v v v v v v v ve e po o o o o ov v v v ve e ed d v v v v ve e ej j jica pesnik samos st tal l l ln n n ni i i ik k k os se eb be ek i izvor o o o od d dv vi isnik poved d d d d d d izj j j jav va a e e ese e e e e e ej j j j j t t t te e e e e e e e e e b b b b b b b b b be e e e e e e e e es s s s s se e e e e e e e e e e e e e ed d d d d d d d di i i i i i i i il l p p pr r ri is sl l lo ov v vno določilo priredje p p p po o ov v v v v v ve e e e e e ed d d d d d d d d d d v ve ej ji i ic ca a a j j j j j j v v v vr r r rs st t te e e b b b b b b be e e e es s s s s se e e ed d d di il l l l l p p p pr r r r r r r r ri i i ir r r r r r r r re e e e e e e e ed d d d d d d d d d d d d d d dj j j j j j j j I 51 DIDAKTIČNI IZZIVI Mag. Tatjana Lotrič Komac I Osnovna šola Naklo Dolgo branje – poezija Franceta Prešerna in sočasno branje pripovedi o njem Simultaneous Extensive Reading of Poetry by and Narrative about France Prešeren Izvleček P oučevanje literarne klasike v luči literarnopedagoških usmeritev, osredotočenih na učenca bralca, spoštovanje njegovih interesov, pričakovanj, izkušenj, bralnih zmož- nosti ter vzgoja bralne zmožnosti in kulture, predvsem pa motiviranje učencev za branje se v zadnjih letih zdijo vse večji izziv. V želji po večji zavzetosti učencev, predvsem pa potreba po poučevanju kakovostnega literarnega branja oz. razvijanju literarnobral- ne zmožnosti je vodila k pripravi in izvedbi projektnega meseca, v celoti posvečenega življenju in delu Franceta Prešerna. V nadaljevanju je opisan primer, ko se je aktiv slove- nistk pri obravnavi del Franceta Prešerna odločil za sočasno branje pripovedi o njegovem življenju, in sicer z uzgodbeno biografi jo Resnica o Prešernu Ivana Sivca, in to povezal s kulturnim dnevom, ki je vključeval ogled Prešernove hiše v Kranju in Prešernovega gaja. Abstract T eaching literary classics in light of literature pedagogy centred on the student-read- er, respecting students’ preferences, expectations, experiences, and reading abili- ties, fostering reading skills and culture, and, above all, motivating them to read has presented a growing challenge in recent years. Th e goal to boost student engagement and, more importantly, the necessity to teach quality literary reading or build literary reading skills led to planning and launching a project month devoted to France Prešeren’s life and work. Th e following case study was conducted by a team of Slovenian teachers who, while discussing the poet’s work, decided to simultaneously read a narrative about his life, i.e., a biographical narrative by Ivan Sivec Resnica o Prešernu (Th e Truth about Prešeren). Th is was followed by a cultural day, which included a visit to the Prešeren House in Kranj and the Prešeren Grove. Ključne besede: poezija, France Prešeren, domače branje, dolgo branje, projektno delo Keywords: poetry, France Prešeren, home reading, extensive reading, project work I 52 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVI I 2023 1 Uvod A naliza opravljanja bralne značke, povezana s števi- lom zlatih bralcev med devetošolci v zadnjem de- setletju, je na šoli pokazala znaten upad, pri čemer se je meja opuščanja branja za bralno značko premakni- la že na razredno stopnjo, medtem ko je bila pred leti še na prehodu med razredno in predmetno stopnjo. Skupaj z analizo dosežkov na NPZ, ki so nam že prav tako več let kazali pomanjkljivo bralno pismenost, je na šoli na več ravneh steklo akcijsko delovanje, ki bi dolgoročno pripo- moglo k spremembi stanja. Tako smo po celotni vertikali začeli še bolj poudarjati usvajanje tehnike branja in be- sednega razumevanja, ki vodita k interpretacijskemu ter nato kritičnemu in ustvarjalnemu branju, pogosteje smo začeli vabiti