1. Januarja dale novoizvoljeni Centralni upravi zedinjenega »Saveza« po 10.000 kron j kot osnovni kapital za začetno delo v »Savezu«. Kar preostane denarja, ostane na svojem dosedanjem mestu, za denar pa, ki ostane pri organizaciji, je treba Centralni upravi dati odgovarjajočega potrdila. Tega denarja ne sme niliče trošiti niti ga uporabljati razen Centralne uprave zedinjenega »Saveza«. Če potrebuje Centralna uprava v izredni potrebi kako vsoto denarja, dohodkov pa v tej meri, za prva dva meseca, ni, bo zahtevala enako svo-to od dveh, treh biv-Sili Savezov in mora izdati za to potrdila. Te vsote se morajo izročiti brez ugovora od onih, pri katerih se denar začasno nahaja. 7. Arhiva manjše važnosti ni treba izročiti razen onega, ki se tiče statistike, delovnih pogojev, tarif In pogodb, in razen internacijonalne korespondence ter odlokov in pisem »Centralnega radničkega sindikalnega veča«. 8. Vsi dosedanji formular! se morajo dati novoizvoljeni Centralni upravi na razpolago; ta mora med časom kongresa in 1. januarja izdelati enotne formulare, po katerih bo podružnica poslovala. 9. Ves materijal, kot članske knjižice, društvene znamke in drugo, kar bodo dosedanje centrale na dan 1. januarja 1921. še imele, se morajo uporabljati tudi Se pod zedinjenjem »Savezont«, dokler tega materijala ne zmanjka. 10. Novoizvoljena Centralna uprava bo takoj improvizirala tam, kjer je to potrebno, tajništva, ki bodo organi »Saveza«, ali samostojno ali skupno s »Centralnim sindikalnim večem« ali s katerikoli drugo sodružno strokovno organizacijo. — Delokrog in delo teh tajništev bo predpisala Centralna uprava s posebnim pravilnikom. (Dalje prih.) Vpošliite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. — Slabo, slabo, gospod; vedno je v postelji. — Reurnatizem ga neče pustiti? — Žalibog, ne; ravno to noč sem mu morala vbrizgniti malo morfija. Samo to sredstvo še vsaj nekoliko olajša njegove bolečine. Govorila ie tako milo. vse na njej je izražalo izredno milino; res, lepa ženska, malo preveč ravnodušna, velikih zaljubljenih oči. Če ni imel oče Mathieu revmatizma, je moral biti pač srečen dečko. Toda ona, je mogla biti srečna s tem revmatičnim sitnežem? Prizor, ki smo ga slišali zadnjič, je obetal vse kaj drugega in vendar je bilo v obnašanju te ženske nekaj, ki ni prav nič kazalo obupa. Odšla je v kuhinjo pripravljat zajtrk, na mizi nama je pustna steklenico Izvrstnega mošta. Rouletabille je natočil, natlačil svoio pipo, fo prižgal in počasi začel razlagati, zakaj mi je brzojavil in zakaj sem moral prinesti s seboj revolverje, — Da, pravi in ogleduje zamišljeno oblake dima, ki Jih puha v. zrak. da. dragi prijatelj, morilca pričakujem danes zvečer. Nisem se upal prekiniti molka, ki je sledil njegovem besedam. — Včeraj zvečer, ravno ko sem se spravljal spat, potrka g. Robert Darzac na vrata moje sobe. Odprem mu; zaupa mi, da mora jutri, to ie danes, na vse zgodaj v Pariz, in sicer v važni in tajni zadevi, važni zato, ker je neodložljiva, da mora zaradi nje takoj v Pariz, in tajna, da m ije nikakor ne more povedati. »Odpotujem in venadr, je pristavil, in vendar bi dal raje polovico svojega življenja, kakor pa zapustil v tem trenutku gdčno. Stangersono-vo.“ Ni mi prikrival, da se zopet bojj nesreče. „Ne bi se čudil, če bi se prihodnjo noč kaj dogodilo, vendar jaz moram oditi. Vrnem se šele naslednji dan zjutraj/* Prosil sem ga pojasnila, povedal mi je tole. Na misel, da namreč preti gdčni. Stangersonovi nova nevarnost, je prišel vsled tega, ker je bil v obeh usodnih nočeh on odsoten. V noči nerazumljive galerije je bil prisiljen zapustiti Glaudier; v noči Rumene sobe, bi ne mogel ostati na Glaudieju, iti res. vemo, da ga ni bilo tam. vsai on tako trdi. Da_£e odstrani sedaj, čeprav ima težke Slutnje, je pač vzrok to, da se mora ukloniti sllnelšl volil, kot ie njegova. Tako sem si mislil m to sem rnu tudi povedal Odvrnil mi je; „Mogoče!