CRP V4-2381 Idejna zasnova za ustanovitev mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo Idejna zasnova za ustanovitev mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo Koper, 31. 3. 2025 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 1000 Ljubljana Šifra projekta: V4-2381 Raziskovalni projekt »Stičišče znanj za zeleno, trajnostno in inovativno sredozemsko kmetijstvo – MED-STI-K« (Ciljno raziskovalni program »CRP 2023«) Številka projekta: 2330-23-000386 Projekt sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP). »Za vsebino je odgovorno Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Organ upravljanja, določen za izvajanje Skupne kmetijske politike 2023-2027, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.« IDEJNA ZASNOVA ZA USTANOVITEV MREŽE ZNANJA ZA TRAJNOSTNO SLOVENSKO SREDOZEMSKO KMETIJSTVO Avtorji: Maja Podgornik, Rozalija Cvejić, Matjaž Glavan, Tjaša Pogačar, Majda Černič Istenič, Milena Bučar-Miklavčič, Franc Čuš, Mateja Potisek, Mateja Stvarnik, Lucija Žvokelj, Zalika Črepinšek, Asja Majhen, Ana Šubic, Zala Žnidaršič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Michelle Umer, Jan Reščič, Melita Sternad Lemut Barbara Zagorc, Matej Bedrač, Karlo Kopjar, Klemen Lisjak, Tomaž Znidaršič, Janez Prešern, Matej Stopar, Nika Cvelbar Weber, Kristina Ugrinović, Erika Jež, Lorena Butinar, Guillaume Antalick, Mitja Martelanc, Branka Mozetič Vodopivec, Janko Mrkun, Matjaž Mesarič, Irena Golinar Oven, Marina Štukelj, Ožbalt Podpečan, Andrej Škibin, Metka Pislak Ocepek in Mateja Grego Glavni urednik založbe: Tilen Glavina Tehnični urednici: Maja Podgornik, Alenka Obid Oblikovanje naslovnice: Peter Florjančič Založnik: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ANNALES ZRS Za založnika: Rado Pišot Spletna izdaja, dostopna na: https://doi.org/10.35469/978-961-7195-86-6 pod licenco CC-BY Koper, 2025 __________________________________________________________________________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 234033923 ISBN 978-961-7195-86-6 (PDF) 2 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo KAZALO 1 Namen vzpostavitve mreže .................................................................................................................. 4 2 Predlog strukture mreže ....................................................................................................................... 6 2.1 Ciljni steber .................................................................................................................................... 8 2.2 Raziskovalni steber ........................................................................................................................ 8 2.3 Podporni steber ............................................................................................................................. 8 3 Organi mreže ........................................................................................................................................ 9 3.1 Skupščina ....................................................................................................................................... 9 3.2 Upravni odbor ............................................................................................................................. 10 3.3 Operativna telesa ........................................................................................................................ 11 4 Akcijski načrt ....................................................................................................................................... 12 5 Strategija komunikacije in prenosa znanja ......................................................................................... 18 5.1 Ciljne skupine .............................................................................................................................. 18 5.2 Načrt komunikacijskih aktivnosti ................................................................................................. 19 6 Zaključki .............................................................................................................................................. 20 7 Priloge ................................................................................................................................................. 21 KAZALO SLIK IN TABEL Slika 1: Stebri in člani mreže za slovensko sredozemsko kmetijstvo. ..................................................... 7 Slika 2: Organiziranost upravnega odbora in operativnih teles mreže. ................................................ 11 Tabela 1: Akcijski načrt za vzpostavitev in delovanje mreže ................................................................. 13 Tabela 2: Analiza tveganj za uresničitev akcijskega načrta ................................................................... 17 Tabela 3: Ciljne skupine pri komunikaciji .............................................................................................. 18 Tabela 4: Načrt komunikacijskih aktivnosti ........................................................................................... 