učence v šolsko knjižnico, uvedli kratke pro- stovoljne delavnice, povezane z branjem in z literarnimi osebami, vpeljali bralno značko za učitelje. Pri pouku slovenščine v 8. in 9. razredu pa smo na svetu staršev dobili soglasje za nakup ene knjige za domače bra- nje, ki bi jo učenci dejavno uporabljali in brali tudi med poukom. Utemeljitev nakupa knjige za domače branje staršem 1 je izhajala s stališča, da je knjiga tako na fi zič- ni kot simbolni ravni povezana z znanjem (Kepic Mohar, 2021), razvijanjem kompleksne literarne zmožnosti (Kra- kar Vogel, 2020) in uporabo sodobnih didaktičnih strate- gij, s katerimi bo spodbujena optimalna miselna dejavnost učencev in hkrati njihovo individualno izgrajevanje zna- nja (Kerndl, 2016). Za knjigo Ivana Sivca Resnica o Pre- šernu za 8. razred smo se odločile, ker ponuja 21 zgodb o pesniku in prav toliko njegovih pesmi, izpostavljene so zanimivosti, mestoma zgodovinski kontekst ter dodane ilustracije in fotografi je, ki krepijo sporočilno moč knjige, hkrati pa se bomo h knjigi lahko vrnili tudi v devetem raz- redu ob obravnavi Zdravljice. Strinjanje staršev za nakup je pripeljalo do v nadaljevanju predstavljene zaokrožene obravnave učne snovi, v katero je bilo vključeno branje knjige za domače branje, obravnava vseh (letni pripravi za 8. razred predvidenih Prešernovih pesmi) in izpeljava kulturnega dne. Zasnova obravnave je nastala v aktivu slo- venistk, 2 v nadaljevanju opisan primer pa je v celoti sicer nagovarjal 14 osmošolcev iz ene skupine, krovne dejavno- sti pa so bile enake za celotno generacijo. 1 Omeniti velja, da so starši na svetu staršev med drugim izražali splošno skrb glede motivacije za branje, ki je pogosto izhajala iz pričevanj, mnenj in opažanj, da so otrokom knjige zdijo predolge (npr. NPP – nisem prebral/-a, predolgo), zapletene in včasih historično oddaljene. Ob ponujeni priložnosti skupnega doživljanja, razumevanja in vrednotenja besedila so razumeli in uvideli priložnost za celovito doseganje ciljev pouka književnosti. Učiteljice slovenščine v 8. in 9. razredu sicer za jezikovni pouk ne uporabljamo delovnega zvezka, ampak smo izdelale svoje gradivo, tako da smo nakup knjige za domačo knjižnico v teh dveh letih utemeljile tudi s tem. Na svetu staršev je poleg utemeljitve uzgodbene biografi je sledila še utemeljitev za nakup sodobnega mladinskega romana v 9. razredu (prvo leto: Evald Flisar: Poglej skozi okno, drugo leto: Damijan Šinigoj: Kjer veter spi, za skupino naprednejših bralcev pa Vinko Mödern- dorfer: Sončnica). 2 Aktiv sestavljajo še kolegice Maja Bajd, Jasna Zupan, Tina Žagar Pernar. Usmeritve in načrt obravnav ter preverjanje in ocenjevanje so bili dogovorjeni, dejavnosti znotraj posameznih ur pa so bile izpeljane individualno, odvisno od značilnosti posamezne skupine učencev. Slika 1: »Strogo zaupna kartoteka«, ki so jo učenci dopolnjevali in izpolnjevali ob branju. DIDAKTIČNI IZZIVI I 53 Mag. Tatjana Lotrič Komac I Dolgo branje – poezija Franceta Prešerna in sočasno branje pripovedi o njem I str. 51-55 2 Predbralne dejavnosti – strogo zaupna kartoteka V okviru predbralnih dejavnosti, ki so bile deloma povezane že z nakupom knjige, 3 sem izpeljala diag- nostično preverjanje, in sicer z naborom informacij, ki jih učenci že vedo o Francetu Prešernu, spomnili smo se na obisk Vrbe v 3. razredu, omenili stavbe, ki so po njem poimenovane in jih vidijo v Kranju ipd. Ogledali smo si na- slovnico in kazalo knjige ter slikovno gradivo ob koncu kn- jige. Pozorni smo bili na dvodelnost, tj. na eni strani kratke pripovedi in na oblikovno drugačni podlagi zapisane posa- mezne Prešernove pesmi. Učencem sem predstavila okvirni načrt, ki je že predvideval branje v šoli in predlog za delo doma. Deloma sem