91. številka. V Trstu, v sredo 14. novembra 1888. „EDINOST" izhaja dvakrat jia teden, vhmIco sredo in soboto oh 1. uri jiopolmlne. „Edinost" stane: za v*e leto jfl. ft. —; izven A vat. 9.— p), za polu leta „ 8.—: „ „ 4.0O . za četrt leta „ 1.50; . „ 2 25 „ PooHmične'Atevilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrstB p<» « nov., v Gorici in v Ajdovščini V* ** nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST V*i dopi«i ne poniljajo urodniitvu v uliri Curiiitiii it. C«. V-ako pi*mo mora hiti trn 1.karano, ker neTranknvitnit m ne »prejemajo. Rokopisi *»» ne vračajo. Oglasi in oznanila HO račune po T no*, vrstica v petitu ; /a naslove T debelimi črkami rp plačuje prostor, kolikor bi pa olmeplo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. he račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in iniornto preletu ■^jjra?ništvo v ulici t'arintia 'JS. Odprte r^klamarije *<» proHte poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko a »V ailinoit |a i»oCi Mlekarstvo v okolici. Podali smo zadnjič našim okoličanom na čelu lista nekatero nasvete, v katerih srno posebno povdarjali, da zagotovlja umno gospodarstvo obstanek tudi manjšim posestnikom. Opominjali smo jih zaradi tega, naj ne zapuščajo svojih — če tudi propadlih — domačij, temveč resno naj se po pri mej o dela, glavna čednost naj jim bodi varčnost in ne bode se jim bati propada. Danes smo se namenili spregovoriti o nekej stroki gospodarstva, katera je večini malih posestnikov glavni dobiček, važen faktor, brez katerega se marsikatera družina ne bi mogla preživeti in to je mlekarstvo. Smelo moremo trditi, da je samo prodaja surovega mleka mnogim oko-ličanskim rodbinam edino sredstvo, s katerim »i dobavljajo vsakdanji živež. Znamo, da je ostala marsikateremu sinu imetnega posesetnika vsled razkošenja zemljišča pusta parcela, katera mu ne prinaša drugo, kakor pičlo krmo za dve, tri kravice, od kojih zatorej odvisi vsa rodbina. Glava take družine naravno nima opravila na polji; simo in Urno zasluži kako dnevnico v mestu — če ima še voljo delati. Sinovi si služijo svoj kruh pri trgovcih in raznih podvzetnikili, ali njih zaslužek pomaga družini le malo ali prav nič, kajti mladina je lahkomišeljna — kakor pridobljeno, tako zgubljeno — o sobotih in nedeljah ae denar potira v gostilni po grlu. Dekletom in ženam ostane zatorej skrb za družino; ono morajo vsako jutro za rana v mesto prodavati mleko na trgu, ali je nositi po hišah raznim rodbinam. Kolikokrat pa se pripeti, da se mleko na trgu ne more prodati in, ako se je slednjič ne mara oddati za vsako, tudi najniže ceno, mora se je odnesti zopet na dom — brez denarja. Tržaške rodbine pa plačujo svoje mleko le ob mesecu, in zatorej more siromašni okoličan čokati celi mesec, dokler pride do svojega denarja. Zraven tega pa se mlekarice še medsebno izpodrivajo. Vsaka gleda, da bi svoje mleko prodala in zatorej je ponuja za nižjo ceno, kakor je daje njena družica. Tako škoduje ena drugej. Temu pa bi se dalo pomagati. Lahko bi bilo namreč najti v Trstu pod-vzetnika, kateri bi združi) vse poedine okoličanske mlekarje v celoto, v mlekarsko zadrugo ter prevzimal vsako jutro mleko proti gotovem plačilu. On bi potem po svojih ftlužnikih sam preskrbe! raznašanje in s tem prihranil ženam iz okolice mnogo truda in drugače izgubljenega časa. Prepričani smo, ako se oglasi tak podvzetnik, da bi ga rado podpirala županstva okoliČanskih občin, ker siguren dobiček občinarjev pripomaga k splošnemu blagostanju občine. Župani, ali drugi zanesljivi možje morali bi se vsako jutro prepričati, da jo mleko sveže in nepokvarjeno, zabeležiti koliko ga je bilo od posameznih mlekarjev, odpraviti je skupno do-tičnemu podvzetniku ter zatem razdeliti denar po razmeri mleka. Na tak način bi se prišlo tudi v okom furlanskim podvzet-nikom, kateri dobivajo mleko celo iz italijanske Furlanije in delajo na debelo na korist tujcev in na škodo domačinov. Da bi se mogla navedena misel izvesti, prepričani smo, kakor tudi o tem, da se na jde v Trstu rodoljub, kateri bi se te stvari poprijel ter osnoval v dogovoru z občinam veliko „okoličansko mlekarsko zadrug o*. Blagor okolice nam je na srcu in zatorej priporočamo skromno našo misel rodoljubom v prevdarek. organa postopa se proti posestnikom gozda z brezobzirno strogostjo, ne da bi se raje poskusilo izmotati jih iz strašnega labirinta na podlagi pravice tim več, ker je v praksi potrjena istina — in posebno pri podgrad-skem gozdu — da so bolje ohranjeni oni deli občinskih'i zadružnih gozdov, kateri pridejo v roke posameznikom. Po uvedenji zadrug imele so se te konstituirati. Ni se pričelo tam, kjer je najlaglje, kjer gozd ni razdeljen, nego prisiliti se hoče baš podgradsko zadrugo, kjer je najtežje, da, kjer je pri sedanjih razmerah to nemogoče zaradi tega, ker se ne Kralj je videl, da je bilo truplo ranjenu in s flaštri zablekano. Sam prijor se je čudil, kako je mogel v 3 dneh umreti tak junak, zdrav I in vesel, in je bil jezen na vse fratre in hlapce. Kralj se dobro spominja, da so usinilj. bratje blazne pretepali, ili jeden frater je celo tika-zaval strežaju, da naj tepe bolnika, samo da ga ne vidi nihče. Bolnikom, ako niso mogli zaspati, so dajali neke vode, vsled Česar niso imeli bolniki apetita po 1 do dni. Ant. Kahaj navaja v svojem spričevalu 1 '2 slučajev, katerih dokazuje jeden hujše od druzega, kako nevsmiljeno, nečloveško ravnajo z blaznimi. Cebanje in tepenjc s pestmi in jer- Interpelacija poslanca Slavoja Jenka i 11 d r u g o v na c kr. vlado v VIII. seji deželnega zbora isterskega dne 4. okt. 1888. V tej zbornici razpravljalo se je ne-katerikrati o gozdnih razmerah gornje Istre. Lani priporočalo se je visoki c. kr. vladi, da bi v času, dokler nameravana enketa ne izvrši svojega posla, z manjo strogostjo postopala, da bi zatorej začasno dovolila sekanje drv in pobiranje stelje po starem načinu, ker bi se tako ljudstvo pomirilo in bi bil dalnji vspeh laglji. C. kr. gozdni organi pa ne samo, da se niso ozirali na to prepotrebno in dobro I mišljeno priporočilo, nego so prejšnjo svojo 1 strogost tirali do skrajnosti! Znane so zmešnjave v Podgradu. Ljudstvo jih ni zakrivilo, nego c. kr. politični poverjenik, ki jo pred več nego 20. leti dovolil delitev gozda, ne da bi bil zato j opravičen. Ljudstvo izvršilo je delitev v j dobri veri, da bi pri tem ostalo, ker ta-• krat so c. kr. uradniki popolno zaupanje ljudstva uživali. Zaradi te napako vladnega PODLISTEK. Rendez-vous. (Humoreska; spisal Ivo Tro št Naš vek zove se vek svobode in napredka. Tlaka je splavala po vodi, de-setijo še samo vrabci, poljske miši, polhi, zajci in mi glodalci. Tudi kak „uzmovič" lasti si še ta