logaške
glasilo skupščine občine loi
letnik XXIV
V Lazah so kmetje Kmetijske zadruge Logatec 19. marca 1993 uradno odprli novo mlekarno. Na prijetni slovesnosti ob otvoritvi se je zbralo veliko število ljudi od blizu in daleč, med njimi tudi številni ugledni politični veljati, gospodarstveniki, kmetje domače zadruge, pa iz sosednjih občin, vaščani in tudi drugi, ki jih je otvoritev prvega proizvodnega obrata v občini Logatec - v samostojni Sloveniji - zanimala. Prek 4oo udeležencem so se v kulturnem sporedu predstavili folklorna skupina s Trat, pevski kvintet Pomladni odmev in recitatorka Marica Tršar. Po pozdravnem nagovoru predsednika zadruge so prisotni iz govora direktorja zadruge izvedeli bistvene podatke o investiciji: odločitev za izgradnjo je temeljila na predvidenih gospodarskih koristih članov zadrug, temeljila je na naravnih danostih in na stoletni tradiciji sirarstva v Logatcu. Finančno konstrukcijo, vredno I milijon DEM so v višini slabe polovice oskrbeli z lastnimi sredstvi, vključno z vplačanimi članskimi deleži in denarjem zadružne hranilnice in posojil-
VSAKIH STO LET
Na Jožefovo praznično v Lazah ob otvoritvi nove mlekarne - sirarne
Pavle Kranjc je prerezal trak foto M T.
niče, ostala sredstva pa predstavi jajo krediti iz Razvojnega sklada Mercator, kredit za demografsko ogroženo področje, ki ga je dalo Ministrstvo za planiranje. Desetino denarja je prispevala Skupščina občine Logatec, Mi nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je regresiralo del obresti za najete kredite. Prisotne so še posebej pozdravili namestnik ministra za kmetijstvo mag. Jože Protner, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec g. Vladislav Puc in predsednik krajevne skupnosti Laze g. Franc Kobal. Dnevno bo mlekarna predelala blizu 3ooo I mleka, maksimalna možnost predelave pa bo lo.ooo I mleka na dan. Glavni proizvod bo zaenkrat poltrdi sir KRPAN (sprva blizu 25o kg dnevno), ki je sicer nekaj posebnega, saj zaradi svoje pristnosti ni pri merljiv z dosedanjo tržno ponudbo sirov. Po žeg-nanju, ki ga je opravil planinski župnik, je mlekarno odprl kmet Pavle Kranj s Kale. Po pregledu mlekarne so se obiskovalci še dalj časa zadržali na kmečki pogostitvi.
Več kot le preštevanje dni na koledarju
Na zadnji seji lo. marca 93 je Skupščina občine Logatec sprejela brez posebno zagonetnih razprav poročila o delu javnega pravobranilca, o delu sodišča združenega dela, o delu občinskega sodnika za prekrške, o delu medobčinskega inšpektorata, pa poročilo o delu upravnih organov, ter poročilo izvršnega sveta, vse za leto 1992. Središčno dogajanje se je sukalo krog obravnave proračuna občine za leto 1993. Če je šel ob sprejemanju lanskega proračuna glavni očitek v to smer, da je bil proračun zastavljen preoptimis-tično (pa je bil potlej realiziran zelo uspešno!), je treba reči, da je letošnji proračun zastavljen zelo pesimistično. In najhujejeto, da pesimizem izhaja iz realističnih predpostavk, ki pomenijo 25 milijonov tolarjev primanjkljaja. Zato je še posebej vprašljiva vsakršna zunajproračunska poraba.da o investicijskem delu niti ne govorimo, za katere ni
Spet sejemska prireditev
Po osmih letih bo v Logatcu spet obrtniška, in podjetniška, sejemska prireditev. Od 1. do 3. julija se bodo na poslovnem sejmu srečevali obrtniki, podjetniki in porabniki njihovih izdelkov, storitev in uslug. Čeprav bo namenjen predvsem poslovnim stikom, bo zanimiv tudi tistim, ki bi si ga želeli samo ogledati. Prireditev bo v prostorih osnovne šole v Dol. Logatcu. Med prijavljenimi razstavljalci so tekstilci, računalnikarji, kovinarji, tiskarji in papirničarji, razna storitvena podjetja.iz Notranjske. V dneh, ko bo sejem odprt, bodo tudi nekatere spremljajoče prireditve na temo podjetništva in (samo)zaposlovanja, morda pa bo organizatorjem, Obrtni zbornici Logatec, podjetjema "Prolog" in "Naklo" uspelo pripraviti tudi modno revijo, pa tudi večjo gostinsko zabavno prireditev. Obrtna zbornica bo na sejmskem prostoru predstavila delček svoje dejavnosti, vključno s prezentacijo informacijskega sistema "Info Handy", ki vsebuje tudi ponudbo in povpraševanje po izdelkih in storitvah zasebnih obratovalnic.