19 SEZNAM KRATIC SSK: slovensko sredozemsko kmetijstvo 3 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo Povzetek: Slovensko sredozemsko kmetijstvo (SSK) se sooča s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, omejeni viri in razdrobljena podpora regiji. V okviru priprave strategije za SSK je bila kot ena ključnih rešitev prepoznana ustanovitev Mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo, ki bo povezovala raziskovalne in izobraževalne ustanove, svetovalne službe, kmete in druge deležnike. Mreža bo temeljila na treh stebrih sodelovanja (ciljni, raziskovalni in podporni steber) ter bo organizirana prek skupščine, upravnega odbora in operativnih teles po kmetijskih panogah. Posebno vlogo bo imel Kompetenčni center za oljkarstvo in mediteranske kulture v Plavjah (ZRS Koper) kot stičišče znanja in prenosa praks. Pomemben komunikacijski kanal bo Portal znanja (AKIS), ki bo omogočal dostop do rezultatov raziskav, učnih gradiv in priporočil za prakso. Mreža bo aktivna tudi pri promociji in sodelovanju na sejmih, dogodkih in v medijih, da se znanje in inovacije čim širše preneseta v prakso. Ključni mejnik projekta je bil dosežen s podpisom Pisma o nameri za ustanovitev mreže (8. 4. 2025), ki ga je podpisalo devet ustanovnih članov, kar je trdna osnova za nadaljnji razvoj mreže in trajnostni razvoj slovenskega sredozemskega kmetijstva. Abstract: Slovenian Mediterranean agriculture (SSK) faces numerous challenges, including climate change, limited resources, and fragmented regional support. As part of the strategy development for SSK, one of the key solutions identified was the establishment of the Knowledge Network for Sustainable Slovenian Mediterranean Agriculture, which will bring together research and educational institutions, advisory services, farmers, and other stakeholders. The network will be based on three pillars of collaboration (target, research, and support pillars) and organized through an assembly, a management board, and sector-specific operational bodies. A special role will be played by the Competence Centre for Olive Growing and Mediterranean Crops in Plavje (ZRS Koper), which will serve as a hub for knowledge and the transfer of good practices. A key communication tool will be the Knowledge Portal (AKIS), providing access to research results, educational materials, and practical recommendations. The network will also be actively involved in promotion and participation at fairs, events, and in the media, aiming to ensure widespread dissemination of knowledge and innovation into practice. A major milestone was achieved with the signing of the Letter of Intent for the establishment of the network (April 8, 2025), signed by nine founding members. This marks a solid foundation for the further development of the network and the sustainable advancement of Slovenian Mediterranean agriculture. 4 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo 1 Namen vzpostavitve mreže Sredozemsko kmetijstvo je eno izmed ključnih področij slovenskega kmetijstva, ki temelji na bogati tradiciji, edinstvenih naravnih danostih in potencialu za trajnostno pridelavo visokokakovostnih živil. Ob upoštevanju izzivov, kot so podnebne spremembe, naraščajoča konkurenca na trgu in potreba po učinkovitejši uporabi virov, je nujno povezovanje ključnih akterjev, ki lahko skupaj prispevajo k razvoju tega pomembnega sektorja. Glavni cilj vzpostavitve mreže znanja za trajnostni razvoj slovenskega sredozemskega kmetijstva je povezati ključne akterje, uskladiti njihovo delovanje ter optimizirati izrabo finančnih, kadrovskih in infrastrukturnih virov za dosego trajnostnega razvoja, pri katerem bodo upoštevani izzivi in priložnosti slovenskega sredozemskega kmetijstva in izkoriščen njegov razvojni potencial. Mreža bo združevala akterje iz različnih panog, kot so oljkarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in živinoreja, vendar se bo ob povezovanju po panogah osredinjala predvsem na geografsko povezovanje. V mrežo bodo vključeni akterji iz slovenskih regij, v katerih je sredozemsko kmetijstvo posebej pomembno, kar bo omogočilo učinkovitejše izkoriščanje lokalnih virov in znanja. Prepoznali smo, da ima sredozemsko območje veliko posebnosti v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji, npr. velik delež trajnih nasadov in velik delež kmetijskih zemljišč, ki niso vključena v subvencijo (občina Ankaran in Piran več kot 40 %), kar kaže, da se kmetijska zemljišča uporabljajo v druge namene. Upravičencem, prijavljenim na območju SSK, se je v letu 2023 namenilo 19,083,297 € izplačil iz Integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), kar predstavlja 7,5 % vseh izplačil IAKS v Sloveniji. Javne službe v rastlinski pridelavi so koordinirane v osrednji Sloveniji, razen javne službe v oljkarstvu, zaradi česar ni podatkov, koliko sredstev se namenja ciljno v razvoj SSK. Sredozemsko kmetijstvo se še bolj kot druga sooča s podnebnimi spremembami in kritičnimi projekcijami podnebnih sprememb, kar zahteva ciljno ukrepanje. Raziskave v okviru novoustanovljenega mreže se lahko v prihodnje uporabijo tudi za prenos znanja v druge dele Slovenije (npr. uvedba sredozemskih rastlin v druge dele Slovenije), medtem ko se v okviru mreže zahteva znanje gojenja novih sredozemskih rastlin. Ključna je tudi ureditev oskrbe z vodo za trajnostno kmetijstvo. Prepoznali smo tudi širšo potrebo po povezovanju in sistematični podpori sredozemskemu kmetijstvu, kar sta pokazali anketni raziskavi, ena z oblikovalci znanja in druga s prejemniki tega. Povezovanje so podprli tudi udeleženci delavnic in javne tribune. Vsi našteti so prepoznali, da sredozemsko kmetijstvo v Sloveniji ni dovolj povezano ter da potrebuje več spodbud in koordinacije Poudarili so tudi veliko potrebo po dostopu do aktualnega znanja in inovacij, saj menijo, da je sodelovanje med raziskovalci, svetovalci in kmeti ključno za izboljšanje prakse. Med glavnimi izzivi prenosa znanja so raziskovalci in svetovalne službe navedli financiranje, dostop do laboratorijev in kadrovskih virov ter potrebo po boljšem sporazumevanju med institucijami in končnimi uporabniki. Poleg tega so izrazili željo po specifičnih usposabljanjih s področja kmetijskih tehnologij, ekologije in varovanja okolja, ki so ključna za trajnostni razvoj sredozemskega kmetijstva. Te ugotovitve jasno nakazujejo nujnost sodelovanja in sistemske podpore pri prenosu znanja, kar je eden glavnih ciljev mreže znanja za sredozemsko kmetijstvo, ki bo združevala raziskovalne institucije, izobraževalne organizacije, svetovalne službe in kmetijske pridelovalce, da bi vzpostavili trajnostni model prenosa znanja in inovacij v prakso. 