privilegij, četudi jako dvomim, da ga hrani med pergamentnimi akti svojega arhiva. Vsaj si pa tudi še kedo drugi svoji marsikaj, do česar nima ne iz starega, ne iz srednjega, ne iz novega, niti iz najnovejšega veka nobene pravice. Lasti v si in pravi, da je njegovo. Če ni ona stvar nikomu v kvar, pustimo mu z lahko vestjo to zabavo, mi-sleči: „gegen die Dummheit kiirapfen dte Gotter vergebens"; če pa vidimo, da hoče s tem pogažat.i naše pravo, ali kakor bi naši Notranjci rekli: naš „jus", pokažemo mu razne osvohojevalne edikte, po katerih si zajamčimo Hvojo vlast, i da bi moralo biti na tak način, kakor Tone Črmažev. Vem, da je marsikdo radoveden, kako si je on zajamčil svoj „juatt. — Evo vam : V naši domovini bilo je v prejšnjih časih mnogo več tujih grofov, baronov, knezov, raznih „Edler von" in tudi eamo „von", kateri so bili in so še dandanes, kolikor manj plemenitega rodu, toliko bolj ponosni na svojo plemenitost. Marsikateri je pognal svojih očetov trdo pridobljeno in z slovenskimi žulji zasluženo imovino po grlu, in na njegovo mesto vkorenil se jo osvobojeni tlačim. Trudil se je in nekoliko časa znojil tako, kakor je bil vajen. Kar so mu sanja nek večer, da je na istem posetvu, isti časti in grozovitosti, z isto ostrostjo in brezobzirnostjo pri ostalih „plebejcih", kakor njegov prednik iz dežele, kjer gospoduje „kri in jeklou. Ker ima res nekaj grošev, začno živeti po vzgledu njegovem. To je lepo. Vravnavši svoje živenjo po reku: „dolce far nience" životari in dela — dolgove. Drugi rod se uže ponaša kakor pravcati „Edler von" in še več. Zaničuje druge, gleda je le čez ramo, dovoljuje si ž njimi razne spodobne in nespodobne šale in smehe, samo „Edler von" še ni in slabo kaže, da bode kedaj. V obližji moje domovine je vas S., kjer je graščina nekdanjih nemških vlast-nikov „von J." Vsled slabega gospodarstva je bila prodana. Kupil jo je nek domačin, menim da v začetku leta 1830. Tretji njen gospodar, za moje mladosti uže v dobi mož, nosil se je kakor pravcati plemenitaš, ako tudi nikdar ni bil. Hi! jo z ljudmi strog, oduren, robat — toda v čast mu, bil je vender pošten plačnik. Imel je pa neko slabo lastnost. Rad je. da povem med nami, „vrgel" sem in tija kako oko na lepo devojčico. Slišal je samo tedaj, ko si ga poklical z imenom „Marko." Spodobilo se je, kar je res, to jo res, da je vsak dodal golemu krstnemu more natanko določiti vsakoletno uživanje meni, neprevidno deljenje zdravil so najsploš- posameznikom v oni razmeri, v kateri je niše opomnje iz tega spričevala, katero jedino eden ali drugi občuval ali zboljšal ali po- bi moralo prisiliti javno oblast do najstrožega slabšal svoje delo v času, dokler so uživali preiskovanja. gozd po faktičnih delih. In ker se nekaj Tu velja najmanj opomnja, kakor da bi nemogočega doseči ne more, ker se pod- bile izjave presplošne (zu vnge) kakor se iz- gradika zadruga ni mogla konstituirati, raža namestništveni odlok od 15. jim. t. 1., zato in brez vsacega druzega povoda po- kajti slučaji so konkretno navedeni v nemškem stavilo se jej je sekvester v osobi c. kr. jeziku z vso določnostjo, ki jo zahteva justieija. gozdnega pristava. i Krasi lička izjavlja, da prideta zdravnika Umljivo je, da po tacem postopanji samo zjutraj, popoludne pa ne. Blazni morajo ljudstvo ni bilo kaj udano sekvestru, tem biti od 5 ure zjutraj do <>. ure zvečer na dvo- rišči, ob dežji pa na notranjem hodniku. Vsak dan dobiva meso le polovica blaznih, katerim manje, ker ni razumel delovati v pomirljivem smislu, nego je postopal resolutno, diktatorično, ne meneč se za opravičene je predpisano, namesto da bi je dobivali vsi. Njih prošnje zadružnikov, marveč naslanjaje se obleka so srajca, cvilhuste hlače, košpe in slam- vedno samo na moč, katera mu je bila od uik, ki ga nosijo po leti in po zimi. Po 28 c. kr. politične oblasti skoro neomejeno na bolnikom mora streči po jeden strežaj: stre- razpolaganje. žaji imajo črez glavo opraviti, ker jih je pre- K vsej nesreči pridružilo se je še ne- malo. spodobno obnašanje nekaterih nasproti se- Kar se dostaje mene, sem naletel sani kvestru — sicer no v gozdu in no, ko je 188JJ na blaznega, ki je bil pravi „Kcco homo", bil v službi — in od takrat bilo je njegovo delovanje, kakor da bi bil zaklel se za osveto, uprav škodljivo. Kakorobsojujemo vsako nodostojnost, odsojujemo tudi ono nepremišljenih selja-kov, katerih večina — in to poudarjamo — niti v gozdu opravičenih ni. (Konec p rili.) Interpelacija poslanca goriškega dr. Rojca v seji dež. zbora dne 25. sept, 1888. (Dalje in konec.) Kralj Jane/, spričuje, kako je nek strežaj ves razmesarjen, in mi je strežaj sam povedal, da so ga oni tako stepli. V takem smislu se izražajo pojedina spričevala, ki so oprta na pojedine in množine slučajev in take priče, katere, kakor rečeno, je možno takoj zaslišali, niso bile niti vabljene v zaslišanje. Dopričani dogodki iu razmere ne ostanejo prekrite, ker dotičniki pripovedujejo stvari, kamor pridejo, in prebivalstvo snuje po takih izpovedih tudi svoje mnenje o zavodu usinilj. bratov. In ker ni javnih dokazov, da bi se zboljšale iste razmere, ostane prebivalstvo stalno v svojih dvomih ter skuša, če le more, izogniti si« taeega zavoda. Take dejanske razmere, ne pa umetno vznemirjanje, so pravi vzrok, da se prebivalstvo vede nasproti zavodu usmilj. bratov, kakor zasluži iu le sila primora pretepal blaznega bolnika s polenom, pestjo iu pojedince, da se zatekajo vanj, cebadami, na kar je mož umrl črez 4 dni. ostanejo rajši doma ali pa gredo drugače v na pa imenu epitet „gospod". To so naši ljudje prav vestno izpolnovali. Da povem istino: še preveč. V časa je glavna beseda „Marko* popolnoma izostala in rekali so mu le „gospod", kar je Marku osobito dobro delo. S tem se je sicer nekoliko časa dogajala tu pa taui mala dvomnost, da so zamenjali „gospoda" Marka in pa duhovnega gospoda; pa kakor so se ljudje pozneje privadili novi meri in vagi, tako so zadovoljno nosili i to breme, morda z mislijo: Eden mora biti gospod, drugi pa kmet. Omenil sem, da je imel „gospod" Marko v svojega živenja koledarji 'nekoje črne ali sploh ne bele pike. Omenjeno svojstvo njegovo da se vblažiti nekoliko s tem, da je bil oženjen. Da, oženjen je bil „gospod* Marko. Bog mu je dal in sorodniki so mu snubili blago ženko. Nasprotniki njego trde, (pa vsaj ima vsak človek nasprotnike), da se ga je nekoliko branila, ker ni bil — lep. Zopet ga moram braniti, ker grd tudi ni bil. Tako jo bil srednja reč. Noč«*m segati dalje v zakonske tajnosti, le toliko moram trditi, da je imel „gospod* Marko svoje srce navezano še na nekega človeka. To je bil njegov hlapec, sluga, postrežnik in kdo ve še vse kaj. Bil je njegova