predstavila kriterije uspešnosti in cilje, vendar so tudi učenci razmišljali o možnostih, orodjih in idejah za uresničitev in pridobivanje svojega znanja. Domače branje smo vse učiteljice umestile v izdelavo pes- nikove »kartoteke«, ki je »strogo zaupna« in zahteva popis vseh informacij, podatkov in podrobnosti iz pesnikovega življenja, zapisanih v knjigi. V ta namen so učenci dobili učne liste (pola A3), ki so pripravljeni tako, da se podatki med seboj povezujejo, združujejo in dopolnjujejo, zadnja (prazna) stran pa je namenjena bralčevim idejam, opažan- jem, slikovnemu gradivu ipd. 3 Branje v šoli in doma O srednji del obravnave in usvajanja novih znanj je ves čas potekal dvotirno, saj smo po eni strani ob- ravnavali pesmi literarnega kanona (Apel in čevljar, Povodni mož, Turjaška Rozamunda, Uvod h Krstu pri Savi- ci), po drugi strani pa so učenci deloma v šoli in deloma doma brali Sivčeve zgodbe. Spodbujala sem jih k samostoj- nemu branju po krajših etapah (Krakar Vogel, 2020) in po- govoru o prebranem v kombinaciji z dolgim branjem – torej branjem domačega branja tudi pri pouku. Dolgo branje smo začeli s pripovedmi o pesnikovem značaju, nato so učenci v skladu z dovoljenjem staršev ključne podatke v besedilu označevali s svinčnikom ali označevalcem besedila (ali so jih izpisovali), potem pa so zbrano zapisali na v kartoteki predvideno mesto. Sledila je primerjava in dopolnjevanje v parih ter kratka predstavitev. S tem so učenci dobili model za obravnavo ostalih pripovedi in bili seznanjeni s študij- skim branjem (Pečjak, po Kepic Mohar, 2021) oz. poglobl- jenim ali globokim branjem (Kovač, van der Weel, po Kepic Mohar, 2021), pri katerem se bralec poglobi v besedilo, išče povezave, dopolnjuje izpiske ter s kognitivnimi procesi gra- di svoje znanje. V naslednjih tednih smo posamezne Sivčeve pripovedi še prebrali skupaj v šoli (na različne načine – poleg glasnega tudi s tihim branjem), a se je kmalu izkazalo, da je nekatere učence Sivčevo pisanje nagovorilo in pritegnilo, da so pre- ostale pripovedi zelo hitro prebrali in naredili predvidene naloge. Pri obravnavah obveznih besedil, čemur je bila namenjena glavnina projektnega dela, sem izhajala iz klasičnega mode- la šolske interpretacije, pri čemer so bile uvodne motivacije/ predbralne dejavnosti različne: branje odlomka, odstavka iz Resnice o Prešernu (učenci so imeli knjigo s seboj pri vseh urah), igra vlog z vrednotenjem na podlagi mnenja/stališča in/ali branje kratke strokovne razlage pesmi (Apel in čevl- jar), učiteljevo branje oz. povzemanje zapisa iz Valvasorja (Povodni mož), raziskovanje pomena imen Rozamunda, Ostrovrhar (Turjaška Rozamunda), lokalizacija in ilustra- tivno gradivo (Uvod h Krstu pri Savici) oz. posamezne de- javnosti iz i-učbenika za slovenščino za 8. razred. Po prvem učiteljevem estetskem branju ali poslušanju zvočnega pos- netka je sledilo segmentirano razlagalno drugo branje. Pri tem je skrb povzročalo dejstvo, da v knjigi ob pesemskih be- sedilih ni slovarčka z razlago neznanih besed, a se je kmalu izkazalo, da je to lahko tudi priložnost za iskanje na Franu, prevajanje v sodoben jezik in tudi ugibanje z utemeljevan- jem. Pri Turjaški Rozamundi so učenci besedilo sprejemali z napovedovanjem, saj tako lažje sprejemajo vsebino, razu- mejo motive in ravnanja glavne junakinje, tako da se šele v drugem branju posvečamo estetskim učinkom, povzeman- ju, vrednotenju besedila, analizi besedilnih podrobnosti in podrobnejši povezavi med književno osebo in zgodbo ter razlikami v primerjavi s Povodnim možem. Izpostaviti velja, da je bila pri obravnavi kanonskih besedil ves čas možnost povezovanja razumevanja z medbesedil- nim in biografskim kontekstom, saj so imeli učenci na voljo različne podatke, zapisane v pripovedih Ivana Sivca. Med obravnavo posameznih pesmi so doma prebrali pripoved ali dve. Učenci so podatke lažje in hitreje povezovali; učenci, ki so morda knjigo za domače branje že (predčasno) prebrali v celoti, so se spomnili tudi na katero izmed podrobnosti in jo omenili. 