5 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo V skladu s temi ugotovitvami, bodo prostori prihodnjega Kompetenčnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture v Plavjah (ZRS Koper) omogočili boljše povezovanje raziskovalcev, strokovnjakov in kmetov. Center bo nudil infrastrukturo za izobraževanje, usposabljanje in izvajanje raziskav, kar bo ključno za dvig konkurenčnosti in trajnostnega razvoja kmetijstva v regiji. Center prinaša dolgoročne koristi na znanstvenem in gospodarskem področju. V njem bosta tudi pisarna mreže znanja in sedež za srečanja, ne glede na to, ali bosta predsednik mreže in koordinator operativnih teles kot najaktivnejša predstavnika mreže znanja zaposlena pri ZRS Koper ali drugi organizaciji. Delovanje mreže bo temeljilo na načelih pravičnosti, preglednosti, partnerstva in sodelovanja. Člani bodo aktivno prispevali k interdisciplinarnim dejavnostim, kot so vodenje in sodelovanje pri raziskavah na področju sredozemskega kmetijstva ter povezovanje z vodilnimi institucijami in raziskovalci na evropski in globalni ravni, vključevanje v evropske in mednarodne projekte z uporabo obstoječe in nove raziskovalne infrastrukture, promocija mreže in vzpostavljenih storitev na področju sredozemskega kmetijstva ter izobraževalne in komunikacijske dejavnosti za nadgradnjo znanja in ozaveščanje o trajnostnih praksah v sredozemskem kmetijstvu. Mreža bo izvajala dejavnosti, ki podpirajo njen namen, vključno z oblikovanjem skupnih ciljev in vizije, vzpostavitvijo platforme za sodelovanje, organizacijo rednih sestankov, oblikovanjem delovnih skupin in razprav za deljenje idej in iskanje sinergij, razvojem skupnih projektov z interdisciplinarnim pristopom, jasno razdelitvijo vlog in odgovornosti prek formalnih sporazumov, ki spodbujajo dopolnjevanje strokovnih področij namesto podvajanja dela, skupnim odzivanjem na javne razpise za pridobivanje sredstev, vzpostavitvijo skupne baze podatkov raziskovalnih dosežkov, dostopne vsem zainteresiranim deležnikom, organizacijo dogodkov za predstavitev dela in dosežkov članov mreže, spodbujanjem odprte razprave, mentorstvom med izkušenimi raziskovalci in mlajšimi strokovnjaki različnih institucij, vzpostavitvijo nevtralnega koordinacijskega telesa za usklajevanje želja deležnikov, aktivnim sodelovanjem z državnimi in lokalnimi organi za podporo ciljem mreže, razvojem strategije za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo in izvajanjem dodatnih dejavnosti, ki bodo pripomogle k doseganju ciljev mreže. Mreža bo za prenos znanja in inovacij izkoristila vzpostavljeno digitalno platformo sistema AKIS (Portal znanja), kjer bodo odprto dostopna znanja in podatki o slovenskem sredozemskem kmetijstvu. S tem se bo povezala z obsežno mrežo uporabnikov sistema AKIS. S temi ukrepi bo mreža prispevala k dolgoročnemu razvoju sredozemskega kmetijstva v Sloveniji ter krepitvi povezav med znanostjo in prakso, kar bo omogočilo učinkovitejše upravljanje naravnih virov in trajnostno kmetijsko proizvodnjo. 2 Predlog strukture mreže V nadaljevanju je določena organizacijska struktura delovanja mreže za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo, ki bo usklajevala in koordinirala dejavnosti na področju sredozemskega kmetijstva. Mreža temelji na tesnem povezovanju institucij znanja, podjetij in drugih deležnikov, ki združijo svoje vire za soustvarjanje in soraziskovanje posebnih izzivov. Izmenjava podatkov, dostop do laboratorijev 6 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo in kadrovskih virov so ključni za učinkovito sodelovanje, kar močno prispeva k izboljšanju kakovosti dela. Pomemben vidik je tudi skupni nastop na razpisih, kar povečuje možnosti za pridobitev finančnih sredstev. Kljub temu obstajajo izzivi, kot so zakoreninjena razmišljanja med institucijami, omejeni finančni in kadrovski viri in administrativne ovire. Vendar pa je pripravljenost za sodelovanje velika, kar kaže na prepoznavo pomembnosti povezovanja med raziskovalci, kmeti, podjetji in svetovalci. Predlagana organizacijska struktura mreže temelji na pristopu »co-creation« (soustvarjanje) in je zasnovana na treh glavnih stebrih. Steber je vsebinski nosilec, v katerega se vključujejo člani iz različnih interesnih skupin s skupnim imenovalcem po posameznem stebru (slika 1): 1. ciljni steber: zadruge, večja kmetijska podjetja in kmetijska gospodarstva, 2. raziskovalni steber: znanstvenoraziskovalne organizacije in visoko šolstvo, 3. podporni steber: svetovalno-razvojne organizacije in lokalne oblasti. Ta struktura omogoča celovito povezovanje vseh ključnih akterjev, kar je bistveno za uspešno izvajanje strategije razvoja sredozemskega kmetijstva. S tem pristopom želimo okrepiti konkurenčnost, trajnost in inovativnost slovenskega sredozemskega kmetijstva in zagotoviti njegovo dolgoročno uspešnost. Slika 1: Stebri in člani mreže za slovensko sredozemsko kmetijstvo Steber je vsebinski nosilec, v katerega se vključujejo člani iz različnih interesnih skupin s skupnim imenovalcem po posameznem stebru. Konkretizirane naloge smo zato opredelili v okviru nalog operativnih teles. Člani teh operativnih teles pa so iz vseh treh stebrov. Stebri so tako samo interesne skupine, iz katerih se črpajo člani za operativna telesa in člani upravnega odbora. 