desna roka, pomoč, svčt-nik tajni in javni; s kratka: to je bil njegov „pobočnik" Tone. Ako sodimo učenost po imenih, ime „Tone" ne kaže Bog ve kako nadarjene glavo ali celo ka-pacitite, kar Tone tudi nikoli ni bil. Ta- lent, veleum, nadarjenost, to so bili še celo njegovemu „gospodu" do cela neznani pojmi. Tudi „gospod" Marko je okusil učenost le od vrha; da bi pa kam globlje posegnil v čudno to skledo, ni mu bilo dano. Tone se mu je znal prikupiti, ker jo bil vesel, dovtipen, prilizovalen, sploh, ker jo imel „namazan" jezik. Bil je pa tudi zelo snažen. Med njim in gospodarjem njegovim bila je neka intimnost zapečaćena s formulo: „Kakor je Njih | volja, gospod!" Tone se je v mladih letih učil kro-jaštva. Ker mu je šivanka smrdela in so mu stare cape pn-^edule, začel je misliti iti I misliti ter bo naposlod dokopal do|tega,da bo | še najbolje, če si ustvari lasten „zračni komisarjat". „Gospod" Marko ga nekega dne vidi, ko je izvrševal svoje službe baš glavno opravilo t« r raztezni mlade, a lene svoje kosti v senci pod sosedovo hruško tepko. „Hej, Tone", reče mu Marko, „kaj bo neslo tako?" Nič „gospod", nič! „Tone, dam ti dela, pridi k meni !u — Malo čudno so zvenele fantu po ušesih besede o delu. Vendar, da si ne bi „gospod" mislil, da neee delati, vstane, protegne svoje odervcuele sklepe, zazija in zazdeha enkrat, dvakrat, kakor, da se mu škoda zdi zapustiti prelepe tete lenobe. Posle dobrih pet minut ga je Marko tako gledal, ko se dene Tone zopet kakor je sam rekel: v pravo „štancijo* in reče: Pridem, „gospod*! Tržaško bolnišnico. Zato je bilo I. 1882 v Trstu 147:1 naših bolnikov, v tukajšni bolnišnici usmij. bratov, v Avstrijski Niči, pa samo ♦i32 : tako razmeije ostalo je skozi vsa leta, kakor je razvidno iz števiJk od 1. 1887. ki kažejo, da je bilo v Trstu naših bolnikov le-čenih 1053, tukaj pa le 580. Morebitni ugovor, da izvira to nerazmerje števila bolnikov od tod, da zahaja v Trst veliko naših dolal-cev, je ničev; kajti v Trst zahajajo čvrsti, krepki ljudje in bi morali vsi oboleti, da bi dali tako število, v tem, ko bi ne smel od ostalih nad 200.ooo prebivalcev naše pokrajine nobeden oboleti. da bi se opravičilo to malo števila1 bolnikov, ki zahajajo v tukajšno bolnišnico, kar nasprotuje statistični preveliki mortaliteti naše dežele. Odgovor od 15. jun. popolnoma molči tudi o zatožbi glede na samovoljno izterjevanje in objavljanje prelirauitnin od siv. oskrb-ništva. V, c. k. ministerstvo je po večletnem dogovarjanji med c. k. nainestništvom in v dež. odborom radi različnosti takse lil. razreda konečno razglasilo bolnišnico usmilj. bratov v Jorici javnim zavodom z odlokom od 3. jati. IH7H potem še le, ko se je vdal v. dež. odbor glede takse zahtevam odloka c. k; ministerstva notr. zadev od 10. aprila 1857 št. 10940/908, ki zaukazuje za vse bolnike istega razreda jednako takso in sicer: za I. razred . . . 2 gld. na dan . II. . * , 1.40 „ „ * lil- - » * 0.70 „ „ A vsemu temu v kljub naznaja slavno oskrbništvo vsvoji slavnostni knjigi od 1. 1886 stran B(i in 7H krivo naveleui ministerjalni odlok glede takse lil. razreda, kar je razvidno tudi iz drugih oskrbništvenih letnih poročil. Iz posebnega dokumentu siv. oskrhništva je nadalje dokazano, da si je isto oskrbništvo od stranke zaracunilo takso 100 na mesec. Iz drugega dokumenta ravno istega oskrbni-štva je zopet razvidno, da je ono znručunilo bolniku takso 30 gltl. kar je zoperpostavno, ker jio min. odloku glede takse moglo bi bilo zahtevati le 21 f: in celo samih 15, ako bi se bilo ravnalo po taksi, katero v slavnostni knjigi iu v sporočilih samo naveda. Gospa Zega je plačala za II. razred, a njen gospod je bil v lil. razredu, kar je razvidno iz njenega spričevala in pa iz pobotnice oskrbništvo. Kakoršne prehranitnine je stavilo oskrbništvo blaznim, ki so pod oskrbništvom dotičnih c. k. sodnij, utegne se v. c. k. vlada sama preveriti iz aktov od 1. 1882 in tudi poznejših let pri istih sodnijah. Nedostaten je odgovor v. c. k. vlade dalje tudi zaradi tega, ker ne pove, zakaj nima bolnišnica usmilj. bratov od namestništva potrjenih statutov in ali je z bolnišnico združena tudi javna nor-nišnica, kakor to oskrbništvo navaja v svojih letnih razkazih redno, razun 1. 1H87. Potem ali ima ta nornišnica od vis. c. kr. ministerstva notr. zadev potrjene statute, kar je za deželo toliko potrebnejši, ker nima v zavodu nobenega nadzorstva, akopram ji je med drugim pridobila pravico javnosti in je s tem prevzela vse dotične dolžnosti. Ali biva notri, kakor to postava zahteva celo za privatne nornišnice, zdravnik, ki je ob jednem tudi psi-hijater. Tudi o računih, o stroških in dohodkih, 1. 1885, o katerih sem dokazal vis. c. k. ministerstvu, da se ne zlagajo z mojimi ra- Od tistega dne držal se je Tono „gospoda" tako, kakor prirastek Nekovita prijaznost kraljevala je mod njima. Kakor pa spoznavamo pri vsaki stvari, da ni stalnosti na svetu, tako je raoral vzdilt-niti nek dan tudi Marko. Vsa naklonjenost je zginila. Tone in „gospod" sta si kar čez noč od najveČih prijateljev najhujši nasprotnika. In kaj jaje razdvojilo ? Cherchez la fetnmo! — Nagloina se je razzvedelo, da zahajata drog druzemu v škodo. S početka ni bilo sicer možno prav doznati: je-li vede, je-li nevede. Pravcati „easus belli" tičal je v osebi lepe /agarjeve Katice, spretne šivilje in naj ljubezni vejše deklice v vasi. Tone, kot vaški fant, imel je pač pravo zahajati h Katici, če mu je le ona dovolila; grasčak pa, „gospod* Marko ne nikako drugače, kakor morda tihotapski. Ker pa vlada med našimi fanti vedno neka demokratična republika tako, da je v njih očeh vsak vsiljene«, bodi skrije ali kmet, jeli so nekoliko pogledavati za stopinjami „gospoda" Marka, kajti vaška dekleta so nekako njih vlast; in obratno, pošteni slovenski fantje ne puščajo, da hi hodila kukavica v njih gnezdo. In vsakdo jim pritrdi v ti zadevi. Kamor Re je „gospod" Marko upičil, ni šlo rado kar tako brez nič naprej. Njegov „pobočnik" Tone (tudi ustno sporočilo mu ne odpušča tega greha) ni bil na to stran dovolj zvest služabnik. I prav on je izdal svojega „gospoda" fantom, da zahaja „v vas" k lepi Katici. Videl ga je tem uže večkrat. (Konec prih.) čun i, iu da oskrbništvo potegne več, nego je Glavni namen novemu zakonu je urediti objavilo 1. 