J.Gostlša
realnih možnosti doma. Nadvse žgoči sta vprašnji gradnji osnovne šole v Rovtah in dograditev glasbene šole v Logatcu.
Nekaj malega upanja ostaja ob sprejemanju republiškega proračuna, ki se pa izvija na vse pretege pritiskom za zmanjševanje javne porabe. Vsekakor bo treba do začetka maja, ko se bo sprejemal dokončno občinski proračun, storiti še marsikaj in ne le preštevati dni na koledarju.
maš
Droge in vprašanje človekove sreče
-Jasna Čuk- ■■■-—
Ko se srečujemo s številnimi problemi mladih, tako radi iščemo krivdo zanje pri vseh drugih, le pri sebi ne. In ker je to tako pogosto, sem se odloČila napisati nekaj - ne o naši skupni krivdi za razmere, kakršne danes so, ampak o tem, kaj lahko skupaj storimo, da temu ne bo več tako.
Kaj zmore Logatec ponuditi (mlademu) človeku, ki zaradi neustrezne klime doma, zaradi občutka zavrženosti, pomanjkanja možnosti za zdravo uveljavitev ali pa le iz gole mladeniške radovenosti zaide tudi v iskanje nedovoljenih drog ?
nadaljevanje na str 2
nadaljevanje s 1. strani
Zelo strog glas proti mladim dvigujejo mnogi v smislu: "Bi mu že jaz pokazal hudiča, če bi se drogirali" Pri tem pa prihaja ta glas pogosto iz ust ljudi, ki imajo do tobaka in alkohola v svojem intimnem svetu še kako sprejemljiv odnos. Glavni drogi Slovencev sta glede na obolevnost in smrtnost še vedno tobak in alkohol, se pa zavoljo njiju mnogim ljudem še vedno ne zdi vredno niti razmišljati. Bomo v Logatcu vendarle uspeli pogledati problem drog tudi iz širšega zornega kota in se vprašati, kakšni vzor niki smo našim mladim na področju uporabe obeh "dovoljenih drog". Naši otroci se začenjajo drogirati z drogami očetov, končujejo pa z drogami svojih vrstnikov. Mi pa pozabljamo, da ne vzgajajo besede, ampak vzgledi. Srečala sem že mnogo mladih, ki so uspešno spodbudili svoje starše k temu, da so opustili alkohol in tobak. Zato kljub povsem drugačnemu mnenju mnogih odraslih spoštujem mladino, ki v sebi pogosto uspe ohraniti tisto prvinsko željo po zdravem življenju še v teh zelo nevzpodbudnih časih. V družbi odraslih, ki pogosto živimo za lažne vrednote našega trenutka, je težko biti mlad. Čas je, da prevetrimo svoje vrednote! Ali znamo spraviti skupaj nekaj resnične ljubezni do sebe in svojega bližnjega, ljubezni, v kateri pokažemo, da cenimo življenje in delo, da ne iščemo le materialnega zadovoljstva in da znamo v življenju, pa čeprav je včasih še tako kruto in težko, najti smisel in radoživost. Otroci se tega učijo od nas. Znati bomo morali oživiti človekovega duha v dveh logaških največjih blokovskih naseljih. Očetje in mame, kaj tam počnete? Mladim pokažimo, da se znamo med seboj družiti, si zaupati, si pomagati in se skupaj na pravi način veseliti.
V življenju takega Logatca bo mnogo manj praznine, ki bi jo nekateri mladi pač napolnili z veselji druge vrste. Vredno jim je pomagati, ne bo nam žal. Navsezadnje bomo edino tako pomagali srečno preživeti leta tudi sebi.