3 Knjigo so starši osmošolcev naročili na spletni strani založbe, ki jim je ponudila tudi popust. Večina staršev se je odločila za to obliko, posamezni so jo kupili sami. V drugem letu smo omenili tudi možnost izposoje od prejšnje generacije in možnost uporabe Biblosa in sBiblosa. I 54 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVI I 2023 • Na spletu poišči in preberi pogoje za opravljanje samostojnega odvetniškega poklica danes. Ali bi Prešeren danes lažje prišel do svoje odvetniške pi- sarne? Zakaj tako meniš? • Na spletu poišči opis vojaškega pogreba (pogreba s častmi), ki velja v Sloveniji. Ali je imel Prešeren v tistem času z navedenim primerljivo zadnje slovo? Zakaj lahko tako trdiš? Ob igri vlog so učenci na podlagi vseh zbranih podatkov, recepcije vseh besedil, tako Prešernovih kot Sivčevega, prip- ravili še kratke do 2-minutne predstavitve, kar jim ni bilo težko, saj so imeli veliko informacij, hkrati pa so se tako tudi veliko naučili. Drug drugega so poslušali, morda ob koncu kaj dopolnili, postavili vprašanje, učiteljica pa je podala po- vratno informacijo. Slika 3: Primeri lističev za vloge. Učenci so v zvezek zapisali samovrednotenje o učinku pri- dobljenega procesnega in vsebinskega znanja, pripravili pa so si tudi načrt učenja ter izbrani datum ustnega ocenjevan- ja znanja (v sicer določenih terminih), s čimer smo zaokro- žili vse dejavnosti. 4 Dejavnosti po branju D ejavnosti po branju so bile povezane s posameznimi pesemskimi besedili, prav tako pa tudi s prebrano knjigo. S krajšimi nalogami so se učenci poustvar- jalno odzivali na književna besedila, upovedovali so motive za ravnanje književnih oseb, obnavljali in povzemali doga- janje. Pri Apelu in čevljarju se je ponudila še priložnost za iskanje in prepoznavanje drugih sonetov v knjigi ter kratka utemeljitev, pri Povodnem možu in Turjaški Rozamudi pa poustvarjalno pisanje, ki mu je sledilo medvrstniško vred- notenje in izboljševanje besedila. V ljubljanski Kazini Predstavljaj si, da se Urška in povodni mož po izginotju v Ljubljanici pojavita v ljubljanski Kazini. Tam sta tudi lepa Rozamunda, ki še išče moža, in Prešeren, ki z gale- rije na plesišče spušča zbadljive verze. Bo kateri izmed teh listkov povzročil večji zaplet? Kako se bo dogajanje med dvema dekletoma zapletlo? Upoštevaj vsebinske značilnosti balade. Napiši besedilo, dolgo najmanj eno stran, v katerem boš z lastnimi zamislimi/idejami nadgradil/-a dogaja- nje v Prešernovih pesmih Povodni mož in Turjaška Ro- zamunda. Besedilo členi na odstavke, pazi na jezikovno pravilnost, zato po koncu pisanja še enkrat preberi se- stavek in popravi morebitne napake. Slika 2: Eden izmed primerov navodil za poustvarjalno pisanje. Poustvarjalno pisanje je bilo hkrati tudi priprava na pisanje naloge, ki je za celotno generacijo učencev sledila v nasled- njih urah po obravnavanem sklopu. V zadnjih urah zakro- ženega sklopa ur pa smo se pripravili na obisk Prešernove hiše v Kranju in Prešernovega gaja, pri čemer so posamezni učenci iz knjige ob grobu ob vnaprej pripravljenem inter- pretativnem estetskem branju recitirali dve pesmi. Po obi- sku so posamezne informacije in podatke, ki so jih pridobili v muzeju, povezali in dodatno navedli v »kartoteki«. Ponavljanje in preverjanje znanja sta potekala vzporedno, strnjeno pa, ko so učenci, razdeljeni v skupine, temeljne lite- rarnovedne podatke o prebranih Prešernovih pesmih strnili v preglednico. Preskusili smo se tudi