1.H82, tudi o tem molči visoka vlada. Naposled je pomniti, da je še drugih dokumentov, katerih nisem predložil vis. c. k. vladi in da tudi v moralnem o žiru ni bilo v bolnišnici vedno vse v redu. Naštete in druge napake trajajo uže leta iu leta in so pravi uzrok, da se naše l judstvo ogiblje po pravici zavoda usmilj. bratov, in da je nornišnica prepolna, izvira od tod, da dežela sili blazne v njo vsled sklepa, po kate-j rem ona plačuje za uboge blazne, in pa da se blazni ne morejo braniti in nimajo veljav njih izjave. Boljše znamenje bi bilo, da bi se polnila bolnišnica z neblazninii našimi, kar se i pa ne godi. Poln. oskrbništvo polni zavod rajši s tujci, dedne propise za srednja posestva tako, da, Će posestnik umrje brez oporoke, celo njegovo posestvo pripade enemu samemu dediču. Kako veliko naj bodo srednjo posestvo in kedo naj bode dedič, to imajo določiti deželni zbori, kateri pft morajo biti vezani na dedno nasledstvo, določeno v občnem državljnnskem rako-niku, t. j., ako so za umrlem posestniku ostali otroci, ne more deželno zakonodavstvo priznati tujca dedičem. Deželno /a-konodajatvo pa lebko določi kedo naj dedi, najstarši ali najmlajši sin. in ako bi teh ne bilo, katera hči. Ako bi se dediči mej sabo no mogli pogoditi, določi cene imovine ali premoženja sodišče po svojih strokovnjakih in dedni naslednik ima izplačati ki mu plačujejo po 70 kr. vsak dan v III. raz-J dedne deleže svojim sodediČem. Rok (čas redu, ali pa oddaje sobe za 1. in II. razred, j izplačila), obrok in odstotke določi sodišče; ki mu donašajo večo prehranitnino v tem, ko , ako bi se pa dediči o tem ne mogli po-dohodke iz zapuščin in glavnega zaloga za goditi, smejo zahtevati izplačilo še le po uboge kakor tudi druge manjše pripomočbe preteklih treh letih. Deželno zakonodaj- zveze se ni zamrla, baš obratno, da ta nesrečna misel pridobiva čedalje širše kroge ter da bi se mogla skoro vresničiti. Potem pa je po mnenji te gospode vojska neizogibna. Vpraša se samo, kedo vojsko zakrivi!; rusko-franco7ka zveza, ali pa takozvana „zveza miru* ? Pred nekolikimi meseci se je govorilo, da so odnošaji mej srbskim kraljem Mila u o tu in dunpjskim dvorom zelo napeti. Nek angleški list je vso stvar razbistri!. Milan je bil sam temu kriv. Da bi Avstrijo prisilil še k večjim obljubam, delal se je, kakor bi hotel odreči so prestolu. Itekel je, da gre v Gleichenberg v toplice in kakor hitro se malo spameti, odreče so kroni. Ta grožnja je uplivala na Dunaji in v Berolinu. Z Dunaja poslali so k njemu precej gospoda Ilengelmiillerja, iz Uerolina pa g. Prave, ki sta si oba na vso moč prizadevala prepričati krnlja Milana, da so zelo moti. ako misli, da mu je Avstrija sovražna. To se jima pa ni po- od strani erarja isto tako vtika v žep. Na- stvo tudi lahko ukrene, da se dednemu j srečilo; Milan se je vedno držal svojega vaditi bolniki so poslužujejo postav, po kate- nasledniku ne vračuni cela po sodišči do-, prepričanja in komaj sta ga preprosila, rib jih mora sprejemati vsaka javna bolnišnica ločena cena podedovanega premoženja, J naj se vrne preko Dunaja v Peligrad. Na iu za to se gnetejo iz naše dežele v Tržaško ampak da se odšteje od te cene njemu ( Dunaji se je sešel z našim cesarjem, ki javno bolnišnico. na korist znesek, ki doseže lahko tretjino! mu je zatrjal to, kar pred g. Hengelmiillor. Glede na to, da ni bilo potrebno toliko celo podedovane vrednosti. Z drugimi be-1 Pri Milanu so je oglasil pa tudi g. Kal-poznejših pregledovanj in popravkov, ako je smlami, deželni zbor lahko sklene, da se noky, vnanji naš minister, kateri mu je bil zavod uam. bratov liže 10. okt. 1884 v dednemu nasledniku zaračuni samo dve dokazal, da se je dal vjeti intrigiji, „najboljšem redu", tako da ni iniulo v. liatnest- tretjini podedovanega premoženja, katere ! ako misli, da mu Avstrija ne priznava,za— ništvo po lastnem dopisu od 14. januv. 1885 mora izplačati sodedičem. Ce ostavi torej slug v balkanski politiki. Minister ga je „ničesar ukreniti o stvari" in glede na to, da kmet svojim štirim otrokom premoženje v zagotovil, da Avstrija poskrbi zanj diugače, je odgovor v odloku c. kr. namestništva od vrednosti 24 tisoč gold., dobi naslednik ako bi bil tudi prisiljen, odreči se prela. jun, t. I. na mnogo strani nepopoln iu hišo in premoženje, mora pa izplačati stolu. — Volilna borba se je vnela na nedostaten; glede na to, tla se ni nadejati, da ostalim trem po 4000 gold. namesto po Srbskem ter divja z vso strastjo. Kakor bi se še sedaj očitne napake odstranile prosto- 0000, kar bi bil četrti del cele imovine, poročajo, dobe večino r a d i k a I c i. Mini-voljno, in da je bil še konec lanskega letu kajti glavnemu dediču se računi samo dve sterstvo je izdalo ukaz na vse urade, naj Val. Živic, strežnik v javil, bolnišnici usmilj, tretjini celo vrednosti, t. j. 16.000 gld., in puate politične obsojence tako dolgo proste, bratov, samo glede na to, da je še mlad in od tega zneska gre vsakemu teh otrok da bodo zvršene volitve. Za volitve pa da ni bil še kaznovan, vendar obsojen na 0 dni četvrti del. Posestnik pa ima vendar pra- veljajo neki tudi pod Hristicem predpisi, zapora po $ '135 k. g. zaradi pretepanja jed- vico svobodno razpolagati z svojim premo- katero je bila izdala prejšnja radikalna nega bolnika v navedeni bolnišnici, in da gosp. ženjem za živa, kakor tudi v svoji poslcd- vlada. Patičar odločno protestnje, da bi bil drugače nji volji. Te določbe veljale bi torej samo V francoski zbornici je predlagal pričal, kakor je v časopisu stvar priobčil in v slučaji, da posestnik umre brez oporoke, vojni minister Freycinet, da vlada dovoli glede na to, da zavod usmilj. bratov škoduje To je baš slaba stran tega zakonskega za vojsko 500 miljonov frankov. Hvoj svojemu namenu v humaniternem, in zdrav- načrta, kajti, ako je vlada hotela zapre- predlog jo dobro utemeljeval ter branil stvenem pogledu, v materijelnem pa deželi, čiti razkosovanje posestev s tem svojim vojno upravo proti napadom nekaterih postavlja podpisani po vsem tem vis. c. kr. vladi načrtom, nikdar ne doseže postavljene slancev, kateri zahtevajo, da naj vojno še naslednja vprašanja: j svrhe, če ostane vsakemu posestniku ohra- ministerstvo štedi ter krati svoje troške. 