Optimizem z odrekanjem in zaupanjem
Že v preteklem obdobju je bila Konfekcija Logatec znana kot tovarna, ki je rezala tenak kos kruha svojim delavkam. Tekstilna Industrija, kamor je njena dejavnost spadala, pa je na splošno slovela po nizki akumulativnosti - dobičku In bila na repu s plačami svojih delavcev. Tako so bili delavci (predvsem delavke) ves čas postavljeni pred dilemo odnehati ali nadaljevati. Menjavala so se vodstva, sklepali razni sporazumi, poskušali so z mešanim podjetjem in se spogledovali tudi s skladom za razvoj, vendar brez posebnega učinka. Ko so bile govorice o skorajšnjem stečaju že vsakdanja stvar, je vodstvo prevzel ing. Peter Petkovšek. Ko smo v prostem razgovoru z veliko mero optimizam premlevali sedanje razmere in predvideni izhod iz zagat, nam je odkrito dejal, da vse pri njih le ni tako črno, kot to nekateri mislijo in da bi v Sloveniji lahko obstala še marsikatera tovarna, če bi bilo v vodstvih več optimizma, med ljudmi pa več zaupanja. Zaupanje v ljudi in njihovo dobro voljo, kjer ni zamolčanih dejstev, ga vzpodbuja k sprotnemu reševanju nastale situacije. Odločitev, da delajo le na osnovi pogodb za znanega kupca, se je pokazala kot najustreznejša. Sanacija razmer pa je pogojena tudi s stečajem mešanega podjetja Daritex in odpovedjo najemne pogodbe za staro konfekcijo. Kljub težkemu položaju vlagajo v nabavo najpomembnejših strojev, s katerimi bodo lahko bolj konkurenčni, predvsem pri tako imenovanih "lohn" poslih, ki so vsaj pravočasno plačani. Sicer pa jim dela ne primanjkuje, saj sta dosedanja največja kupca pri teh poslih zadovoljna s kvaliteto njihovih izdelkov. Domači trg-je v sedanji situaciji težko obvladljiv, ker neredna plačevanja in medsebojne zadolžitve ne vlivajo zaupanja v domače kupce in njihovo tržno uspešnost. Na domačem trgu je tudi preveč posrednikov, raznega legalnega in nelegalnega uvoza (brez prometnega davka). Ob takšni nelojalni konkurenci si sledijo še domače težave. Ker gre za pretežno ženski kolektiv (od 140 zaposlenih je le nekaj moških), se zadržki zaradi bolezni, nege in porodniške težko nadoknadijo. Kupcev to seveda ne prizadene in se neprizadeto smejijo, če jim naključno omenijo izkoristek delovnega časa ali če sami analizirajo dosego norm. To so seveda neizkoriščene rezerve, ki bodo kolektivu še kako prav prišle, seveda ob zavesti, kaj morajo storiti, da si izboljšajo svoj položaj.
Direktor v sedanji situaciji ne govori kaj prida o lastninjenju, saj je tudi večini ostalih direktorjev to nejasno. Našemu sogovorniku pa je pov-
sem razumljivo to, da se bo po lastninjenju spremenil način dela in obnašanja. Delavci se vsega tega zavedajo vključno s sindikati, saj doslej podpirajo težnje direktorja; vedo namreč, da ne morejo izpolniti panožnih pogodb in da je sedanji kos kruha in z njim ves optimizem še vedno povezan z odrekanjem.
Mogoče le še to, da ustanavljenje mešanih družb ni enostavna zadeva, ki vsaj Konfekciji ni prinesla nikakršnega rezultata, pač pa le dolgotrajna pogajanja in negotovost, iz katere se prav sedaj rešuje.
A.Č.
Tudi ko ni več župan,
ostaja naš prijatelj
Po sedemnajstih letih županovanja se je s te funkcije umaknil g.dr. Pavel Colja. Na njegovo mesto je bil izvoljen dosedanji podžupan, g. Aleksij Križman.
G. Colja je ob tem poslal pismo logaškemu županu, g. Antičeviču. V njem sporoča, da zamenjava nima političnega ozadja in da je bila načrtovana že ob minulih volitvah. V drugem delu pisma omenja, da mu ostaja pobratenje občin Repentabor in Logatec, formalizirano 20. marca 1982, med najlepšimi spomini. Tudi zaradi mnogih stkanih prijateljstev med prebivalci obeh občin.
Logačani pomnimo njegove odločne izraze podpore naši nastajajoči državi pred dvema letoma. Spominjamo se tudi mnogih dejanj dobre volje, ki jih je storil v imenu občine in v svojem imenu, pa pobud za zbiranje denarne pomoči, denimo naši šoli ob neurju pred leti. Prenekatera kulturna ali športna prireditev nas je povezala v času njegovega županovanja. Bogastvo njegove osebnosti se je zrcalilo v vsaki izgovorjeni besedi, za katero ni bil nikoli v zadregi, eljske vezi med občinama ne popuste, da jih z novim vodstvom še krepimo, da nam, Slovencem s te in one strani meje ne zmanjka poguma za dejanja, ki naš narod ohranjajo na tem tako občutljivem delu sveta.
J. Gostlša
NAMERAVATE KUPITI STANOVANJE ALI LOKAL?
Vaša želja je uresničljiva, zato nas pokličite in povedali vam bomo vse o gradnji stanovanjsko poslovnega poslopja
______na Stari cesti_
(zapizzerijo "Baron" oz. staro kmetijo "Možina"). Zgrajenih bo 17 stanovanj, največ bo dvosobnih v izmeri 57 m2 in enosobnih v izmeri 50 ml. Na voljo bo tudi več
_manjših lokalov in večji gostinski lokal._
_Cene so ugodne!_
Vse informacije dobite pri podjetju Gradnik Logatec, Tržaška 27, po telefonu 741-292 ali 741-295 ali faksu 741-
_969, vsak dan od 7. do 15. ure, razen sobote._
GRADNIK LOGA TEC
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Skupščine občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "Mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje Republike Slovenije, št. 23/37092 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
DELAVSKI SVET IMENOVAL NOVEGA DIREKTORJA "GRADNIKA"
A/a svoji redni seji je delavski svet dne 5.aprila imenoval za direktorja sedanjega vršilca dolžnosti Ing. Antona Jurmana. Dosedanji vršilec dolžnosti se je že pred imenovanjem intenzivno vključil v reorganizacijo podjetja in poizkušal doseči večjo poslovnost ter prizadevnost delavcev. Z ozlrom na to so v Gradniku spremenili delovni čas, povečali pa bodo tudi plače. Več o Gradniku in njegovem delu boste prebrali v naslednji številki.