“ Vprašal sem ga. če je volja, ki je silnejša od njegove, volja gdčne. Stangersonove. Živahno mi je zatrjeval, da ne; da se je sam odloči! za odhod, ter da gospodična zato še ne ve. Kratko, ponovil mi je še. da vseeno ne veruje v možnost novega napada samo zaradi njegove odsotnosti. Sam je že mislil na to. a tudi preiskovalni sodnik ga je opozoril na to nenavadno razmerje. „Če bi se pripetilo kaj gdč, Stangersonovi. je rekel, bi bilo to zanjo in zame grozno; za njo, ker bi zopet visela med življenjem in smrtjo; za me, ki bi ie ne mogel braniti in ki bi tudi ne mogel povedati. kako in kje sem prebil to noč. Prav dobro vem. kako težke sum-nje težijo na meni. Preiskovalni sodnik in g. Friderik Larsan *— zadnji Politične vesti. + Klerikalci sami priznavajo, da le njihov socijalni program samo na papirju! Mariborska klerikalna .,Straža" je dne 4. t. m. priobčila uvodnik, kjer na vsa usta hvali srbsko radikalno stranko, ki je — kakor znano — najbolj reakcionarna stranka Jugoslavije in koje skupno delo s klerikalci je spe-cijelno med slovenskim ljudstvom povzročilo že gore ogorčenja. Dalje članek govori o tem. koliko da lahko uspeva kaka stranka s svojim programom v parlamentu. Pride do zaključka, da bo klerikalna stranka morala iskati zaveznika v sorodni jej stranki, t. j. v srbskih radikalcih. Pri tem. piše ..Straža", bo morala naša stranka seveda pustiti na strani mnogo svojih želj in načrtov. Lahko si stavimo najlepši program, tak program, da bo navdušil vse naše ljudi, potem pa s tem programom stopimo v ustavodajni zbor in stojimo tam popolnoma osamljeni in celo osovraženi od vseh.“ — S tem so klerikalci nehote priznali, da je ves njihov socijalno politični program piskov oreh, priznali so. da tistega, kar obljubljajo onim delavcem, ki še vedno capljajo za klerikalno buržuazijo, ne mislijo resno, temveč da pisarijo po svojih listih (predvsem v ..Večernem listu11) le zato o svojem .,socijalnem“ programu, da lovijo kaline. Največje re-akcijonarce; srbske radikalce, imenujejo sebi sorodnim! Kaj treba še več dokazov? + Naši klerikalci so monarhisti! Dne 30. t. m. je voditelj slovenske klerikalne stranke razvil na shodu ' v Mariboru volilni program svoje j stranke. Ob tej priliki je dr. Korošec udaril tudi po onih klerikalnih pristaših, ki so republikanci. Kakor znano, se je „Slovenec“ svojčas cesto ogreval za republiko. Sedaj naenkrat pa je dr. Korošec ponosno izjavil; „Jaz sem monarhist!11 Pri tem se je gotovo spominjal, kako dobro mu ie bilo živeti o bližini kraljevih dvorov. Edino, kar pogrešamo pri tej njegovi izjavi pa je. da ni povedal, ali je za Habsburžane ali za Karadjordjeviče... Radovedni smo, kaj nam bo kaj sedaj povedal „Slovenec“ o republiki, sedaj, ko jo je dobil po ustih od svojega gospodarja. -j- Liberalci in volitve. Celjski liberalni listič „Nova doba11 dela za liberalne poslance, — ki jih ljudstvo že prav dobro pozna, — nekako reklamo. Že v naprej jih hvali kot najboljše može v Jugoslaviji. „Temelj-ne zahteve", pravi, „ki jih zahtevamo od svojih poslancev, so, da morajo biti v jugoslovansko-naciional-nem pogledu čisti, da morajo biti zasiužni narodni delavci, ki so se izanazali kot izvrstniO) narodni politični voditelji (torei ostanejo tisti „izvrstni“ ljudje, ki so že doslej bili, saj ste dali woie „najizvrst-ne;še‘!), in ki so v gospodarsko-morainem pogledu čisti! Dobro hetno vprašamo: Ali ste na veriž-nike sramotno pozabili in na vojne dobičkarje. Kolikor je namreč vsem znano, se ravno verižniki in vojni dobičkarji na sredi ceste ponosno trkajo na prsa kot najbolj navdušeni demokrati! Ali pa imate poleg teh elementov^ še kakšne druge tozadevne pristaše... + Zmaga socijalnih demokratov v Veliki Kikindi. Socijalni demokrati so odnesli 26. septembra t, 1. sijajno zmago v Veliki Kikindi. Pri volitvah agrarnih odborov so zmagali z 278 glasovi večine. Radikalci se niso smeli v Veliki Kikindi niti pojaviti s svojo kandidatno listo. To je zopet dokaz, da radikalci rapidno izumirajo. Ob priliki volitev v konstituanto je zmaga soci« jalne demokracije v tem okraiu zagotovljena. + Volitveni sporazum naših klerikalcev s Hrvatsko zajednico. Hrvatski listi poročajo, da je slo-venska klerikalna stranka sklenila, ponuditi sporazum Hrvatski zajed-nici. Ovira je edino to, da se del hrvatskih klerikalcev temu še upira. + Radikalci in ime naše države. Radikalski list v Mitroviči „Srbija“ predlaga v nekem svojem člaiJ.u, da naj se ime države izpremeni po volitvah v »Veliko Srbijo11 ali v »Srbija, kraljevina SHS“. Kakšne neumnosti si bodo srbski imeperija-listi še izmislili! + Izključeni so bili iz češkoslovaške socijalno demokratične stranke razen posl. Šmeraia, Mune, Zapotockega in Zeman-Olbrachta še poslanci Skalak, Teska, Tou-ŽU, Svetlik in Tausik, tajnik dr. Houser, urednik Dobro volny, uradnika Rejman in Hess ter ženi Houserova in Krenova. + Konferenca