1. Ali ima javna bolnišnica usmilj. bratov njena pravica, da za živa in v testamentu G. Frej cinet je rekel, da vse države do-v Gorici od c. kr. namestništva potrjene šta- svobodno razpolaga z svojim posestvom, voljujejo izredne svoto za vojsko, vse se obo-tute, kakor to zahteva zakon in od kedaj? |Na tak način nikdo ne brani zapravljivcu, rožuje in pripravlja za vse slučaje; čast 2. Ce jih ni imela, zakaj je pustila vis. c. k.; da svoje posestvo parcelo za parcelo raz- zahteva, da tudi Francija žrtvuje kolikor vlada bolnišnico toliko let brez njih? i proda in zapravi. Svrha pa tudi ni dose- more v to svrho, da se zavaruje proti svo- .'J. Ali je s to bolnišnico res združena žena, ako komu po tem novem zakonu jim sovražnikom. To svoto je zbornica tudi javna nornišnica, kakor je to oskrbništvo pripade lepo posestvo, kajti kakor hitro dovolila. navajalo vse leta do I. 1887 ? je dotičnik priznan posestnik, sme svojo Ta sklep francoske zbornice plaši 4. Ali ima nornišnica statute potrjene od dedščino deliti in razkosavati, kolikor mu druge države, posebno pa še Italijo, vis. c. kr. ministerstva notr. zadev ? drago. Glavna debara je uže bila. Poro- Vsi italijanski listi, vladni in neodvisni 5. Ako nornišnica ni javna niti privatna,, Sevalec je bil staročeški poslanec dr. /a- trde, da si francosko ministerstvo no vo zakaj je visoka c. kr. vlada dovolila, da se ček, glavni govornik zedinjene levice pa drugače pomagati iz notranjih homatij in ljudstvu naznanja kot taka? Chlumecki, ki je v dolgem in temeljitem zmešnjav in da hoče za to na vsak način (j. Ima li nornišnica psihijatra iu bodisi, govoru polemizoval proti vladnemu pred- vojsko. Italiji tedaj po mnenji teh listov da je javna, privatna ali pa celo samo odsek logu. Govornika jo zbornica pazno poslu- ne ostaje druzega, nego ravnati se po iinajoč jako veliko število oskrbovalnih dnij ? šala, kajti govoril je stvarno in ni ae spu- vzglegu Francije ter kar največ žrtvovati 7. Kdo je zdravil blazne do incl. 1. 1883? 8. Ali hoče vis. c. kr. vlada postopati proti oskrbniStvu zavoda umilj. bratov po $ 84 kazensko pravdnega reda ? ščal v ostro in tendencijozno kritiko, za vojsko. ampak zagovarjal je prave koristi kmet-1 Na Angleškem imel je vodja li-skega stanu. I beralcev Gladston v Birmingharau govor, Parlamentarni položaj ni nič kaj jasen.1 v katerem se kreplto poteguje za pravice i). Zakaj dopušča vis. c. kr. vlada, da Poljaki se baje pogajajo z levičarji ter se tlačenih Ircev. Te plemenite svrhe libe-slv. oskrbništvo v svojih poročilih navaja druga- hočejo z njimi zvezati. V seji v „Poljskega ralci pa tako dolgo ne dosežejo, da so čne takse, kakor jih je vis. c. kr. ministerstvo potrdilo ? 10. Zakaj dopušča c. kr. vlada, da se slavno oskrbništvo ne ravna po taksah določenih po c. kr. ministerstve ? 11. Zakaj ni visoko c. kr. iiamestniŠtvo v odloku od 15. junija t. 1. št 9384/IV. na- znanilo, katere pritožbe so bile popolnoma! nemčiti, da tega tudi noče več poskusiti, zato kluba" je govoril poslanec Ščeponovski zložijo ter vzajemno nastopijo proti seda- ter neizmerno povzdigoval vodje zjedinjene nji angleški sistemi. levice gg, Plenerja, Suessa in Herbsta, rekoč V Ameriških z o d i n jeni h d r ž a- da so to možje izrednih zmožnosti, da se v a h je pri volitvah zmagal republikanec je levica okrepila, ter da sedaj po deve- Harrison. Ta mož, kot predsednik zedi- tih letih „trpljenja" stopa prerojena v boj. njenih držav, znači cel program. Njegova Spoznala je baje, da Galicije ni moč po- vlada izvestno napove carinsko vojsko neosnovane, in katere da so bile vsled uže iz vršenih poprav odstranjene ? 12. Zakaj ne oskrbuje siv. oskrbništvo brezplačno 27 bolnikov na dan na podlagi dotične ustanove ? 13. Ali je vzela vis. c. kr. vlada na znanje tudi vse drugo napake razvidne iz jej poslanih planov iu dokumentov? 14. Kako je to, da ni visoko c. kr. ministerstvo notr, zadev uže odvzelo bolnišnici usmilj. bratov naslov javnosti V V Gorici, 25, septembra 1888. Dr. Aleksij Rojic dež. posl. Politični pregled, Notranje dežele. Po dolgoletnem pripravljanji predložila je naposled vlada državnemu zboru „zakonski načrt o urejenji dednega prava I za posestva srednje velikosti". Še za vlade Auerspergove izdelal je bil tedanji polje-deluki minister vitez Chlumecki zakonski načrt, ki naj bi uredil to vprašanje. Ko je pa libt ralna vlada pala, zaspala je bila ; za nekaj časa vsa stvar in sedanja vlada ! jo je po triletnih pripravah predložila državnemu zboru, da o njej razpravlja. je dolžnost „Poljskega kluba", da označi svoje stališče proti zjedinjeni levici. — Mludočehi so se hoteli z Staročehi pogoditi, a Rieger je baje zavrgel vsa pogajanja ter zahteva, da se mu Mladočehi brez- vsem izdelkom evropske obrti. DOPISI. Iz Ribnice na Pohorji dne ;$. novembra pogojno pokore. Mladočeski poslanci stavili [Izv. dop.] Konečno je torej izdihnil, so v državnem zboru predlog, naj bi se ubogi revež. — Ubogi revež? Mar ni to stenogrofovali tudi govori, kateri niso iz- j 8ama neotesanost, imenovati dušnega pa-usteni v nemščini. Predlog sta podpirala 8tjrjn, župnika ribniškega, ki je prebil med tudi naša poslanca Vite z i č iu G r e- j namj prek0 20 let, ubogega reveža ? goreč, nekoliko Dalmatincev in Italija- Iri vendar je tako. Močna, krepka nov ; prepričani smo pa, da ga državni j postava č. gosp. Maksa G 1 o b o Č n i k a zbor zavrže, kajti Nemci imajo še vedno oprala je zadnje leto tako, da jo le s toliko tuoč in toliko dobrih prijateljev,' pomočjo dveh postrežuikov še i/, cerkve da ohranijo to pravo izključljivo svojemu jeziku. Vnanje dežele. Nemški listi donašajo vest, da se v župnijo in z župnije v cerkev zamogel in vkljub vsej bolehavosti premeril jo to težavno pot skoraj vsaki dan, gotovo pak vsako nedeljo, dokler konečno ne prošnjo r u s k a vlada pogaja z ftotšildom v Pa- župljanov slavni konsistorij ni sprevidel, rizu za posojilo od 800 miljonov rubljev ter plašijo s tem svoje čitatelje, da je to jasen dokaz, da Rusija misli resno na vojsko, V potrdilo tega javljajo, da je ob zapadnih mejah nakopičenih toliko ruskih vojakov, da morajo graditi zanje lesene barake, ker v kasarnah ni za vse dovolj prostora. In če še to ni dovolj, raznaŠajo še po svetu, da se je nek ruski veliki knez dolgo, dolgo razgovarjal z francoskim ministerekim predsednikom, kar je da tako dalje biti ne more, ter poslal mu pomočnika v gosp. provizorju. To so jo zgodilo še le pred nekoliko meseci. Toda bolehni in oslabeli Makso tudi odslej ni užival pokoja, kajti huda bolezen — po-dagra — bila jo hujša od poprejšnega trudopolnega dela, ter uiti konečno izkopala poleg svojih prednikov neizogibni grob, kamor smo danes shranili telesne njegove ostanke. Pokojnik bil jo zatorej telesni revež; baje nov dokaz, da ideja rusko-t'rancoske a kaj pak duševno? — 1'božnih starišev «in, bil jo siljen uže za čas študij svojih boriti se z dolgovi, z pomanjkanjem, katero ga potem vsled prvih skoraj ni zapustilo. — Poleg samega sebe in služni-štva svojega, moral je, rekel bil, živiti še dva svoja brata ; bil je nastan jen kot župnik prvikrat na medlej župniji, kar vse je provzročilo, da se tudi celo tu v Ribnici ni za mogel otresti svojih prvih upnikov, ki so bili zanj prava huda vest, vznemir-jevalci njegovega duševnega miru. Človeku se stoži slišati, da mu niti na smrtni postelji niso prizašali. Pač se mu je lahko vrivalo v dušo prepričanje, da svet ne vlada sočutje, marveč le — mamon. Pisati životopis dolgoletnega našega župnika pač nisem zmožem, zatorej samo par beaedij še o