7 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo 2.1 Ciljni steber Člani: Zadruge (npr. Agraria Koper, Vinakras Sežana), večji tržni pridelovalci šestih panog sredozemskega kmetijstva (oljkarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in živinoreja), kmetijska podjetja (npr. VINAKOPER), zveze društev, društva, kmetijska gospodarstva, mreža pridelovalcev. Osrednja vloga: Zastopanje javnega interesa, zlasti pri zakonodaji, pogajanjih s politiko in v zvezi z evropskim financiranjem. Pogoji članstva: Organiziranost kot zadruga, d. o. o., d. d., zaveza k sodelovanju pri uvajanju novih trajnostnih kmetijskih praks, aktivno sodelovanje v raziskavah in izmenjavi znanja s partnerji, prispevek k izvajanju testnih primerov ali pilotnih projektov, ki vključujejo inovacije v kmetijstvu. Predstavniki organiziranih oblik delovanja – zastopniki (predsedniki, člani upravnega odbora ipd.), kmetijska gospodarstva, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev. 2.2 Raziskovalni steber Člani: Univerze (Univerza v Novi Gorici – Center za raziskave vina, Univerza na Primorskem – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani – Veterinarska fakulteta), inštituti (Kmetijski inštitut Slovenije, Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper – Inštitut za oljkarstvo). Osrednja vloga: Osrednja točka za raziskave, inovacije in prenos znanja, razvoj znanstvenoraziskovalnih projektov, ki bi ustrezali posebnim potrebam regije ter bili usklajeni z nacionalnimi strategijami in stebrom razvoja. Pogoji članstva: Infrastrukturne in kadrovske zmogljivosti. 2.3 Podporni steber Člani: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, občine območja SSK (Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana, Ajdovščina, Brda, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Vipava, Kanal), regionalne razvojne agencije (Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija Zeleni kras d. o. o., Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina, Posoški razvojni center), lokalne akcijske skupine (LAS Zelena Istra, LAS Krasa in Brkinov, LAS Med Snežnikom in Nanosom, LAS Vipavska dolina, LAS V objemu sonca, LAS Dolina Soče), mediji, promotorji, nevladne organizacije in ministrstva. Osrednja vloga: Izvajanje koordinacije in povezovanja oziroma usklajevanja dejavnosti med kmeti in raziskovalnimi institucijami; razvoj infrastrukturnih in razvojnih projektov, ki bi ustrezali posebnim potrebam regije ter bili usklajeni z nacionalnimi strategijami in stebrom raziskav, pri čemer bi imeli pomembno vlogo pri razvoju podeželja. Pogoji članstva: Strokovnjaki, pristojni za posamezno področje, ki imajo izkušnje s svetovanjem in organizacijo na področju kmetijstva in/ali razvoja podeželja. 8 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo 3 Organi mreže V nadaljevanju je opisana groba struktura mreže znanja, natančnejša pravna podlaga pa je navedena v Sporazumu o ustanovitvi mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo (priloga k dokumentu). 3.1 Skupščina Zastavljena struktura mreže bo v okviru ustanovnih članov štela devet pravnih subjektov javnega in zasebnega prava. Po ustanovitvi mreže znanja se bodo s podpisom pristopne izjave pridruževali novi člani. Vsak novi član se bo opredelil, v kateri steber in katero operativno telo spada (glej 3.3). Če bo novi član fizična oseba, se bo opredelil za steber in eno operativno telo, če pa bo novi član pravni subjekt, se bo opredelil za steber, medtem ko bo imel po enega zaposlenega v izbranih operativnih telesih (glej 3.3.). Vsi člani mreže znanja bodo člani skupščine. Glede na pričakovano nadaljnjo vključevanje dodatnih članov, s čimer se zagotavlja širok nabor članov, je skupščina glede na prakso primeren in priporočljiv najvišji organ mreže. Skupščina zagotavlja enakopraven in transparenten način odločanja v mreži o strateških usmeritvah in delovanju te, pri čemer operativno raven izvajajo upravni odbor in operativna telesa. Vloga: Najvišji odločevalni organ, ki vključuje predstavnike vseh članov mreže. Skupščina skrbi za strateško usmerjanje mreže in potrjuje ključne odločitve. Ustanovno skupščino skliče ZRS Koper, naslednje pa izvoljeni predsednik skupščine (glej 3.2 in 3.3) vsaj enkrat letno. Mandat predsednika skupščine traja štiri leta. Člani skupščine: Član skupščine je lahko podpisnik sporazuma iz vrst kmetijskega sektorja, ki izpolnjuje enega ali več od določenih pogojev in deluje na območju sredozemskega kmetijstva. Kot član skupščine ima pravico voliti in biti voljen v organe mreže, podajati pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo in poslovanje. Člani so na prvi skupščini glede na področje delovanja razvrščeni v enega od treh stebrov. Za pozneje pridružene člane se razvrstitev v posamezni steber izvede ob potrditvi vpisa. Pogoji kandidata za članstvo v mreži: ─ je državni organ, zavod, nevladna organizacija s področja SSK; ─ je organizacija, ki se ukvarja z raziskovanjem ali razvojem na območju SSK; ─ je kmetija ali podjetje za pridelavo in predelavo kmetijskih izdelkov na območju SSK; ─ je kmetijsko gospodarstvo, ki ima v obdelavi več kot 0,1 ha kmetijskih zemljišč na območju SSK; ─ ima dohodek od kmetijske dejavnosti na območju SSK; ─ podpiše pristopno izjavo, ki določa pogoje za sodelovanje ter pravice in obveznosti v okviru tega. Skupščina skrbi za strateško usmerjanje mreže, potrjuje odločitve in opravlja te naloge:  na predlog upravnega odbora določa strateške smernice in prioritete delovanja mreže;.  