češkoslovaške soc. demokratične mladine je sklenila na svoji konferenci 30. m. m., da je njeno glasilo odslej »Omladinai, list soc. dem. mladine v Plznju. Prejšnje glasilo »Mlady Socialista«, ki so ga odvzeli komunisti, ni nič veS njen organ in nima do njega noben soci-Jalni demokrat nobenih obveznosti več. Za časa strankinega zbora se bo vršil tudi zbor vseh sekcij socijalno demokratične mladine. Organizacije naj smatrajo, da je oklic, ki ga je sklenil razdiralni zbor komunistov oklic komunistov, torej ljudi socijalni demokraciji nasprotnih. + Položaj obdonavsklh držav, ..Polulaire11 se bavi s političnim položajem obdonavskih držav. Bila bi krivda ententnih držav, ako bi ob Donavi nastala v kratkem kriza. List opozarja, da se v Monakovem pripravlja vzpostavitev Wittelsba-chovcev in v Budimpešti vzpostavitev Habsburžanov. Pravtako. kakor bi se mogla iz Monakovega pripravljati revanšna vojna, bi bilo tudi mogoče, da bi bila Budimpešta žarišče vojnih hujskani proti Čehoslo-vaški, Jugoslaviji, Avstriji in Rumu-niji. Toda francoski tisk obrača svojo pozornost samo na Avstrijo zaradi ljudskega glasovanja o vprašanju priklopitve. dočim je izid znan že vnaprej. Pariz naj že zdaj izjavi svoj veto. Avstrijski proletarijat pa sili strah pred madžarskim nasiljem k priklopiivi. -f Razpust bolgarske vojske. Načrt zakona o izpostavitvi žan-darmerije v Bolgarski je sobranje sprejelo v prvem branju. Po tem načrtu, odgovarjajoč klavzulam mirovne pogodbe, bo ta žandar-merija, ki bo štela 20.000 mož, vzdržavala mir in red v državi in bo nadomestila bolgarsko vojsko, ki se mora razpustiti. Za ta zakon so glasovali samo poslanci kmečke stranke, ki je danes na vladi, in socijalisti. Vlada želi zadovoljiti vsem obvezam Bolgarske, katere dolguje s podpisom miru. Ostale stranke nasprotujejo izvršitvi mirovnih pogojev in zahtevajo, da sedanja vlada prepriča velike zavezniške sile o nezmožnosti Bolgarske, da ugodi pretiranim obvezam. + Za budimpeštanskega poslanika Češkoslovaške je imenovan bivši član tešinske plebiscitne komisije dr. Natouš. Is @rgagi!zacf!$. Shod krajevne skupine usnjarjev v varni »Indus« preje Karl Pollak s® vršU v nedeljo, dne 10. t. m. ob 1 A poldan v salonu gostilne *Mr,lex’ dvorska ulica. Ker Je zborovanje v vse delavce in delavke ■*_ °v r < ,ia nihče ne izostane. a)n v mj je sledil zadnjič za petami, ko sem se odpeljal v Pariz, komaj sem mu zmešal za seboj sled — nista posebno prepričana o moji nedolžnosti.11 — „Zakaj ne poveste morilčevega imena, sem vzkliknil naenkrat. ko ga vendar poznate?1* Mo/ vzklik je spravil ga. Darzaca v veliko zadrego. Obotavljajoče mi je odgovoril: „Jaz naj poznam morilčevo ime? Kdo bi mi ga povedal?11 Takoj sem odvrnil: „Gdč. Stanger-sonova!“ Takrat je tako prebledel, da sem mislil, da mu je postalo slabo; pravo sem zadel: Gdč. Stanger-sonova in oji poznata morilca! Ko si je malo opomogel, mi je rekel: ..Posloviti se hočem, gospod. Odkar ste tukaj, sem imel že večkrat priliko spoznati vašo izredno nadarjenost in vašo brezprimerno samoniklost. Le za nekaj vas prosim r mogoče nimam prav, da se bojim' nesreče za prihodnjo noč, a treba je na vse misliti, zato vas prosim, da onemogočite morebitno nesrečo..* (Dalje prih.) Stev. 231. N A P R S J. Stran 3. Dnevna kronika. S- Sorodnost buržoazije In komunistov. Komunistične »Radničke Noviue« v Belgradu poročajo o razpravi zaradi kmeti-kih nemirov na Hrvatskim to-le: »Libe- ralec Wiider je v parlamentu takole govoril: Gospodje poslanci se zgražajo nad krvjo. Vprašam pa, gospoda, kateri narod je brez krvi kdaj kaj dosegel. (K temu pristavlja uredništvo »Radničkih Novin«; »To je resnica. Zakaj pa se potem gospodje liberalci jeze, če mi trdimo isto?«) Ničesar ni mogoče brez državljanske vojue. (Bravo, \Vilder! Op. ur. »Radničkih No) vin«).Ob priliki nemirov oblasti niso dovolj zaščitile državne avtoritete. Vojne oblasti so prenežno postopale proti kmetom! Za ,Wilderjem je govoril še neki Grisogono; govor tega idiota pa ne zasluži prostora našega lista«. — Iz vsega tega se zrcali vsa duševna sorodnost buržoazije in komunistov. Oboji hočejo človeške krvi. Mi se pri tem spominjamo — Zaloške ceste... Sl. ljubljanskemu obč. svetu v vednost, in razmotrivanje! Mnogo se je že govorilo in nekoliko že pisalo o cestni razsvetljavi v Sp. Šiški, a storilo se do sedaj žal še ni poponoma ničesar. Tako se da nes nahaja ta ljubljanski okraj ob