njegovej smrti in njegovem pogrebu. Vkljub temu, da je vsakdo lahko sodil, da ga ne bomo imeli dolgo več v svoji sredi, He je vendar mnogi, slišavši, da se je zdravje njegovo zopet zdatno shujšalo, tolažil s tem, da bode še zopet bolje. Toda v večer pred praznikom vseh Svetih utrgala se jo ob 10. in pol uri nit njegovega živenja. Da si je imel v življenji dosti neprijatel jov, očitajočih mu, da si je svojega položaja in svojega pomanjkanja sam kriv, spremenila je vendar njegova ljubezen do izročenih mu ovčic v zadnjih letih, ko je na stolu sedeč pred oltarjem pridigoval, dotične trdosrčneže v prijatelje, kar je tudi pokazal sprevod pri pogrebu. Ko se je iz prižnioe, na praznik vseh Svetih, naznanila turobna vesr, da je rešen duh častitljivega gospodu župnika iz telesnih okov, zarosilo se jo uejedno oko in slišalo bc je govoriti, kako dobro jo učini I, da je storil konec Bog tem podzemeljskim nadlogam. In gotovo je množica vernikov pri molitvah za verno duše molila za milostno sodbo pokojnega župnika. 1'ač srečen takošen dan smrti ! — Današnji sprevod na pokopališče, ki ni bil ni trohice manjši od Rprevoda na vernih duš dan, katerega se jo vdeležilo vrhu obilne množice še preko deset bližnjih duhovnikov, pričal je očividno, da ni pripeljala semkaj množico radovednost, marveč tiha, srčna ljubezen. Čast. gosp. dekan Mraz imel je ganljivi govor v slovo, služil črno sv. mašo, potem pak so jo z vencem tukajšnjega bralnegadružtva z napisom: „Dolgoletnemu župniku, — vrlemu učeniku, — zvestemu rodoljubu — s vitloma cesarju vdanemu* — ovenčana krsta dvignila in odnesla na pokopališče k podružnici sv. Lenarta. Nosili in svetili so mu kmetje, kateri še vsi na vrsto priti niso mogli. Pri grobu pnk so mu zapeli pevci oni ganljivi: „Nad zvezdami* in „Blagor trn!u Da „blagor mul" Hodi- ti zemljica lahka poleg dveh tvojih prednikov, vsaj ena se tebi je želja spolnila, da počivaš v sredi pokojnih svojih ovčic, katere na vse prigovarjanje, da bi odšel v pokoj drugam, zapustiti nisi hotel, ker si jih v resnici očetovski ljubil. Pri takem dokazu pak umolknejo izrazi in besede in govore zadostno le solze skrite, pak resnične ljubezni. Bodi ti zemljica lahka, kakor nam ju sladek tvoj spomin! Iz Ponikve 27. oktobra. | Iz v dopis.| Draga mi Edinost! Prosim te dovoli mi nekoliko prostora v predalih tvojega lista, akoprav je moja roka težka in pero slabo. Dne 22. p. m. prišli so k meni štirje gospodje prosit me, da j;h vozim v Trst. Naprežem voz in hajd proti Sežani, Dotični gospodje so bili naši domačini in med vožnjo so peh domače narodne pesmi. Ko pridemo do Sepulj, pripelje se nam nasproti surova druhal, zagradi nam cesto z kamenjem in vozmi, da nismo mogli naprej. Popustimo voz in gremo k gospodu županu, da poizvemo imena teh surovežov, potem srno jih prijavili sodniku. Ko se vrnemo, najdemo voz prevrnen na kraju ceste in razne predmete poškodovane, nekuj stvari nam je druhal celo odnesla. Taki ljudje se nahajajo dandanes po vaseh ! Ako je slaba letina, preklinajo, da je grozu, letos pa, ker je prilično dobra, bo vedno pijani. Tako delajo Bogu nečaat, sebi in družim pa veliko škodo. Rodoljub. Domače vesti. t Jakob Volčič. Od zadnje sobote plaka vsako rodoljubno srce na" preranom grobu iskrenega domoljuba in vzornega duhovnika, preč. gosp. Jakoba Volčiča. Jzdahnil je namreč svojo preblago dušo v Zarečju, okraju Pazinskem. Ime ranjcega ni poznano samo v ožjej Istri, temveč po vsem ostalem slovanskem svetu zaradi njegove neumornosti, s katero je nabiral narodno blago, posniške zaklade, z katerim je živo dokazoval globoko občutje milega mu naroda. Popotoval je v dosego svojega namena po vsej Istri, nabiral liki marljiva bučela glagolske napise, narodne pesni, pregovore, sploh vse, kar živi v narodu in govori o njegovej prošlosti. Skroz dolgih deset let dopisival je in pošiljal narodno blago o svojih preiskovanjih slovenskim in hrvatskim časopisom in bil je v vednej dotiki z nnjodličnejšimi učenjaki slovanskega juga. Zbirka „Narodnih pesnitt, katero je priobčil v čašopisu „Naša Sloga*, mu je trajen spomenik sam ob sebi, kateri bode še poznim potomcem živo govoril o neumornem delovanji požrtvovalnega delalca na narodnem polji. Nasprotniki naši so nam vničili mnogo neprecenljivega narodnega blaga in vrli Volčič je bil prvi, ki si je naložil težko hrome, da je, kolikor mogoče, zopet poišče in reši pozab-ljenja. Njegove znsluge so v tem smislu neumrljive. — Pogreb blažega ranjcega bil je v ponedeljek 12. t. m. v Zarečju. Zadnjo čast mu jo skazalo osobito čest. duhovščina in mnogobrojno čestilcev pre-blazega ranjcega. — Danes ga uže krije mati zemlja ali spomin njegov živi na veke med nami in našimi potomci. Večna mu slava ! S'J.' Goriški državni poslanec dr. J. vitez Tonkli se jo odpovedal deželnemu odbor-ništvu; na njegovo mesto jo prišel dr. N. T o n k I i. Odlikovanje. Nj. Veličanstvo odlikovalo je mul učitelja l judske šole na Opčinah, g. Antona Valontiča z zlatim križcem za zasluge. Iz beležniške Zbornice. Deželno višjo sodišče javlja, da je potrdilo sodno mini-sterstvo odstopno izjavo notarja Antona pl. Braunitzerja v Tržiču. Zapusti svoje mesto dne 20. t. m. Njegove notarske spise in zapisnike shrani beležniška zbornica v TrBtu. Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je g. Martin Cetin 1 gld. — V gostilni g. Mavriča nabrali so rodoljubi dne 11. t. m. gl. 1*20 in gosp. Sime Ivanovič podaril je 50 kr. Hvala ! Telovadba za dečke prične v ponedeljek 19. t. m. ob 5. uri popoludne v sokolski telovadnici Via Coroneo štev. 17. Opozarjamo na to slovenske roditelje, da pošiljajo v to šolo svoje otroke, kjer bodo vadili in krepili mlade ude, ol> enem pa tudi vzgajali se v pravom narodnem duhu. Ravnajmo so po geslu: „Svoji k svojim" mesto da bi naša deca zahajala v telovadno šolo „Turnvereina" in Giiinastiche", hodi naj v narodno sokolsko šolo, v katerej v vsakem obziru već pridobi nego v tujih zavodih. Natančnejši učni načrt objavi v ponedeljek v telovadnici. Izkaz daril, vsprejetih za nabavo traka zastavi telovadnega družtva „Sokol". Darovale so sledeče blag. gospo in gospice: Ivanka Kalister 10 gl., 1. S. 10 gl., Ljudmila Mankoč 3 g!., Natalija Truden 3 gl., Pranja Muha 2 gl., E. Pollioh 2 gl, Kata Ume k 2 gold.; Ana Umek, Ana Pertot, Ljudmila Valenčič, Vekoslava Valenčič, Kata Schivitz, Marija Nadlišek, Justina Lutnbelli, Pranja Počkaj. Eliza Dolenc, Marija Kanobel, Pranja Ivovačič, Marija Abram, Ivana Kalister, Ema Abram, Ida Schilz, Julija Neth, Ivanka Ilaffner, Matilda Soli in Kovač Marija po 1 gl.; Marija Gasporuzzi, 'Irena Abram, G. P., Marija Levitz, Marija Nabergoj, Ana Bone in Prosler po 50 kr. ; Marija Schmid in Marija