Podjetniki so med nami
Beseda, ki jo vse pogostje slišimo, se o njej nekaj pogovarjamo in si o tem tudi kaj predstavljamo, nas še vseeno bega. Zakaj? Vsem novostim smo prej sovražni kot prijazni, saj nas silijo k spremembi naših navad, k drugačnemu razmišljanju, k drugačnemu ravnanju. Kdo smo ti mi? Najbrž nas je kar precej. Čeprav se morda ne zavedamo tega, so podjetniki že med nami. Mnogi so že pravi podjetni ljudje, drugi se z njimi srečujemo v vsakdanjem življenju. Desetletja so poslovne ideje vnašali v življenje predvsem obrtniki. Pa vendar: kaj je v resnici podjetništvo? Bodi dovolj, da za razumevanje na začetku rečemo, da je podjetništvo določen način ravnanja ljudi v proizvodnem ali storitvenem procesu. Vendar kakšen? Narediti nekaj, kar se drugim ali večini zdi nemogoče, težko ali sploh neizvedljivo; ali pa še: narediti nekaj, o čemer drugi še niso razmišljali, narediti to drugače. Zdi pa se, da je razsežnost podjetništva tolikšna, da obvladuje vse večji del našega življenja. Drugače rečeno: vse bolj smo od podjetništva odvisni, vse večkrat je celo preživetvenega pomena za nas. Podjetnost, nekaj ukreniti, pomeni odločiti se za inovativno in tvegano rešitev postavljene naloge, pri čemer vemo, da se je moramo lotiti, ker nas v to vodi nemir ali sili ekonomska nuja; vemo pa tudi, kakšen rezultat pričakujemo. Mnogokrat pa so motivi tudi drugačni: želimo uspeti, narediti nekaj zelo kakovostnega, se uveljaviti v okolju in ga posredno bogatiti. Tveganje je v tem, da ne vemo ali bomo ta rezultat tudi v resnici dosegli. Če ga dosežemo, dobimo opredeljiv in jasen rezultat, ki se odraža v dobičku, ali pa v izgubi, če tega rezultata ne dosežemo. Dobiček je eden najpomembnejših motivov. In če je torej dobiček motiv, zaradi katerega sploh tvegamo in se za reševanje vprašanja sploh odločimo, kaj nam to pove? Pove, daje temu cilju podrejeno naše ravnanje, ne glede na to, kako ga vrednostimo. Dobiček je ekonomska kategorija. Ekonomika pa je brezobzirna zahteva po čistih računih, ki se morajo iziti. V življenju se lahko pokaže kot tehnološki preseže k delavcev v proizvodnem procesu, v opredelitvi in ukinitvi preveč potratnih ali nepotrebnih organizacij, kar se odraža v povečevanju brezposelnosti, zadrževanju plač in določeni ravni ali v upadanju plač, v stečajih in drugih neprijetnih, tudi katastrofalnih posledicah. Vse te posledice so lahko začasne, dokler ne nastanejo nova podjetja in se zaposlovanje spet začne večati. Procesi nastajanja in odmiranja pa so stalni. Pravilno odločanje, ob dobro preračunanem tveganju, pomeni torej dobiček. Kolikšen, je odvisno od več dejavnikov. Mnogokrat tudi od vloženega kapitala. Da pa kapital vlagamo, ga moramo najprej, seveda, imeti. V Sloveniji se dokaj hitro spreminja struktura podjetij: veliki sistemi se delijo na manjše, nastaja veliko število majhnih podjetij, med njimi mnogo takih, ki pomenijo izključno samozapos-lovanje, in tistih, ki zaposlujejo do 5o delavcev. Vseh teh je zdaj 14 tisoč, brez upoštevanja obrtnih obratovalnic (ki jih je 36 tisoč). Število zaposlenih v velikih podjetjih - tistih z nad 5oo zaposlenimi delavci - se je v zadnjih dveh letih in pol zmanjšalo za okrog 14o tisoč, hkrati se je v malih podjetjih zaposlilo 46 tisoč delavcev. Kljub temu, da tudi v Sloveniji potrebujemo velika podjetja, ki bodo skupaj z malimi potegnila voz naprej, občutnega naraščanja zaposlenosti v velikih podjetjih ni več mogoče pričakovati. Pričakujemo pa lahko večjo rast zaposlenosti v manjših podjetjih. Pri tem pa se moramo zavedati, daje zato potreben kapital, tudi denar. Hote ali ne, to pomeni, da bomo morali denar nekje dobiti. Pričakujemo lahko, da ga bodo vlagali predvsem posamezniki, zasebni podjetniki. Kakorkoli gledamo na stvari, bomo morali o ljudeh začeti drugače razmišljati in jim priznavati, da so tudi za družbo koristni, če imajo več kapitala, kot ga morda imamo mi sami. Zavist, pa če bi bila tudi Iskrena, nam ne bo prinesla nobenega novega delovnega mesta. Tudi sam vloženi kapital še ne pomeni dolgoročne varnosti na tem področju, saj se znova vlaga in ob tem znova tvega, da se izniči. Doseženi dobiček je plačilo za tveganje. Lov nanj pa je vsakomur odprt.