sedtni url zvečer v popolni temi. To dejstvo tudi zastopnike v obč. svetu, za ta okraj, kakor je videti niti najmanje ne zanima, enako druge pomaikijivosti, katere trpimo ravno v temu okraju, odkar spadamo pod ljubljansko občino. — Razpravljalo se je ravno radi cestne razsvetljave za Sp. Šiško Pred kratkim sicer tudi v občinskem svetu, toda doseglo se vslcd zelo čudnega stališča gospoda podžupana dr. Trillerja, ki koče, da bi dala sedanja elektr. zadruga v Sp. Šiški tok za to razsvetljavo brezplačno ni ničesar. — Ta zadruga se je osnovala le iz gotovega števila delničarjev ut ima za sedaj samo to število delničarjev, Pravico uporabljati ta tok. Logično je radi tega, da se teh par delničarjev ne more odločiti, plačevati tok za cestno razsvetljavo za ta okraj, ki šteje nad 10.000 prebivalcev. (O dobičkanosni zadrugi »v tem slučaju« ne more biti govora, ker morejo uporabljati tok samo delničarji.) Pa naj se °dloči ljubljanski obč. svet za kako drugo razsvetljavo po ulicah v teni okraju. Občani tega ljubljanskega okraja imajo menda iste pracice do cestne razsvetljave kot občani, ki stanujejo v sredi mesta in pro-incnirajo; imajo tudi iste dolžnosti glede Plačevanja davkov, obč. doklad i. dr. — Zima je pred vrati in upamo, da ne bomo zopet primorani gaziti v temi po blatu in mlakah. Poleg tega šc omenjamo, da je, kdor mora ponoči hoditi domov, je tudi v nevarnsti, je napaden. Pričakujemo, da sc nas vendar že kdo usmili. Večina Sp. Ši-škarjev. Dr. Koroščeve kupčije z jajci. V »Ta-°ru« z dne 5. t. m. je pristaš klerikalne stranke objavil dopis, v katerem javno su-m, da je dr. Korošec kupčeval oziroma ti- SSL! ”5? “ ’’**»»• Poziva dr. Korošca. »Gospod minister, zdaj ste primoram Podati ne samo svojim Usfašem, ampak celi javnosti pojasnilo: Ste kupčevali, ozir. tihotapili tudi z jajci ali niste?« Izgube vojaštva v .Albaniji. »Republika« javlja, da je padlo v nedavnih bojih v Albaniji 250 »redova« in podčastnikov In 18 častnikov. Ranjenih in ujetih pa je bilo 532 »redova«, podčastnikov in častnikov. Uklnjcnje pasjega kontumaca. Ker se ni primeril noben novi slučaj pasje stekline, se v smislu § 41 zakona o živinskih kužnih boleznih z današnjim dnem pasji kontumac zopet razveljavi v Ljubljani. Referent za uradniško pragmatiko v Belgradu Josip Jablanovič je izstopil Iz iz državne službe. Mariborčani so dobili električno razsvetljavo. Slednjič vendar so zažarele po Klavnih ulicah Maribora električne svetil- ke. Sedaj napeljujejo električno luč tudi po stranskih ulicah. Kdo ve kaj. Ivan Klojčtiilc, star okoli 10 let, baje iz mariborske okolice, brez starišev, je bil 13. in. m. prijet, ko se je potikal okoli južnega kolodvora v Zagrebu. Čez dva dni je bil pripeljan v Ljubljano, kjer je bil oddan v državni dečji dom v Bohoričevi ulici 29. Vse poizvedbe po njegovih svojcih so ostale doslej brezuspešne. Kdorkoli bi vedel kaj o njem, naj to javi poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani. oddelek za zaščito dece in mladine. Starši umorili Iz ruskega ujetništva došlega sina. Ljudje pripovedujejo, da se je iz ruskega ujetništva vrnil v Marberk, oziroma tamošnjo okolico neki, že za mrtvega proglašeni vojni ujetnik. Prišel je ves zaraščen in v nenavadni obleki k starišem. Ti ga niso spoznali: sam pa se tudi ni hotel Izdati, da bi napravil potem starišem večje veselje. Prosil jih je samo za prenočišče, ki ga je tudi dobil. Med govorom je ujetnik namignil, da je prinesel s seboj več denarja. To je vzbudilo v očetu in materi misel, da bi se polastila denarja. Da bi se mož za izvršitev zločina napil korajže, je še! poprej še v gostilno, kier pa je zvedel, da se je med drugimi mor^l vrniti iz ujetništva tudi njegov sin. S to slutnjo se je potem vrnil domov. Zena ga je sprejela z vestjo, da je med tem že sama umorila neznanega ujetnika. Mož ji je povedal, kaj je zvedel v krčmi in z grozo sta oče in mati sedaj spoznala svojega sina. V obupu se je oče še tisti večer obesil. • Grozovit zločin se. je dogodii v nedeljo na Dolenjskem. Posestnik Ivan Nose iz Trebeča je na nečloveški način ubil svojo ženo Jožefo, s katero je živci v večnih prepirih. V nedeljo zjutraj, ko sta bila sama doma je prišlo zopet do prepira in surovi mož je pretepel ženo, da je nezavestna obležala. Tako nezavestno jc pa potem obesil na lestvo v veži, da je bilo videti, kakor da se je obesila sama. Nato pa jc odšel od doma. Ko se je