na predlog upravnega odbora potrjuje letne programe in finančne načrte mreže;  izvaja imenovanja in nadzoruje upravni odbor;  odloča o sprejemanju novih članov in partnerskih projektih;  sprejema spremembe in dopolnitve sporazuma (priloga k dokumentu);  voli in razrešuje predsednika skupščine in predstavnike upravnega odbora; 9 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo  odloča o prenehanju mreže znanja;  odloča o drugih vprašanjih v skladu s sporazumom (priloga dokumenta), njegovimi dopolnitvami in spremembami. 3.2 Upravni odbor Upravni odbor je izvršilni organ, ki skrbi za izvajanje odločitev, sprejetih na skupščini, in operativno vodenje mreže. Odgovoren je za nadzor, usklajevanje in usmerjanje delovanja mreže ter poročanje skupščini in članom. Upravni odbor usmerja tekoče poslovanje in sestaja dvakrat letno. Skliče ga predsednik upravnega odbora. Upravni odbor bo sprejemal strateške odločitve na nacionalni ravni. Upravni odbor sestavljajo štirje člani. Iz vsakega stebra je na skupščini izvoljen po en član v upravni odbor. Člani upravnega odbora iz stebrov med seboj izvolijo predsednika upravnega odbora (slika 2). Četrti član brez glasovalne pravice za predsednika je koordinator operativnih teles (glej 3.3). Predsednik upravnega odbora zastopa upravni odbor pred drugimi organi mreže in v razmerju do tretjih oseb kot zastopnik mreže. Funkcija člana upravnega odbora izključuje opravljanje drugih funkciji mreže, vključno s funkcijo predstavnika operativnih teles. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Pogoji za kandidaturo članov upravnega odbora so: univerzitetna izobrazba ali najmanj 10 let delovnih izkušenj v kmetijskem sektorju, od tega najmanj 5 let izkušenj pri vodenju dela, in izkušnje na področju vodenja projektov na področju kmetijstva. Sestava upravnega odbora: ─ predstavnik 1. stebra, ─ predstavnik 2. stebra, ─ predstavnik 3. stebra, ─ koordinator operativnih teles. Naloge in pristojnosti:  priprava letnega načrta dela, ki ga potrdi skupščina;  spremljanje izvedbe projektov in zagotavljanje skladnosti s strateškimi cilji mreže;  upravljanje finančnih sredstev mreže;  koordinacija dejavnosti na področju sredozemskega kmetijstva na nacionalni ravni;  sprejemanje strateških usmeritev za področje sredozemskega kmetijstva;  skrb za povezovanje vseh ključnih akterjev na področju sredozemskega kmetijstva na nacionalni in lokalni ravni;  priprava predlogov za dodeljevanje nacionalnih sredstev za raziskovalne, razvojne in izobraževalne projekte, ki se navezujejo na sredozemsko kmetijstvo;  priprava razvojne in komunikacijske strategije sredozemskega kmetijstva;  odločanje o drugih zadevah v skladu z notranjimi akti mreže in drugih zadevah, določenih s tem sporazumom, in o vprašanjih, za katera ga s posebnim pooblastilom pooblasti skupščina. 10 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo Slika 2: Organiziranost upravnega odbora in operativnih teles mreže 3.3 Operativna telesa Za vsako posamezno kmetijsko panogo (oljkarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo in živinorejo) bo ustanovljeno operativno telo (slika 2). Člani operativnega telesa izhajajo iz članov skupščine. S pridružitvijo posameznemu operativnemu telesu člani in njihovi predstavniki izkažejo interes za delovanje v okviru posamezne kmetijske panoge. Člani vsakega operativnega telesa z dvotretjinsko večino izvolijo predstavnika posameznega operativnega telesa. Na prvi skupščini, ki jo skliče ZRS Koper, se predstavnike izvoli izmed ustanovnih članov. Pogoji za imenovanje predstavnika operativnega telesa so univerzitetna izobrazba, najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let izkušenj pri vodenju dela, in izkušnje na področju vodenja projektov. Izmed vseh predstavnikov operativnih teles se z navadno večino izbere enega koordinatorja in enega namestnika koordinatorja operativnih teles. Mandat koordinatorja in namestnika operativnih teles traja štiri leta. Mreža si bo prizadevala, da bo delovanje koordinatorja operativnih teles in njegovega namestnika financirano iz javnih sredstev. Operativno telo se sestane najmanj štirikrat letno. Koordinator operativnih teles po potrebi oz. najmanj enkrat letno skliče vodje javnih služb za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu, živinoreji in čebelarstvu. Po potrebi se skliče novo operativno telo za poljedeljstvo in v tem primeru koordinator povabi tudi vodjo javnih služb v poljedelstvu. Enkrat letno bo organiziran zbor vseh operativnih teles v prisotnosti članov upravnega odbora in koordinatorjev javnih služb, na katerem bo interes panoge zastopal predstavnik vsake od kmetijskih panog. Naloge posamičnega operativnega telesa so: 11 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo  opredelitev in reševanje izzivov v posamezni panogi,  razvoj znanja in tehnologij,  prenos znanja in tehnologij,  podpora raziskavam in inovacijam,  sodelovanje pri oblikovanju politik,  izboljšanje dostopa do informacij,  povezovanje in mreženje,  oblikovanje predlogov za nove podporne programe na področju izobraževanja,  promocija panoge,  oblikovanje predlogov za izboljšanje kmetijskih praks,  načrtovanje in izvajanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih projektov. Naloge predstavnika operativnega telesa: – zastopa interese panoge z izvajanjem operativnih dejavnosti in v razmerju do tretjih oseb; – vodi potrebno administracijo, finančno in strokovno delo; – koordinira povezovanje stebrov znotraj operativnega telesa; – sklicuje operativne sestanke in koordinira pripravo gradiv. Koordinator operativnih teles ob izvajanju nalog in zastopanju skupnih interesov operativnih teles izvaja te dejavnosti: – zbira in pošilja podatke upravnemu odboru; – zastopa interese panog z izvajanjem operativnih dejavnosti in v razmerju do tretjih oseb; – izvaja skupne promocijske dejavnosti na ravni operativnih teles; – vodi potrebno administracijo, finančno in strokovno delo; – koordinira, povezuje in usklajuje delovanje operativnih teles; – sodeluje pri oblikovanju politik. 