Podjetnost pa je čuden ptič, ki lahko gnezdi kjerkoli, na marsikaterem delovnem mestu, v marsikaterem ravnanju, ki ga je mogoče ovrednotiti tudi z denarjem. Podjetno ravnati še ne pomeni ožemati soljudi in jim segati v žepe brez potrebe. Pomeni pa precej bolj trezno in smotrno ravnanje, kot smo ga bili vajeni v času sorazmerne blaginje samoupravnega eksperimenta.
J. Gosttša
Staro se je umaknilo novemu foto M .T.
Kakšne zaslužke lahko kujemo Logačani
Minili so časi hiperinflacije ter tekanja za "markami", in po napovedih vlade sodeč, se nam obeta res težko, vendar stabilnejše obdobje. Iz istega razloga se nam odpirajo nove opcije varčevanja in prav na tem področju postajamo vedno bolj zmedeni. Prav zaradi nepoznavanja novih oblik se trmasto še vedno oklepamo "mark v žepu", ki nam prinašajo celo izgubo. Ne smemo pozabiti, da cene proizvodov v Nemčiji naraščajo cca 4 % letno, kar pomeni, da lahko za enako denarno enoto kupimo vedno manj blaga. Ob tej predpostavki ustvarimo z "markami v žepu" letno 4 % izgubo. Če pa upoštevamo, da marke kupimo po prodajnem (višjem) tečaju in jih prodamo po nakupnem (nižjem) tečaju je izguba pač toliko večja. Kljub temu pa se lahko razveselimo le ob občasnih skokih menjalniških tečajev, katere pa v veliki meri povzročimo, zago tovo pa pospešimo nevedoč prav sami.
Priporočam, da marke vsaj odnesemo v banko in se izognemo izgubi zaradi inflacije vNemčiji. Čepa jih vežemo, dobimoše obresti, v Ljubljanski banki od 6,8 do 8,55 %, odvisno od zneska in obdobja vezave. Tudi enomesečne vezave tolarjev so veliko bolj donosne, saj nam prinašajo realno od 6 do 10 odstotkov na letni ravni. Če sredstva vežemo z revalorizacijskim faktorjem, jih najbolje obrestujejo v Zadružni hranilnici in posojilnici ter Poštni banki (10%), malenkost slabše pa v Ljubljanski banki d.d. (9 %). Zaradi nizkega revalorizacijskega faktorja (1%) v tem mesecu pa je donosnejša vezava tolarjev z valutno klavzulo. V Ljubljanski banki d.d. znaša letna obrestna mera 7%.
Z letošnjim odprtjem enote SDK v Logatcu pa se odpira še ena nekoliko manj udomačena oblika varčevanja, to je investiranje v vrednostne papirje. Varčevanje v tej obliki nam daje vrsto prednosti:
- visoka obrestna mera, kar nam zelo povela donosnost,
- naloihe v državne vrednostne papirje pomenijo praktiino sredstva na vpogled, • obveznice so večinoma nominirane v nemških markah, torej so naša sredstva
naložena z devizno klavzulo, ■ naloihe v vrednostne papirje lahko uveljavljamo za davčno olajšavo,
- nekateri vrednostni papirji nam omogočajo tudi dodatne ugodnosti,
- nakup državnih vrednostnih papirjev pomeni zelo varno naložbo.
S pomočjo strokovnjaka na tem področju lahko dosegamo donose čez 20 % na letni ravni. In še opozorilo: pred vsakim investiranjem v vrednostne papirje se obvezno posvetujte s svojim borznim posrednikom. Pravne in fizične osebe pa lahko investirajo svoja sredstva tudi neposredno v druga podjetja, v obliki kredita. Seveda se moramo tudi pri teh naložbah prej posvetovati s strokovnjakom, ki bo za vas preveril boniteto podjetja in vam priskrbel primerno zavoro vanje (bančna garancija, zastava vrednostnih papirjev, itd.) Realna donosnost teh naložb se giblje v razponu 16 do 25 % na letni ravni.
Zaradi nizke rasti maloprodajnih cen v preteklem mesecu in počasnejšega drsenja tolarja se je težko odločiti ali bomo nalag ali tolarje z revalorizacijsko (R) ali devizno klavzulo. Zato je v tem primeru pametno razpršiti kapital v različne naložbe. Ker se znižujejo obrestne mere, se bomo morali tudi sami navaditi na nekoliko nižje donose oz zaslužke. Vsekakor pa si velja zapom niti: pred vsako naložbo se posvetujte s strokovnjakom in pri tem bodite odkriti Le tako boste dobili kvaliteten nasvet; dokončno pa se boste odločili vedno sami
Robert Jurca borzni posrednik
Konec za črne gradnje
in druge nedovoljene posege v prostor
Zaradi vse pogostejših nedovoljenih posegov v prostor in nedo voljene gradnje je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, objavljen dne 9. 4.1993 v Uradnem listu RS štev. 18/93, na podlagi katerega se bo kršilcem slabo pisalo.