vrnila morilčeva sestra od maše, je našla nesrečnico obešeno, mrtvo. Pokvarjeno blaga V skladišču ministrstva prehrane v Belgradu je nekaj vagonov blaga, ki je bilo zavrženo kot preperelo In defektno. To blago vedno bolj propada, a ničesar se dosedaj ni ukrenilo, da se za to blago vsaj nekaj dobi, čeprav se je to že predlagalo. Čaka se, da blago popolnoma propade, da bo škoda še večja, namesto da bi sc razdalo med reveže, kar jc še porabnega. Tako poroča »Bcogradski dnevnik«. Povišanje brivskega cenika v Zagrebu. V Zagrebu so brivci zopet poviša!! cene v brivnicah. Za britje računajo 6 K, za striženje las pa 12 K itd. Šlo bo menda tako daleč, da sc moški sploh ne bodo hodili brit. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestno občiuc ljubljanske. V tednu od 26. sept. do 2. okt. se je rodilo 19 otrok, mrtvorojenih 24. Umrlo ie 14 oseb (10 tujci), med njimi za grižo 4 (1 tujec), za jetiko 2 tujca, vsled nezgode 2 domačina, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico 1. Za grižo je obolelo nadaljnih 12 oseb (3 tujci 2 vojaka), za tifusom 1. Državna posredovalnica za delo. Pri vseli podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. septembra do 2. oktobra 1920. dela 231 moških in 75 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 659 moških in 55 ženskih delavnih moči Posredovani se je izvršilo 166. V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, mizarji, zidarji, tesarji, zidarski delavci, gozdarski delavci, tehničarji, pletarji, koti. kovači, livarji, bol. strežnice, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke itd. Proletarci vseh dežel, pomagajte! Odkar je žalostno končala sovjetska Madžarska, beži iz Madž. mnogo ljud!, ki jih zasleduje beli teror. So to možje in žene z otroci vred, ki so kakorkoli bili v zvezi s proletarskimi organizacijami na Madžarskem. Zatekajo se večinoma na Dunaj kot najbližje mesto, kjer jim je za-sigurana vsaj varnost pred preganjanjem. Vsakovrstne rane na njihovih izstradanih telesih pričajo o njihovem velikem trpljenju ki so ga morali prenašati. Ko je prenehal svetovni bojkat proti Madžarski, prihaja še čimdalje več političnih preganjancev na Dunaj. Po večini so ti ljudje brez vsakršnih sredstev: brez denarja, brez živil in °bloke. Ker prihajajo v tako velikem šte-vUti, se jhn more nuditi le neznatna pomoč kllub največji požrtvovalnosti avstrijskega Proletarijata. Dobrodelna pomožna akcija na Dunaju j® Prlbeglim socijalistoan in komunistom ^ rez razlike politične struje razdelila pre- Pol milijona kron podpor. Ker pa se 6 stva te akcije manjšajo in bodo komaj bež^ 5tirina^st dni zadostovala, bodo pri-bedi i ,Z Mad2arske prepuščeni največji riiat * . revSalnl, ako mednarodni proleta-°i M izdatno ne priskoči na po- moč. Proletarski begunci potrebujejo vsega: obleke, živil, obutve in denarnih podpor. Ker so najrazličnejših poklicev in strok, sc pripravlieni Iti kamorkoli, da se v sporazumu z delavskimi strokovnimi organizacijami, poprimejo kakršnegakoli dela. Vsled tega prosimo, vsi delovne sloje vseh političnih in strokovnih organizacij proletarijata kakor tudi strokovne posredovalnice za delo, da zbirajo prispevke v denarju, v živilih, obleki, perilu ali obutvi, ter da eventuelno sporoče tudi prosta delovna mesta na spodnji naslov. Dunaj, septembra 1920. Za odbor avstrijske pomožne akcije za ubežn&e iz Madžarske: Ferd. Skaret, tajuik. (Vse pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: »Wohlfartsaktlon fiir Flflchflinge aus Ungani, Wiep bila vsestransko podorta. ie fc:la naravnost utiičuiača. za sovietski režim, Ogromna množica, ki le govoru zelo oritrievala. le zahtevala. da govornik pove svode oravo ime. Predsednik shoda ie iziavH. da ie to nemogoče. ker pripada eovor-nik centralnemu odboru stranke so-cliakstov - revolucitonarcev. ki ie v nelegalnem položaji}. Ker množica ni nnnnstila od svole zahteve, ie go-vornik sam povedal da ie — Viktor Cernav. Te besede so povzročile v dvoran! veliko osuplost. Oddelek rdoč*h gardistov ki so prisostvovali šhodu. ie navalil na govorniški ocleT množica iim ie zaprla not in Černov. ki ie takoj odtrgal svoio privezano brado, ie izginil v gneči. Oblasti so zaprle takoi njegovo ženo in tri hčerke od 17. do 10. leta. In ko s.e ie izvedelo, da se Černov naha;a v nekem gledališču- io bilo ukazano naimlalši nievovi hčerki, da poišče svoieca očeta. Deklica ni hotela tega storiti. Vsled aretacile niegove družine ki se le ponovila sedai že drugič, ie Černov naslovil eno nismo na Lenina.