4 Akcijski načrt Mreža znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo je strateško partnerstvo javnih, raziskovalnih, akademskih, gospodarskih in zasebnih deležnikov, ki si prizadeva za krepitev trajnostnih praks, inovacij in prenosa znanja na področju sredozemskega kmetijstva. Akcijski načrt je zasnovan kot dinamičen okvir za uresničitev ciljev mreže, opredeljenih v ustanovni pogodbi, s poudarkom na:  vzpostavitvi mreže,  vodenju mreže  implementaciji dejavnosti, 12 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo  sporazumevanju,  evalvaciji. Načrt obsega dejavnosti za obdobje 2025–2031 (tabela 1), ki temeljijo na sinergijah med člani in sistematičnem spremljanju napredka. Vsaka dejavnost je povezana s konkretnimi izmerljivimi rezultati, odgovornimi nosilci in časovnimi mejniki, kar zagotavlja preglednost in učinkovito izvajanje. Tabela 1: Akcijski načrt za vzpostavitev in delovanje mreže Cilj Dejavnost Odgovorni Časovni Kazalnik Obseg in vir okvir financiranja Vzpostavitev priprava osnutka ZRS Koper 1. 3. 2025 pripravljen projekt CRP mreže sporazuma za osnutek ustanovitev mreže sporazuma z znanja jasno strukturo in pravnimi podlagami pregled in revizija vsi 25. 3. 2025 končno besedilo projekt CRP sporazuma ustanovni pogodbe s člani potrjenimi dopolnitvami priprava pisma o ZRS Koper 31. 3. 2025 podpisano projekt CRP nameri za pismo o nameri pridružitev mreži za pridružitev znanja mreži znanja obveščanje širše ZRS Koper 18. 4. 2025 tiskovna projekt CRP javnosti konferenca podpis sporazuma vsi 15. 11. 2026 uradna za ustanovitev ustanovni ustanovitev mreže znanja člani mreže ob otvoritvi Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge sredozemske kulture v Plavjah organizacija prve ZRS Koper 28. 2. 2027 zasedanje 1. ustanovne skupščine skupščine 13 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo izvoljeni organi, predsednik skupščine, operativna telesa, upravni odbor in predsednik upravnega odbora Vodenje mreže seja skupščine predsednik enkrat na redno skupščine leto zasedanje skupščine Potrditev letnega načrta dela opredelitev predsednik 30. 9. 2027 poslovnik organiziranosti in skupščine skupščine dela skupščine volilna skupščina predsednik vsaka 4 leta novoizvoljeni skupščine organi sestanek upravnega predsednik dvakrat na redni sestanki odbora upravnega leto odbora enkrat na priprava letnega leto načrta dela sestanki posameznih predstavniki štirikrat na redni sestanki operativnih teles operativnih leto teles zbor panog in koordinator enkrat na sestanek predstavitev operativnih leto upravnega upravnemu odboru teles odbora s predstavniki operativnih teles priprava strategije za upravni 30. 9. 2027 dokument s cilji javna financiranje (javna odbor in mehanizmi sredstva, sredstva, projekti) financiranja projektna financiranja 14 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo priprava koordinator 30. 9. 2027 komunikacijska javna komunikacijske operativnih strategija, sredstva strategije teles potrjena na upravnem odboru širitev članstva Skupščina kontinuirano povečana mreža članov razvoj dolgoročne upravni 28. 2. 2031 strategija z vizijo javna strategije (2035) za odbor trajnostnega sredstva mrežo razvoja Implementacija skupne prijave na vsaj dva 2028– število oddanih EU/nacionalni aktivnosti nacionalne/evropske partnerja projektov s razpisi projekte mreže na sodelovanjem projekt članov organizacija predstavnik 2028– poročilo s projektna medresorske operativnih priporočili za sredstva delavnice o teles kmetijske trajnostnih praksah panoge spodbujanje mladih operativna 2028– pilotni program sponzorska za kmetijstvo telesa s 6 mentorji sredstva štipendije sredstva inštituta projekti evropska občanske znanosti sredstva povezava z raziskovalni 31. 3. 2030 aktivno evropskimi mrežami steber sodelovanje v 3 delovnih skupinah organizacija upravni 30. 4. 2030 povečana projektna mednarodne odbor prepoznavnost sredstva konference o v EU trajnostnem kmetijstvu komunikacija koordinator kontinuirano sledenje javna operativnih komunikacijski sredstva teles strategiji (v 15 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo naslednjem poglavju) Evaluacija prva evalvacija upravni 28. 2. 2031 poročilo s delovanja mreže po štirih letih odbor predlogi za mreže izboljšave Akcijski načrt je zasnovan tako, da hkrati spodbuja inovativnost in zmanjšuje ranljivost mreže. Ključ uspeha je v vključevanju vseh deležnikov, odprtem sporazumevanju in hitrem odzivanju na izzive. Redne evalvacije (vsaki dve leti) bodo omogočile prilagoditev načrta novim okoljskim, političnim in gospodarskim razmeram. S spremljanjem tveganj in dopolnitvami analize tveganj (tabela 2) ter ukrepi se zavezujemo k uspešnem delovanju mreže. 16 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo Tabela 2: Analiza tveganj za uresničitev akcijskega načrta Dejavnost Tveganje Verjetnost Ukrepi podpis sporazuma za zamuda zaradi nesoglasij nizka vključitev pravnega tima za pristop k mreži glede klavzul mediacijo fleksibilen rok za dopolnitve organizacija pomanjkanje kvoruma srednja alternativni datumi, hibridna ustanovne skupščine zaradi časovnega udeležba (online) prekrivanja obveznosti članov financiranje prek neuspešna pridobitev srednja sooblikovanje politik, prijava na nacionalnih in sredstev evropske razpise regionalnih razpisov financiranje prek neuspešna pridobitev visoka diverzifikacija virov, prijava na evropskih razpisov sredstev nacionalne razpise vzpostavitev tehnične težave ali nizka nizka ažurno spremljanje dela sodelovanja s uporabnost, težave z operativnih teles in poročanje v Portalom znanja