z nekaterimi izmed naštetih aktualizacij: • Ali bi se Prešeren, če bi živel v današnjem času, odzval na dobrodelno akcijo Anina zvezdica? Zakaj tako meniš? Svoj odgovor podkrepi s 3 podatki. • Na katerih oddelkih v knjižnici bi si Prešeren danes lahko izposojal knjige, če bi jih hotel brati v origi- nalih? (Namig: knjige so razporejene glede na jezi- kovne družine.) DIDAKTIČNI IZZIVI I 55 Mag. Tatjana Lotrič Komac I Dolgo branje – poezija Franceta Prešerna in sočasno branje pripovedi o njem I str. 51-55 5 Sklep O bravnava Prešernovih pesmi, povezana z dolgim branjem knjige Ivana Sivca Resnica o Prešernu, je v pouk slovenščine v 8. razredu vnesla zgoščeno, večplastno in ustvarjalno spoznavanje Franceta Prešerna. Uzgodbena biografi ja je ponudila branje pesemskih bese- dil z opombami, zgodbami, ilustracijami, fotografi jami, pri čemer se je učencem pesnik prikazal tudi kot posameznik v prostoru in času, v odnosu do prijateljev, med študijem in tudi ob krivicah, razočaranjih. Učenci so razvijali vse spo- razumevalne dejavnosti, skrb je bila namenjena tudi razno- likosti dejavnosti glede na taksonomske stopnje. Vse učite- ljice smo bile s pripravljenim zelo zadovoljne, pozorne smo bile na časovno dinamiko in smo premišljeno razporejale dejavnosti, da se ne bi obravnava časovno preveč razvlekla. Knjigo Resnica o Prešernu smo uporabile drugič, vendar je prejšnje leto nismo tako dejavno vključile v pouk; učenci so jo prebrali doma, zapiske v kartoteki pa žal pogosto tudi prepisovali drug od drugega, zato je bilo nujno delo preob- likovati, nadgraditi. Najverjetneje se je »sodelovanje« glede zapiskov dogajalo tudi letos, a zaradi večje šolske vpletenos- ti, motivacije za pridobitev dobre ocene in možnosti sode- lovanja v raznolikih dejavnostih ni bilo prisotno v tolikšni meri kot lani. Učenci so v evalvaciji izpostavili veliko prednosti, predvsem to, da so imeli knjigo za domače branje ves čas ob sebi, da smo brali tudi v šoli in da so imeli vse zbrano na enem mes- tu, saj je večina v knjigo pisala tudi zapiske. V branju zgodb so videli smisel, saj so uvideli pesnika tudi kot človeka, lažje so razumeli obravnavana pesemska besedila. Povedali so, da jim je všeč, da ima knjiga zapiske, da iz nje štrlijo drobni lističi, ki opozarjajo na posamezne informacije. Priznali so tudi, da jih je sprva napovedano tako dolgo delo prestrašilo, bali so se tudi neobvladljivosti vse snovi in ciljev, a so bili z doseženim na koncu zadovoljni, tudi zato, ker so jim bili jasno predstavljeni kriteriji uspešnosti. Za v prihodnje velja razmisliti tudi o uporabi spletne učilni- ce, saj bi bilo denimo navedene primere aktualizacije lažje in primerneje umestiti tja; učenci bi hitreje (in z nekaj več učiteljeve pomoči) poiskali podatke na spletu, zato bi bila razmišljanja tudi kakovostnejša. Zagotovo bi lahko pisali Prešernovo kartoteko tudi v e-obliki, izdelovali njegov pro- fi l (oblikovno podoben kot na Instagramu) itd., a v tokratni izvedbi je bila prednost dana predvsem dolgemu branju. S stališča širjenja bralne kulture med učenci ni zanemarl- jivo, da knjiga, ki je hkrati tudi pesniška zbirka, ostane v domači zbirki, da ponuja bogato slikovno gradivo in bodo učenci po njej lahko posegli tudi v poznejših letih šolanja. Viri in literatura Kepic Mohar, A. (2021). Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Cankarjeva založba. Kerndl, M. (2016). Sodoben pouk (književnost) in razlike med učenci. BoMa. Krakar Vogel, B. (2020). Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Rokus Klett. Lotrič Komac, T. (ur.) (2015). I-učbenik za slovenščino v 8. razredu os- novne šole, spletni vir. Zavod RS za šolstvo. https://eucbeniki.sio.si/slo8/ index.html Sivec, I. (2017). Resnica o Prešernu. Miš.