-a eno na Ka-menieva. Nalorei ie protestiral proti tem zločinom, ki se niso dogajali pod starim režimom posebno oa rroti deistvu. da ie zaprt neki človek. ki le hotel na stražnici vzeti otroke in iim dati oeriniala. da se ogreieio. černov končava pismo, naslovljeno na Kamenieva z naslednjimi besedami: »Ako se bi smelo v Rušili, ki se nahaia pod vašo upravo. govoriti o pravicah. — bi iaz I do očetovskem nravu zahteval, da moio hčerko (govorim o naimlaiši) izročite društvu za pomoč političnih obsojencev in kazniencev. Toda ker so v današnti Rusiii vsi razen članov vaše stranke hrez vsakih pravic. t. i. v Vaši oblasti, le naravno, da sevate do skralnih sredstvih v izvrševanju raznih načinov za se-kvestriranie mladoletne dece vaših političnih nasprotnikov sociialistov: a mi moremo samo eno: da favno žigosamo vso gnusnost sličnih do- eodkov.^ h katerim se zatekalo celo samcdržstvo samo iziemoma v nal-mračneiših in naižalostneiših časih svoie eksistence.« Toliko obiavlia-mo samo kot kronisti. O gospodarskem svetu. Belgrad, 2. okt. - Dne 26. septembra je sklical trgovinski minister, ki pa seveda ni v Belgradu. ampak na veselem potovanju po Franciji in Belgiji v spremstvu svoje soproge — poslan je bil na konferenco v Bruselj — sejo gospodarskega sveta. Kal pa je — Gospodarski svet? Korporacija. ki naj razrešuje važna gospodarska vprašanja. V to korporacijo ie imenoval trgovinski minister razne uradnike, teh je ena tretjina — druga tretjina so ministrovi prijatelji — tretja tretjina trgovci in in-dustrijalci. Socijalističnih zadru-garjev ni v tem gospodarskem svetu— ne iz Slovenije, ne iz Hrvat-ske in ne iz Bosne... Dne 26. septembra se je seja vršila. Vsemogočni načelnik ministra Ninčica je imel globokoumni dnevni red: podela u sekcije — prav parlamentarno, po srbski. Ljudje naj pridejo iz vseh krajev države SHS — država naj jim plača dijete in vožnjo. 44 ljudi — če vsak dobi 1000 K za stroške in dijete — eto 44.000 K proč vrženih za enostavno ..podelitev članov odseka v sekcije.*4 S tem je g. Todorovič, šef ministrstva trgovine, pokazal kako razume tratiti čas ljudem ter prepričati jih o ..delaljubnosti belgraiskih ministrstev.41 Seveda je radikalec prve vrste. Delo gospodarskega sveta ic bilo tedaj: podela u sekcije... Vsa važna vprašanja: šta nama do toga. Člani so odšli protestujoč proti takemu zafrkavanju s strani odgo-nega načelnika Ninčičevega. Ta pa je zasmehuje gledal razburjene ljudi: češ: sta čete, ima vremena —• još nije najgore. Kakor z gospodarskim svetom in njegovimi sejami, tako le z narodnim predstavništvom. Nikoli nobenega pravega dnevnega reda — le vsak mesec: podela u sekcije, ker to predpisuje poslovnik. Poslanci pridejo za par dni sem. ni dela ni dnevnega reda. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino treba paziti, da se izvoliio ljudje dela. a ne taki, ki imajo vedno ..dosta vremena44. Todorovci morajo ven fz ministerstev in ven iz parlamenta... Pred volitvami. VOLILNI SHODI. V Križu pri Tržiču bo volilni shod v nedeljo dne 10. oktobra ob 10. uri dopoldne pri Jaku. Poročevalec iz Ljubljane. V Tržiču bo volilni shod v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Konsumnega društva. Poroča sodrug E. Kristan. Na Vrhniki bo shod v nedeljo ob 3. uri popoldne pri Simonu. Poroča sodrug A. Kristan. Zaupnikom in somišljenikom na Kranjskem! Pazite na volilne imenike. Čule-mo. da so nasprotni nam žuoani In obč. eerenti izpustili veliko naših sodnivov in sojnjšlienikov iz imenikov. ki so ilh te dni predložili sodišču. Preorlčaite se osebno ako ste vpisani v volilni Imenik Volilni imeniki so ta hio naivažneišl. če niste vpisani, morate zahtevati vois. sicer ne boste smeli voliti Zaupniki posameznih okraiev nai dobe zveze z zaupniki in somišljeniki v vsaki posamezni občini. V vsaki občini moramo imeti agilnega zaupnika. V večiih občinah in prometnih središčih izvolite krajevne volilne odbore Sklicuite zaiione sestanke. Podpisanemu volilnemu odboru naznanite, kie so potrebni lavni shodi. Pomnite, da aeitaciia od moža do moža. od hiše do hiše največ zaleže. Pomnite da čas beži. Izrabite vsako priliko. Zbirajte zaupnike no vaseh in mestih Naznanite nHhove naslove podpisanemu volilnemu odboru. Volilni odbor za Kranjsko. Volilni sklad. (III. Izkaz.) « Iz občine Čatež darovali: Rudman Martin K 10, Kolar Ivan K 10, Jalovec Lavo-slav 10 K, Gričar Mihael K 6, Božiček Josip 4, Petrič Jože 5 K, Kržan Andrej 10 K. Pungarič Ivan 4 K, Hribar Franc 6 K, Jalovec Jože 6 K, Soško Ivan 10 K. Skupno 81 K. Z dosedaj izkazanim skupaj 5675 K- ssssssnaffBBsarr- -s (vpisana ladruga z omejenim porcšfvom) smsrrasaa'sg.a.:T8aa sprejema hranilne vloge, ii jih Mi ib 4°i»* Na pcdlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklace. Rezervni delež.......................K 41.647*42 Društveni sklad K 3G.9S843 Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329 20/ 94. Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 in delež K 40'—. -_______ — pisarna v Zagorju štev. 99. ■■ ■■■■::= _ BeSsttlfeffl stavnice _ P 20.ecO.OOO. G la v til ca 2 rerersBrai rtrogto K Ci'CCO.^O. Spiveje-ma vloge s a knji' 5,‘co in tekoči račun proč ugodnemu obrestovanju. Stran 4. V-----———~ *' l,rT - '■ ——— II, N, Tolstoj. Moški in ženska. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) Najsebičnejše in najgadnejšc je življenje dveli ljudi, ki sta se združila zato, da bi se naslajala na življenju, a najvišji poklic ljudi je to, živeti, da služijo Bogu, s tem, da delajo dobro in se v ta namen združujejo. Ne dajta se begati! Čemu bi sl človek ne izbral najvišjega? Komaj pa sta s! izbrala najvišje, tedaj je treba vložiti vanj vso dušo, malo ne pomeni nič. Ženiti se ne smemo iz ljubezni, nego s preudarkom; a treba je ta dva pojma razumeti prav nasprotno, kakor jih navadno razumevamo, to je, ženiti se ne smemo iz zgolj ljubezni, kakor tudi ne s preudarkom, kje in kako naj živimo (žive vsi), temveč s tem preudarkom, v koliko je verjetno, da nam bo bodoča žena pomagala, a ne ovirala, živeti človeško življenje. Glavno je, da pomislite, - dvajsetkrat, stokrat o ženitvi. Zvezati s spolno vezjo svoje življenje z življenjem drugega človeka, pomeni za nravnega, čustvenega človeka najpomembnejše in najusodnejše dejanje, ki ga more človek izvršiti. Ženiti se nam je vedno tako, kakor bt umirali, to je, šele tedaj, ko ni več možno drugače. Po smrti glede važnosti in pred smrtjo z ozirom na čas in važnejšega in nepa-vratnejšega od zakona. Kakor je smrt le tedaj dobra, kadar je neizbežna, a vsaka prostovoljna smrt je slaba, tako je tudi zakon. Le tedaj zakon ni zlo, kadar se mu ne moremo izogniti. Zakon sam po sebi ni tako preprosta stvar, kakor se nam dozdeva. Zaljubljenost je zabloda na eno stran, hladni preudarek NAPREJ. pa še hujša na drugo stran. Ako bi se morali, kakor govorite, oprijeti prve devoj-ke, to je, ako bi je ne izbiral v svojo srečo, tedaj bi se morali - udati slučajnosti, usodi, ki vodi zunanje pojave, podrejajoč svojo zbiro moji. Čustvo se moti, a razsodnost se moti še bolj, in tu gre vendar za najvažnejšo stvar v življenju. Po mojem mnenju, si niti sedaj, niti kdaj drugič v življenju ne smemo staviti cilja, oženiti se, temveč naložiti si za edino trajno nalogo, krepostno živeti, trpeti in čakati. Tedaj pride čas in razmere bodo rodile neobhod-no potrebnost, da se oženimo. Na ta način se zavarujemo pred prevarami in grehi. Sodba kneginje Marije Aleksjejevne o ženitvi je znana: »Ako se mladi ljudje brez zadostnega imetja ženijo, dobe otroke, pride stiska, se drug drugemu čez leto, dve . . . deset priskutijo, začno se prepiri, pomanjkanje — pekel.« V vsem tem ima kneginja Marija Alek-sjejevna čisto prav in prorokuje pravilno, ako poročene! nimajo drugega edinega, kneginji neznanega, cilja, in sicer glavnega cilja, tvOrečega luč življenja, čigar dosega človeka bolj pretrese od vsega drugega. Ako ga imajo, tedaj se je kneginja zmotila, ako pa ne, govori 99% za to, da prinese zakon le nesrečo. Ljudje, ki se iako ženijo, sc mi zde, kakor tisti, ki padejo, ne da bi se izpod-taknili. Ako bi padel, kaj hočeš? A če se nisi Izpodtaknil, čemu bi nalašč pada)? Dve stvari Vaju vežejo, uverjenje in ljubezen. Po mojem je tudi ena vez dovolj. Prava, resnična vez je človeška, krščanska ljubezen; ako obstoji ta in se ji pridruži še zaljubljenost, tedaj je to krasno in stanovitno. Ako obstoji le zaljubljenost, to sicer ni slabo, a tudi ne dobro, vseeno pa možno. Pri poštenih naravah je s hudi- ___________________________________ Stev. 231. ml borbami možno živeti tudi s to vezjo. Ako pa ni ne prvega, ne drugega, nego la »pretcxte« tega in onega, tedaj je to seveda slabo. Do samega sebe moraš biti kan najstrožji in moraš vedeti, v čigavem imenu delaš. Romani se končujejo s tem, da sc junak in junakinja vzameta. Treba pa bi bilo s tem začenjati in končevati z razporoko, to je, z osvoboditvijo. Opisovati človeško življenje tako, da se opisovanje z ženitvijo konča, pa je prav tako, kakor opisovati potovanje in potopis prekiniti na mestu, kjer pade popotnik med razbojnike. (Dalje prihodnjič.) Izdaiateli; Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec. felrolriske Me fi„‘ j?01!