Jeršek po 60 kr.; Antonija Lavrenčič, Marija Dekleva in Amalija N. po 40 kr.; N. N.. A. Kumar, N. N. in N. R. po 30 kr. Marija Sussa 35 kr.; Emilija Berne, Jo-sipina 1'rbanc, Antonija Mikota, Justina Majcen, Irena Anderlič, Marija Drašček Ivana Tompek, Marija Račič, Marija Mikota in Amalija Ferfolia po 20 kr.; Marija Pachor 17 kr., Marija Merver 10 kr., Marija Požar 10 kr., Amalija Mramor 10 kr., Ema Umek 3 gold., Marija Polič 3 gold. Skupaj gld. 66.92. — Za darove se zahvaljujejo podpisane čestitim darovalkam, in šo posebno gospe j Ireni Abrarnovej rojena Pertot, katera je krasno vezilno delo zastonj izvršila. Trst, 10. novembra 1888. Marija Polič. Ema Bartelj-Umek. Iz Zagorja na Notranjskem nam poročajo, da je nastopil dne 5. t. m. svojo novo službo preč. g. župnik Franjo Groz-nik. Občani so svojega novega dušnega pastirja jako častno vsprejeli. Vabilo na slavnost v proslavo 401et-nico Nj. Velič., cesarja Frana Josipa I. katero priredi učiteljstvo sežanskega okraja v Sežani dne 18. novembra t. 1., v prostorih hotela „pri treh kronah". Spored : 1. Ant. Hribar: „Cesarju Franu Josipu I." slavnostna kantata. 2. Slavnostni govor; 3. Anton Ilajdrih. „Jadransko morje", zbor; 4. Sim. Gregorčič: „Pozdrav cesarju Franu Josipu I.", deklamacija. 5. Pran Maver: „Tičiea gozdna*, oktet. 6. Hra-broslav Volarič: „Vesela družba*, mešan zbor. 7, J. Alešovec: .Eno uro doktor", burka v enem dejanji, S. Ples in prosta zabava. — Pri plesu in mej posameznimi točkami svira izvrsten orkester. Začetek j točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina 60 kr. ; Cisti dohodek je namenjen v nakup spominskih knjižic za mladino vseh šol v i okraju. K obilnoj vdeležbi vabi uljudno ODBOR. Slov. učiteljstvu na Goriškem. Tova-! riši! Znano Vam je gotovo, da je odprl bivši naš tovariš in 'ustanovitelj našega družtva gospod Gašpar Likar, zdaj učitelj v pokoji, prodajalnico šolskih knjig in vseh šolskih in pisarskih potrebščin v Gorici. Vsak začetek je težak, zlasti pa začetek narodnega trgovca v našej Gorici ; in mi vidimo, da so kupčijske zadeve v tem pogledu jako napete. Tovariši ! Propade li bivši naš tovariš, ne bodo častno to za I učiteljstvo, ki ni imelo toliko zavesti, sta-j.novske in narodne, da bi z svojimi novci ; podpiralo svojega moža — tovariša in ro-| jaka. — Odbor „tolminskega učiteljskega | družtva" izpolnuje samo kolegijalno svojo dolžnost, ako najtoplejo priporoča svojega ustanovitelja in podpornega uda gospoda Gašperja Likarja vsemu zavednemu učiteljstvu, ostalemu razumništvu in narodu j na Goriškem, da ga podpira z obilim na-j ločevanjem, da ga vsakdo priporoča pri svojih znancih in prijateljih. Upamo, da 'besede naše no bodo glas upijočegav pu-j ščavi; kajti kdor zaniču je se sam, podlaga I je tujčevej peti! Odbor „Tolminskega učiteljskega društva". V spomin 401etnice vladanja Nj. Veličanstva nabral je dotični odbor v Bar-kovljah za dee.o, obiskujoči) slovensko šolo v Barkovljah nastopne svote : Fr. Jeršek , 1 gld., Anton Žitko 50 kr., V. Grebene 30 kr., Max Lavrenčič 30 kr., Ivan Va-: lončić 1 gld. Andrej Kalan 50 kr., Jakob | Klemene 2 gl,, Anton Sorli 1 gl.. N. N. 1 gl., V. Ravan 30 kr., Martin Ivrže 50 kr., N. N, 1 gl., Franjo Kalister 25 gold., Vincencija Sčok 40 kr., Anton Bone 1 gl., Frid. Mahorčič 2 gl., Anton Škabar l gl. V zadnje j številki izkazanih gld. 215-80 ; skupaj gold. 253-60. (Dalje prih.) Nemška šolska eskadra, zakotvena sedaj v našom pristanišču, dobila jo poveljo iz Berolina, da ima odploviti iz Trsta v Zanzibar. Obišče tudi pristanišče v Reki in Kotoru. ,Pjesnička djela Fra Grge Martića". Te dni izšel je 7. zvezek v nakladi tiskarne „Bosanske pošto". Izdavateljiea Milena M razo vic, Sarajevo 1888. Cona zvezku 30 kr. Delo je vredno probuditi občno pozornost, ker je dovršeno toliko glede vsebino, kolikor svoje zunanjo oblike in tiska ter bode izvestno v najvećoj mori vso Čostilce slavnega bosenskega pesnika, Izdanjo lepo napreduje. Do sedaj izšel jo veČi del „Osvetnika". Sledeča dela bodo tudi skoraj dokončana in sicer taka, katera so morejo nazvati z popolno pravico narodna, in med njimi bodo mnogo takih, ki še niso bila nikdar tiskana in izdana. Starešinstvo v Šmarjah je sklenilo v svojoj seji dne 23. oktobra slaviti 40 letno vladanje Nj. Vel. cesarja tako le : I. 24. t. m. na večer kres, streljanje topičev in pritrkovanje zvonov. II. 25. t. m. zjuraj budnica z stro-ljanjcm iu z pritrkovan jem zvonov. Ob 10. uri slovesna sv. maša, koje se udeleži starešinstvo in šolska mladina. Po sv. maši obdaritev šolske mladino s knjižico „Cesar Franc Jožef I. 1848—1888". III. Popoludne služba božja in zatem veselica v prostorih gosp. Filipa Poljšaka, pri kojej sodelujejo šolski otroci in cerkveni pevci po nastopnem vsporedu: 1. Godba, 2. Slavnostni govor, 3: Kantata, 4. Deklamacija, 5. Petje, G. Igra : „Oče naš, kateri si v nebesih", (igrajo šolski otroci). 7. Petje, 8. Šaljivi prizor, 0. Petje. Ustopnina k veselici 20 kr., sedeži lOkr. Ker jo čisti dohodek namenjen ubogoj šol. mladini, se radodarnosti no stavijo meje. IV. Po veselici banket pri g. F. Stube-Iju ; kuvert za osebo 1 gl. Kdor se ga misli vdeležiti, naj to naznani vsaj do 23. t. m. g. Stubelju. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilnej vdeležbi najuljudneje vabi ODBOR. Županstvo v Volčah. združeno z čest. župnijstvom, oddelkom, ces; kr. finančne straže in tuk. veterani priiedi dne 18. t. m. slavnost v nastopne svrhe: 1. slaviti 40Ietnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. 2. praznovati 3001etnico na Starem studencu in 3. slaviti vpelja-nje dveh novih vodovodov v zgornjem delu vasi. — Ob 10. uri zjutraj vdeleže se vsi sv. maše; po sv maši obdari se šolska mladina in ogledata nova vodovoda; o 2 in pol uri pop. bode skupni obed v gostilni pri „Kofolu* o ,*> in pol razsvitljava na Starem studeneu in kratek ogovorila zbrane občinarje in o li in pol skupna veselica oziroma „Beseda* v sobani bralnega družtva, koje razpored si« o pravem ea*u objavi. — V Ćrničah priredijo dne IS. novembra t. 1. slavitelji cesarjeve 401ctnice veselico, ki bode začela v predvečer / streljanjem in umetalniin ognjem. Ob enem razdeli tukajšnje županstvo istega večera med domače uboge 40 gl. iz občinske denarnice. Drugo jutro po slov. sv. maši, ki bode ob 9 in pol, blagoslovi se šolska zastava, katero se je v ta namen naročilo za 90 gld. Po končanej veselici razsvetljava in I potem banket. Kuvert stane 50 nvč. brez vina. Kdor se hoče banketa vdeležiti, oglasi i naj se vsaj do 17. t. in. pri gospodu pod-; županu Valentinu Kosovelu, krčmarju v Oerničah. Obrine strokovne šole v Ljubljani : prično dne 3. decembra, vpisovanje pa 26. novembra. l'ćenci in učenke morajo ho oglasiti z svojimi roditelji ali z njibo-vimimi namestniki v pisarni strokovnih šol (Virantova hiša. Zvezdarske ulice, I. nadstropje) ter dokazati, da so dovršili ljudsko šolo iti ispolnili l4leto. — Otvorenje | vrši se ob onem z slavnost jo, katero priredi ljubljansko mesto v spomin 49letnega ^ladadanja Nj. Vel. cesarja. Policijsko. V neki gostilni v ulici S. Luigi sprli so se vinski bratci vsled nlče-vih vzrokov. Konec prepira bil je dovolj žalosten. Anton Remec, stanujoč v Chia-dinu h.