Novosti, ki jih prinaša zgoraj navedena zakonodaja so takojšnje odstranitve nedovoljene gradnje na stroške investitorja.
Investitorji, ki bi povzročili onesnaževanje, poškodbo ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škodo na kulturni dediščini, bodo dolžni plačati odškodnino, ki ne sme biti manjša od tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi se lahko pridobil z njenim izkoriščanjem. Prepovedana in strogo sankcionirana so dejanja v zvezi z nedovoljenim objektom ali drugim posegom v prostor, ki so sicer dovoljena ali predpisana zlasti:
- priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja,
• dodelitev hišne številke,
- prijava stalnega ali začasnega prebivališča,
- vpisi In spremembe v zemljiški knjigi, katastru In drugih geodetskih evidencah,
- njegova uporaba ali opravlja-njegospodarksih in drugih dejavnosti v njem,
- sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi,
- odmera davčnih In drugih dajatev.
Nedovoljene gradnje bodo po uradni dolžnosti na podlagi odločbe urbanistične inšpekcije vpisane na sodišču v zemljiški knjigi, z zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih kazni po določbah zakona. Poostrile so se kazni za investitorje in za izvajalce del in druge kršitelje zakona.
Poleg kazni bo urbanistična inšpekcija obvezno izrekala varstvene ukrepe odvzema predmetov na lokaciji nedovoljenega posega v prostor, kakor so material, orodje ali priprave, ki so ali bi lahko služile za nedovoljeni
poseg v prostor tudi, če niso last storilca oziroma ta z njimi ne razpolaga. Odvzete bodo premoženjske koristi, ki izvirajo iz nedovoljenih dejanj, kakor tudi prepoved opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti, ki jih bodo izvajalci del opravljali na nedovoljenih gradnjah in drugih posegih v prostor.
Investitor nedovoljenega posega v prostor za katerega je predpi sano lokacijsko dovoljenje lahko v 90 dneh od dneva uveljavitve tega zakona vloži pri organu za urejanje prostora občine Logatec zahtevo za odlog prisilne izvršbe.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora poleg splošnih podatkov vsebo vati tudi podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komu nalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega v prostor, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča in skico.
Vlogi mora biti priloženo dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine
stano vanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000 tolarjev, oziroma 150.000 tolarjev za druge nedovoljene posege v prostor in sicer na račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Novost, ki jo nova zakonodaja uvaja je način vračanja spisov za katere vročitev se šteje poleg načina po splošnem upravnem postopku tudi lokacija nedovoljenega posega, namesto pribitja pa tudi objekt, del objekta ali vidno mesto na drugem posegu v prostor, ki je predmet odločbe spisa.
Cilj spremenjenega in dopolnjenega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je doseči učinkovitost pravnega reda in ustaviti stihijo nedovoljenih posegov v prostor, kajti prostor je omejena dobrina nas in naših znancev.
Mari|a KOGEJ URBANISTIČNI INŠPEKTOR
Predstavitev
OBČINE LOGATEC
na sejmu Alpe Adria
Kar nekaj radovednežev iz Logatca se nas je zbralo na predstaviti občine Logatec na doslej že dobro uveljavljenem sejmu Alpe Adrija. Logatec se je to pot prvič predstavil v druščini "notranjskirfobčin, Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna in Logatec. V kulturnem programu so se predstavili pevci Pomladnega odmeva, folklorna skupina s Trat in igralca logaške dramske skupine, s skečem Martina Krpana, ki ga preganja" iblajter" zaradi tihotapljenja soli. To pot je seveda bil na vrsti sir "Krpan" iz logaške kmetijske zadruge, ki gaje tihotapsko reklamiral Vlado Lenaršič, kot "iblajter, še uspešneje pa v žaklju prenašal po razstavišču Rudi Čamernik, v zasnovi in režiji Marcela Štefančiča (vsekakor uspešna predstavitev sira kmetijske zadruge, primerna morda celo za kakšen reklamni •spot").
Predstavitveno besedo je imel župan g. Anton Antičevič, ki je nanizal zgodovinsko in današnje dejstvo, da v Logatcu ni in ne manjka gostiln. Žal premalo učinkovito (za gostilne, seve!), saj so obiskovalci pokušali res dobro kapljico Alpimexa, (ozirama podjetnika Staneta Jereba) in domačo salamo Janeza Zelenca iz Hotederšice. Ostali ponudniki kulinaričnih ali kakršnihkoli logaških dobrot so nam žal ostali "neznani", razen danes že res folklornega običaja "razdeljevanja vahčev", ki ga je udeležencem pripravila folklorna skupina s Trat.