GDPR, nezanimanje za Portal znanja, vključitev (AKIS) sredozemsko kmetijstvo IT -strokovnjakov v primeru deljenja informacij iz baz podatkov članov mreže spodbujanje mladih v nizko zanimanje mladih srednja sponzorstva za mentorje, kmetijstvu strokovnjakov nagradni sistem za aktivno udeležbo mednarodna nizka udeležba zaradi nizka partnerstvo z evropskimi konferenca konkurence drugih mrežami, promocija prek ciljnih dogodkov kanalov implementacija spremembe političnih srednja aktivno vključevanje politik v strategije 2035 prioritet vladnih institucij delovanje mreže, redno posodabljanje strategij nezdružljivost konflikti med srednja jasna pravila za sodelovanje, interesov članov komercialnimi in redno usklajevanje prioritet raziskovalnimi cilji prek upravnega odbora naravne nesreče ogrožanje kmetijskih visoka razvoj kontingenčnih načrtov (suša, poplave) in pridelkov in izvajanja nepredvideni projektov dogodki 17 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo Verjetnost: Ocena verjetnosti tveganj temelji na preteklih izkušnjah, primerljivih projektih in strokovni presoji. Predlagani ukrepi so namenjeni zmanjšanju vpliva tveganj in zagotavljanju nemotene izvedbe akcijskega načrta. 5 Strategija komunikacije in prenosa znanja Komunikacijska strategija je zasnovana na več ključnih ciljih, ki usmerjajo vse naše dejavnosti. Prvi cilj je ozaveščanje, saj želimo javnosti približati pomen trajnostnega sredozemskega kmetijstva in povečati zavedanje o njegovih koristih. Vključevanje vseh deležnikov je prav tako zelo pomembno, zato bomo aktivno sodelovali s kmeti, raziskovalci, izobraževalnimi ustanovami, politiki in lokalnimi skupnostmi. Promocija projektov in dosežkov naše mreže je naslednji ključni cilj, saj želimo pokazati konkretne rezultate našega dela, spodbuditi še večje sodelovanje in pridobiti nove člane. Sodelovanje med različnimi partnerji in člani mreže je dejavnik, ki bo omogočil doseganje trajnostnih sprememb v kmetijstvu. Na koncu pa si prizadevamo, da bi med mladimi povečali zanimanje za kmetijski poklic. V tem pogledu bomo sodelovali z lokalnimi srednjimi in biotehniškimi šolami za spodbujanje izobraževanja mladih kmetov in omogočanje prakse v kmetijstvu. Komunikacijska strategija se navezuje tudi na promocijo slovenskega sredozemskega kmetijstva v tujih državah. 5.1 Ciljne skupine Komunikacija poteka med in z različnimi ciljnimi skupinami (tabela 3), ki so ključne za uspeh naše strategije. Kmetje, ki delujejo na področju sredozemskega kmetijstva, so osnovna ciljna skupina, saj želimo od njih pridobiti čim več podatkov in neposredno vplivati na njihove prakse. Raziskovalne institucije in izobraževalne ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so prav tako pomembni partnerji pri našem delu. Prebivalci lokalnih skupnosti, v katerih se razvija sredozemsko kmetijstvo, so še ena pomembna skupina, saj neposredno vplivajo na spremembe v okolju in gospodarstvu ter videzu krajine. Politiki in odločevalci, ki sprejemajo ključne odločitve na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, so prav tako ključni za spodbujanje sprememb na širši ravni. Poleg tega komuniciramo tudi s širšo javnostjo, vključno s potrošniki, mediji in splošno javnostjo, da bi širili ozaveščenost o pomenu trajnostnega kmetijstva. Mednarodni partnerji, kot so organizacije in institucije v EU, imajo pomembno vlogo pri povezovanju širših mednarodnih projektov. Tabela 3: Ciljne skupine pri komunikaciji Ciljna skupina Opis Kmetje Kmetje, ki delujejo na področju sredozemskega kmetijstva. Raziskovalne Raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki delujejo na tem področju. institucije Srednje šole Vključitev kmetijskih vsebin v srednje šole, zlasti tiste s kmetijsko usmeritvijo. Svetovalna služba Kmetijska svetovalna služba. Lokalne skupnosti Prebivalci območij, na katerih se razvija sredozemsko kmetijstvo. Politiki in odločevalci Predstavniki lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti. 18 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo Širša javnost Potrošniki, mediji in splošna javnost. Mednarodni partnerji Organizacije in institucije, ki delujejo na področju kmetijstva v EU. 5.2 Načrt komunikacijskih dejavnosti Naša komunikacija (tabela 4) temelji na nekaj ključnih sporočilih, ki bodo vodila vse naše dejavnosti. Trajnostno kmetijstvo je prihodnost, saj lahko prinese številne koristi na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju. Mreža je ključno gonilo teh sprememb, saj združuje vse akterje za doseganje skupnih ciljev. Sodelovanje je nujno, saj lahko samo skupaj dosežemo trajnostne rezultate. Inovacije in znanje so srce naših prizadevanj, saj napredne tehnologije in nove raziskave omogočajo razvoj boljših kmetijskih praks. Naš cilj je, da se znanstveno in tehnološko razvijamo, podpiramo lokalno kmetijstvo in hkrati sodelujemo na mednarodni ravni, saj verjamemo, da je tako mogoče doseči najboljše rezultate za vse. Za doseganje naših ciljev bomo uporabljali različne komunikacijske kanale. Povezali se bomo s spletno stranjo Portala znanja (AKIS) in spletnimi stranmi članov mreže (javnih in zasebnih subjektov), na katerih so vse informacije, novice, projekti in viri dostopni širokemu krogu udeležencev. Na Portalu znanja (AKIS) bomo redno objavljali rezultate raziskav in druge relevantne vsebine (usposabljanja, videoposnetki, poročila, članki, novice), ki bodo odprto dostopni ali dostopni prek povezav do drugih digitalnih arhivov, kjer bodo naloženi naši podatki. Družabna omrežja, kot so Facebook, Instagram in LinkedIn, bodo ključna za interaktivno komunikacijo, omogočala bodo neposreden stik z javnostjo. E-novice bodo redno obveščale člane mreže in partnerje o novostih in napredku