« "ii; posamezne po 2§ K vsaka železniška postajaSEVERA KOKP., Ljubljana. B —li—Gll Gostilna Debevec Breg S«. 20 se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra kuhinja po zmernih cenah. 'M 0S3E Kleparja za zgradbena dela išče tovarna železa Kamnik. • Nastop takoj. Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po K 58 - peiem«RQ vri« po K 22*- iranko postaja odpošiljatelja. Hrovat & SCemp. Ljubljana. Poleg realke. Ivan Jax in sin I štampilje Ljubljana, Dunajska cesta 15. Šivalni stroji io stroji ta Ml Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. IbidJi pcrtnje brezplačno Pisalni stroji „Adier“. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren. Dfirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene! Harmonika trivrstna, dobro ohranjena, tvrdke Zehner, se proda za ceno K 2800’— pri K. Kačar, Sv. Petra nasip st. 35. Mm tara. inlmlnl zavod Drag. Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne In privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. ES fer no? mifec mora p°8initi-že se 161 VCu UH Leo vporabljajo moja preizkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uil pr! živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 12 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JUnkar, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3. Katalog ANT. ČERNE ' LJUBLJANA -£vqhni TBaL hiša Proda se z lepim vrtom in hlevom zelo primerna za obrtnike tik glavne ceste v Trbovljah. Več se izve pri lastniku Iv. Orešnik, zaloga pive Union, Trbovlje 2. aarles Princ Ljubljana KAVARNA ..LEON" Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. - - N a razpolago električen klavir. - - Leo Z veiespoštovanjein s Fanti Pogačnik. Manufaktura Zaloga i TurjaSki trg 1 Pisarna > Zidovska ulica Vi. Kupim vsako množino cinka usvlnce po najviSJih cenah. H. Ussar, Karla, Maribor, Schillerjeva ulica 27. ! Mi ii (cvili mn l iiuH. um & u. m naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so naročeni moški čevlji prišli v Ljubljano in dobijo iste v skladišču „Balkan“ magacin št. 54. Vsi pt. interesenti trgovci, posebno zadruge, oblačilniee se vljudno opozarjajo, da si ravnotam ogledajo lehko kvaliteto blaga. Čevlji so vsi šivani, prvovrstnega izdelka, cene brez konkurence. — Naročila za prihodnjo pošiljatev sprejema že sedaj g. Malhape; plačilo pri prejemu blaga v Ljubljani. LJUBLJANA, SELENBURGCVA Ul. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. *iPS?FIFMA» Vloge na TbjllF« kredite in predujme lJB I\iL JLiiiin • liniižico in UnJL>Q hlnr-o pffMo iia knjižico in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTIRA • jatvej fakture Brzojavi s ESKCMPTNA. na blago, efekte itd. IZD % I h. 0 akreditive na vsa !ti ŠAl/riJra c. jT1 inozemska mesta. POSPEŠUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. In L telefon št. 146. Tovarna Barva vsakovrstno — .........blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCllolikfl sSce h^srajce. Podružnica: šelenburgovaut, 3. - ■^5========^==^ Maribor Gosposka ul. 38 Podrislnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. . . i^c^sa^sagHSBSEssgBBaaaiaBgaBBig zarezani strešnik zakrivae (dvosftruEtS &af©rni cregsj nudi takoj dobavno v poljubni množini, del. družba dassMj ati (prej Vldii-Kncu). Na željo se pošlje takoj popis in ponudba. fakupmlna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode 1*« Z« z o« z« v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Ljubljanska kreditna banka mm i-a E35KS Brzojavni naslov: Banka. Podružnic«; Telefon štev. 261. V Spi gin, Cei©w€i£, Tr&iu, S6taj4ituf €©rfei, Celju, Mariboru in Borovljah žer bančna efcsp&zK«ra o Pž«l«i. Rezarvi«! le n dl ©terena K 45,«00.(169. Kupuje in predaja vte v rete vrednostnih papirjev, financira | B erarične dobave iu dovoljuje ( | . vsakovrstne kredite. | B—WWBEBfl53B 1 L: Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,