Če že torej v Ljubljani nismo zvedeli kaj prida imen proizvajalcev domačih kulinaričnih dobrot, pa upamo, da se bodo ti že med letom izkazali z svojstveno ponudbo, pa tudi z razumevanjem do kulturnih snovalcev kajti: "dober glas seže v deveto vas!" Da bi bil prihodnji sejem pestrejši in da bi obiskovalci lahko vedeli, kakšne "lepote" premore Logatec pa bi bilo dobro opremiti diapozitive s podnapisi, saj si običajni obiskovalec ni znal razložiti, kateri motivi so iz Logatca in kateri iz drugih krajev.
A.Č.
Obnova cerkve
v
na Cevici napreduje
L,ani so se pričela obnovitvena dela pri cerh'i sv. Jožefa na Cevici. Obnovo je prevzela cerkvena skupnost krajanov, kije že lani prenovila zadnji del obzidja; ta je bil že močno narušen. Pričela so se tudi pripravljalna dela za obnovitev fasade, pri čemer je bil odstranjen že del ometa v cerkvi. Da bi zajezili talno vlago je bil pri zunanjih temeljih urejen zračni kpnal, ki dovaja zrak okoli cerkve.
Čeprav je bilo prvotno zamišljeno, da se izvede le obnovitev fasade, pa so bile razmere takšne, da so se v cerkveni skupnosti odločili za celovito obnovo. V letošnjem marcu je bila Obnovljena kupola zvonika. Kleparska dela je izvedel mojster Suštersič; prenavlja pa se tudi celotna notranja in zunanja fasada. Tudi v notranjosti bo izveden zračni kanal, tako da bo manj možnosti talne vlage. Vsa dela pri cerkvi se izvajajo pod vodstvom že upokojenega zidarskega mojstra Karla Korenča - svetovanje in nadzor pa sta poverjena ing. arh. Francetu Kvatemiku.
Denarna suša je pač takšna, da bo vse stroške prevzela fara, deloma s privarčevanim denarjem, deloma z nabirkami in prostovoljnim delom, čeprav so dogovori za sofinanciranje potekali tudi v občini in pri spomeniškem varstvu, vsa dela bodo predvidoma končana konec meseca junija. Okolje, v katerem stoji cerkev, predstavlja edinstven prostor tudi za kulturne prireditve in srečanja na vasi. Morda pa ne bo odveč, če se bo našel tudi kdo zunaj cerkvene skupnosti, ki bo pripravljen pomagati, da se čimprej opravijo vsa obnovitvena dela in tako obogati Logatec.
A.Č.
Sejem bilje živ
Letošnje Gregorjevo je v lepem sončnem, sicer še vedno zimskem vremenu, privabilo v Logatec obilo sejmarjev, saj so bile postavljene stojnice od Krpana pa vse vzdolž Cankarjeve ceste. Ponudba je bila pestra in zbrana iz raznih koncev sveta. Sejem je popestrila akademska folklorna skupina "France Marolt", ki je naslednji dan nastopala še v Narodnem domu v Logatcu. Na Gregorjevo, vsaj tako pravijo, se ptički ženijo! Morebiti bi se v naslednjem letu lahko v večji meri poženili tudi logaški gostinci, turistični delavci in skupaj s kulturniki še v večji meri popestrili ta zanimivi semenj.
A.Č.
foto A. Ž.
KLUB "BITI"
Ideja je zaživela spomladi 1993. Srečujemo se ob četrtkih zvečer ob 2ohv prostorih knjižnice Logatec.
KDO SMO ?
Mladi, ki vemo, da je kvaliteta življenja človekova pravica. Mladi, ki vemo, da mora človek za svojo srečo v življenju tudi kaj sam storiti. Mladi, ki nas prizadevanje za zdrav stil življenja veseli, kot nas lahko veselita sonce, pomlad ah dobra glasba. Mladi, ki skušamo iz otopelosti in brezbrižnosti za srečo drugih zbuditi še koga. Mladi, ki imamo radi sproščenost svoje moči, gibanje, šport. Mladi, ki radi preberemo tudi kaj takega, kar nas osebnostno gradi. Mladi, ki hočemo aktivno preživljati svoj prosti čas.
KAJ BOMO POČELI?
Od pomladi preko poletja bomo "zorili" svoje delo. Gradili bomo naša skupna spoznanja: o zabavi, delu, vzgoji, ljubezni, osebni sreči... Vsak od nas bo prispeval delček svojih idej m pogledov. Jeseni pa jih bomo povezali v celoto in predstavili.
ZAKAJ?
Zato, ker hočemo biti vzorniki našim zanamcem, našim staršem pa povedati, kako naj življenju dajo kvalitetnejši nadih. Če se vsaj malo najdeš v tem izzivu (in zabavi), pridi! NAŠE GESLO:" BITI" JE SREČA IN UŽITEK!