naših projektov. Za medijsko prepoznavnost bomo organizirali tiskovne konference, kjer bomo predstavljali ključne dosežke in dejavnosti. Delavnice in seminarji bodo organizirani za kmete, raziskovalce in druge interesente, da bi jih ozavestili o pomenu trajnostnih praks. Sodelovali bomo tudi z lokalnimi in nacionalnimi mediji, ki bodo širili naše sporočilo, hkrati pa bomo pripravljali promocijske materiale, kot so brošure, letaki in plakati, ki bodo krepili prepoznavnost mreže. Udeležbe na kmetijskih sejmih in drugih dogodkih bodo še dodatno krepile našo prisotnost v skupnosti. V okviru mednarodnih mrež, vključno z mednarodnimi znanstvenimi konferencami, bomo predstavljali naše projekte, izmenjevali znanje in krepili sodelovanje s strokovnjaki ter institucijami po Sredozemlju, Evropi in širše. Aktivno se bomo vključevali v evropske raziskovalne projekte in forume, s čimer bomo povečevali mednarodno prepoznavnost in vpliv naših dejavnosti. Tabela 4: Načrt komunikacijskih dejavnosti Dejavnost Ciljna skupina Kanali Časovni okvir Odgovorni novice za vsi udeleženci Portal znanja (AKIS) po ustanovitvi koordinator spletne strani in spletne strani mreže enkrat operativnih teles oz. članov na mesec komunikacijski odbor novice za širša javnost, LinkedIn, Facebook, po ustanovitvi koordinator družbena kmetje Instagram, Twitter, mreže enkrat operativnih teles oz. omrežja YouTube Shorts, na mesec komunikacijski odbor TikTok 19 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo E-novice člani mreže, E-novice enkrat na leto koordinator partnerji, operativnih teles oz. naročniki komunikacijski odbor organizacija kmetje, delavnice, seminarji, dvakrat na leto operativna telesa delavnic in raziskovalci vsebina, dostopna seminarjev na Portalu znanja (AKIS) tiskovne mediji, javnost tiskovne konference enkrat na leto upravni odbor konference promocije na širša javnost, dogodki, sejmi dvakrat na leto operativna telesa sejmih in kmetje konferencah Za merjenje uspešnosti naših komunikacijskih dejavnosti bomo spremljali več dejavnikov. Zbirali bomo povratne informacije od udeležencev naših delavnic in dogodkov, da bi izvedeli, kako učinkovite so naše dejavnosti. Medijska pokritost bo prav tako pomemben kazalnik uspeha, saj bomo spremljali, koliko člankov in poročil je bilo objavljenih v medijih. Število udeležencev na dogodkih in delavnicah bo pokazalo, koliko ljudi je dejansko vključeno v naše dejavnosti. Na koncu bomo spremljali tudi število novih članov in partnerjev, saj to kaže našo sposobnost širjenja in vzdrževanja uspešne mreže. Za izvajanje komunikacijske strategije bo odgovoren koordinator operativnih teles in njegov namestnik (po potrebi bo sklican komunikacijski odbor), ki bo skrbno usklajeval vse dejavnosti in zagotavljal, da so cilji doseženi. Operativna telesa bodo odgovorna za organizacijo delavnic in drugih dogodkov v sklopu svoje panoge. 6 Zaključki in priporočila Vzpostavitev mreže znanja za slovensko sredozemsko kmetijstvo je ključen korak k izboljšanju prenosa znanja, sodelovanja med znanstvenoraziskovalnimi institucijami, podpornimi inštituti in pridelovalci. Z učinkovito komunikacijo in sistematičnim prenosom znanja bomo omogočili boljšo prilagoditev sredozemskega kmetijstva na podnebne spremembe, povečali produktivnost in prispevali k trajnostnemu razvoju regije. Kompetenčni center za oljkarstvo in druge mediteranske kulture v Plavjah (ZRS Koper) bo imel osrednjo vlogo kot stičišče znanja, inovacij in prenosa novih praks za sredozemsko kmetijstvo v Sloveniji. Ključno orodje za učinkovito razširjanje informacij in prenosa znanja bo Portal znanja (AKIS), kjer bodo dostopni rezultati raziskav, priporočila za prakso, učna gradiva in drugi viri, pomembni za vse deležnike. S sodelovanjem na nacionalnih in mednarodnih dogodkih in vključenostjo v raziskovalne projekte bomo zagotovili, da bodo nova znanja in inovacije dostopni in uporabni za pridelovalce in širšo skupnost. V nadaljnjih korakih bomo posebno pozornost namenili merjenju uspešnosti naših komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti, krepitvi sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami in povečanju vključenosti 20 Mreža za trajnostno sredozemsko kmetijstvo mladih v sredozemsko kmetijstvo. S tem bomo dolgoročno prispevali k večji odpornosti in inovativnosti v sektorju. Ključna priporočila so: 1. Ustanovitev in stabilno financiranje regionalne Mreže znanja za trajnostno SSK. Regionalna mreža znanja za trajnostno specializirano kmetijstvo (SSK) bo osrednja platforma za prenos znanja, sodelovanje med deležniki in razvoj inovacij. Vključevala bo vse ključne akterje v regiji, pri čemer je osnutek strukture mreže že opredeljen, interes pa je izražen s strani devetih akterjev na podlagi podpisanega pisma o nameri (8. 4. 2025)., katerega rpiloga je Sporazum za ustanovitev mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo (priloga 3)  Oblikovanje namensko usmerjenega ukrepa, ki bo omogočil dolgoročno delovanje in razvoj mreže.  Povezava Mreže znanja za SSK in nacionalnega Portala znanja (AKIS) za krepitev sodelovanja in izmenjave znanja na nacionalni ravni. Na podlagi strokovnih podlag za pripravo Strategije slovenskega sredozemskega kmetijstva (priloga 2) so ta priporočila vezana na dejavnost mreže znanja za SSK:  Konsolidacija sredstev v večje regionalne razvojno-raziskovalne projekte namesto razprševanja financiranja na številne manjše projekte, kar bo omogočala Mreža znanja za SSK. 7 Priloge Priloga 2: Strokovne podlage za pripravo strategije za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo Priloga 3: Sporazum za ustanovitev mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo 21 ISBN 978-961-7195-86-6