-ši. 266, vdobil jo tri težke rane z nožem, zidar Josip Gustinčič, stanujoč v ( (hiši št. 25 ulice Sette Fontano pa razno' lahke rane. Oba sta morala v bolnico so zdravit. — V nekej žganjeriji v ulici Guppa zaprli so angležkega mornarja Johna \\\, ker jo ukradel na brodil 12 kgr. kavo fer jo prodajal pod nič. — Neznani tatovi odnesli so gospo j L., stanujoče j v ulici Sal ta al Promontorio 12 kokoši. Baje so bili uzmoviči željni dobre juhe. Poziv! Odbor za spomenik našemu vele zaslužnem.!, žal i bog prerano umrlemu dr. Ja-|nozu vitezu Blei\vois-Trsteniškemu hoče sklicati občni zbor iu prosi vse tiste gosp. poverjenike, ki so o svojem času dobili tiskovino v roko, z naročilom, poskrbeti med domoljubi nabiro potrebnih novcev, da te tiskovine kar najhitreje mogoče, najdalje pa do novega leta 1889 pošljejo predsedniku, gospodu notarju dr. Zupancu, ali pa blagajniku gospodu Luki Robiču v Ljubljani. Zadnji čas je, da stori Slovenski na-, rod svojo dolžnost, da vredno ocenuje dolgoletno vstrujno delovanje našega očeta, I da dika naša dobi spomenik, spominjajoč rojake naše k posnemanji v marljivosti, v domoljubji in v blagih delih, da kakor drugim zasluženim Slovenskim možem tudi tej bliščeči zvezdi na narodnem obnebji skažo svojo nevonljivo hvaležnost. Ponavljajoč gorenjo prošnjo odbora, priporoča najtopljo vsim razumnikom Slovenskim to zadevo v blagovoljno uva-ženje. ODBOR. Zalivala P o v o d o m 401etnice Nj. Veličanstva Frana Josipa I. je blagorodni gosp. Anton Saiz, trgovec, v Trstu in tukajšnji posestnik, blagovolil podariti ubogi šolski mladini dvajset goldinarjev, za koji velikodušni dar se mu podpisano šolsko vodstvo v imenu šolske mladine srčno zahvaljuje ! Vodstvo četverorazrednice v Komnu, 12. novembra 1888. Anton Leban, tiaduči iiizkej ceni. — Kje ? — pove^ufTavništvo „Edinosti". ' Oglas. V ulici Ac• t lil Vi lil 10 m -irov barhanta za obleke, t. žae u.if,**. riajnovej&i nzorec oq ta. H 10 meiri'V blaga za ponoćne suknje, knž iHi-ua. nujnoveisi ms •ref t! 1.1. 2 .HI vatiov Proatejevskega barhanta, mud-r m mjav ei ij b i in rini rt 13 Id. 0 — •3 10 m-tr,i blaga za moško obleko za /,im>> 1 . eM 6 50 il< (? 1 • i a o 2.10 m tn* blaga za zimske suknje, im>dii~tn uid in —. lin. glrt. ti /.10 nifi.ra blaga za ogitaće, moiiiie««. t». <5. kap iz pli&a /.a uositode m ite^ke K Id. i r>n 1. zimska posteljna odeja Iz U"ujr . ko.......i, » Bhl. .1.— 1. žabraka. <-m d. ila s Vil eid. i.:.o 1. Angora-ogrinjalo. z< zrno l0/4. 1». niovrHt.i tanihurmioi. rnd-rti. aivi m pn)avi eld. b - 0 parov zimskih nogovic pl te-oh. v vieh b' rva ii, nrv^tn. ffld. l » 1 platnena rjuha, 2 m-trn uoiva i»rez šiva tfld. t ,6o 10 metrov poBobne preproge, ieJ5k" ■ aže ul ■ :t;jO 1 motka arajca bela i narvama. la ?ld I.S0, Ha. RM. I .-Ju i! delavske srajce iz teSueca ousf rdn gld. 2 3 nare gač i* ImrliHiita plntna 1«. fflrt. !l 5o, Ha. piil. l H " q pnrov simiklh kratkih nogovio, planih, v v»«h barvan gid. t lo 6 ienskih srajc v/ m"ilneca bitna ali Sifona, la gld. 5. Ila gld. a. 25 H no6ni korseti i Sifona, vezam la. eld 4.— . Ila. eld l HI 1 zastor iz jute, tn Aki nun«, h ul« 3 ."jO, lla. K d 1. garnitura pregrinjal, 1 pri. in 2 p »r. pregr.. \7. npaa yld 4oO. iz jut p d 3 50 29 vatlov demačega platna, t-Šk« naže. 6 4 «il|niii. P. n obČinsivo s« prosi, ako mu je im 'fin ležne.", da spoda navedena zdravila s prvo poŠto dohl, da nivsl v tuko 1« napruvl: Lekarna Trn-k6ozy poleg rotov^a v Ljubljani« Marij aceljske kapljic za Želodec, katerim se ima r.a tisofi^ ljudi zahvaliti za zdravje, imn jo izvrsten vspeh ri vseh bo-1 znih v želodcu in so iif tir^kosljlvo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi. •lab želodec, urak. vetrove, koliko, tlatenino, bljuvanje, glavobol krč v želodcu, bitje srca. zaba-tarje. yliste. bolezni na vranici, na jetrih In zoper jI al0Žll0.Stek iell i dt ve ]j a 20 kr , 1 tiKnt 2 t»ld,, 5 Cvet proti trganju (Griolat . je odločno najii djŠH zdravilo zoper proti li, ter revmatični, tnj; inje po udiii boleSiue v križi ter živ.-iii, oteklino, otrp-nele ude in k i ce itd , malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, ar dokazuje obilno zahval.Zahteva nuj s-' samo «ovet zop.r Irffnnjo po {8ohutim rke) dr. Malicu» z zraven 1 stojećim znamenjem 1 steklenice nO kr . tu«*, a t 4 eld. 50 kr f; ni na steklenici z-aven stojefir-jjn znamenja, ni pravi . vet iu ga precej vrnite. tucatov sum o 8 gld. Opoznrinrnn, da se tiste Istinite MARIJACELJSKE kapljice dobivajo samo v \> karni TRNK0CZY- ja, zraven rotovZa m velikem trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasle in otroke, je najboljši zoper kuSelj, hnpuvost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : l steklenli-a 5« kr , 1 turat 5 gl. Samo ta sirop za SO kr. je pravi. K r»iSistilno 1« ^ocjlj ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati m so se nže tisočkrat sijajno otive-dočile pri zabadanji Clov. Skega telesa, nlavo 61u, otrpnelih udih. skaženein zelod.-u, jetrnih in oblstnih boleznih, v škatljah & 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatljann 1 gld. 5 kr. RazpoSiljava se h poŠto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Stupa -/.a živino. ^'"'JJS, "T.K Cvet za konje. J^S-"...1".!' Ta pni v dobru Stupa pn-mikali najlioljH l'r' vBfh uole/iiih kruv, konj in pradleov. Konje varuje ta Stupit trčanju p» Pravili, b.i'. a k, vhcIi naleiljhlb kufiiih bolesnii, 'i kaPljll, [• ličilih iti vratnih boloznij tfr ntlpravlja vse jf i»l«. nuli v/.ilr-Ju,|e konj« ilebe e, nkrovlo i irtkrone. Kriivp dii)o mnn(»'i dobroira nO«!«!!. IM" Znmotfk 7. rahMnini pomRKn pri pp-tšgn *ll, oto kanil kulen.k' pitnih bolez . otrp-iihiiji v boku, kril it'i otekanji n K m 'liur|ili na no Ifah. i zvijanji t'* Cunji s« Iu,op "ve .sefiui ilil..H krattii ri vHnh viiuniih biile/uln In liiii»h. Httiklenica •/. r iM -iiiiu navadom vred Htane le 1 (r'^'i stekl rnhil un navodom vred samo 4 gld. a vodom vred vpija 1" 50 kr . 5 zamotkov sumo * pl. Vsa ta tiaSteta zdravila fe samo prava dobijo v lekarni TRNKOCZY-ja v Ljubljani zraven rotovža in vsak dan » pošlo razpošiljajo 1 — 13—12 Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.