O razvoju vasi Ravnik
Novembrske sobote (1992) se je pri Plešnarju na Ravniku nad Hotedršico, v prvobitnem okolju stare kmečke hiše, zbralo precejšnje število domačinov in njihovih gostov. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o razvoju vasi Ravnik. Poleg prijaznih domačinov, predstavnikov prizadevenga vodstva KS Hotedršica, z g. Jakom Nagodetom na čelu, so se razgovora udeležili tudi g. Anton Antičevič, Vladislav Puc in Pavel Kranjc iz občine Logatec.
Temelj za razpravo je bilo gradivo z naslovom "Izvajanje nalog na področju celovitega razvoja podeželja in obnova vasi Ravnik." Strokovno poročilo so dobro pripravile in predstavile strokovne sodelavke delovne organizacije AREA iz Cerknice. Pobuda za pripravo tega razmišljanja sovpada s pripravljenostjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, da bo sofinanciralo pripravo programov uvajanja celostnega urejanja podeželja in obnovo vasi na različnih območjih v Sloveniji. Med temi območji je po dogovoru med IS občine Logatec, ki je pobudo tudi finančno podprl, in strokovno organizacijo, ki je prevzela obsežno nalogo za širše območje Notranjskega regijskega parka, bilo za podrobno obdelavo izbrano tudi območje nase tja Ravnik nad Hotedršico. Med glavne naloge, o katerih so razpravljali, sodi iskanje možnosti za oživitev življenje vasi, za izboljšanje kvalitete življenja in bivanja. V ta namen so govorili o:
- spodbujanju podjetništva, iskanju možnosti za posameznika, ki bi lahko postal nosilec aktivnosti,
- infrastrukturnemu opremljanju prostora,
- strokovnem svetovanju, izobraževanju,
- oživljanju kulturnega življenja na vasi...
Pomembno pa je, kar že leta počno v nekaterih evropskih deželah,
da se namreč vaščani zavedo lastnih sposobnosti in danosti ter
aktivno tudi z lastnimi močmi vključijo v razvoj kraja.
Po odzivu in pripravljenosti velikega števila domačinov pri
posameznih do sedaj zastavljenih akcijah in odzivnem reagiranju
na pobude se je voz skupnih prizadevanj premaknil in pelje v pravo
smer.
Zdi se, da je bila kar prava odločitev vaščanov, da so si za prvo skupno nalogo izbrali obnovo cerkve sv. Barbare in da so se ob njeni obnovi srečali tako tisti, ki so obnavljali božji hram in tisti, ki v njem vidijo predvsem pomembno kulturno dediščino kraja. Pomembna in za večino nesporna naslednja skupna naloga zadeva modernizacijo cestne povezave z dolino in upati je, da bodo uspeli tudi v tem. Seveda, ljudje pričakujejo pri nadaljnjem delu pomoč in razumevanje tudi drugih. Zagotovo pa ne bo šlo brez skupnih naporov vseh in domačinov samih še posebej. Z dosedaj nakazanim delom pa se šele odpira široka pahljača potreb in možnosti v razvoju in trženju kmetijskih in gozdnih virov, turizma na vasi, obrti, ki naj bi slonela na tradiciji, itd.. Potrebno se bo temeljiteje in pozorneje lotiti urejanja kraja, ureditve dostopnosti, izboljšanja komunikacijskih povezav, poskrbeti bo treba za izobraževanje prebivalcev, za ohranjanje vseh vrednot ustvarjenega in naravnega okolja itd..
Pomembno pa je tudi spoznanje, da ima ta prostor mnoge kvalitetne posebnosti, med njimi več lepih častitljivih kmečkih domačij, ki jih kaže ohraniti in obnoviti.
Nič manj sproščen ni bil drugi del večera, ko so se organizatorji dosedanjih aktivnosti pri obnovi cerkve sv. Barbare v prijetnem vzdušju zahvalili vsem, ki so po svojih močeh do sedaj sodelovali pri različnih delih.
Prizadevnim posameznikom in vsem, ki so dosedanje delo vodili ali pri njem kakorkoli sodelovali želimo, da bi začeto delo vztrajno nadaljevali, tudi zato, ker živijo v izredno lepo ohranjenem naravnem okolju na robu notranjskega regijskega parka.
Pavle Mihevc
Gardaland
Enodnevni ogled pravljičnega in zabaviščnega Gardalanda, (talija, v nedeljo, 30. maja. Informacije, prijave in vplačila v cvetličarni "Karmen" (prodaja "lota") na Notranjski 14 v Logatcu.
prejeli smo   prejeli smo   prejeli smo
Stražni stolp nad priključkom avtoceste
S tem komentarjem je Janez Gostiša pospremil ne ravno uspelo fotografijo, na kateri je kljub vsemu na desni slabo vidna visoka preža, ki smo jo Se s kako tehtnim razlogom postavili logaški lovci. Svoj komentar je nato nadaljeval s stavkom: "Nelagodno se počutim, ko se peljem mimo in v njem sedi oborožen človek." Kako čudna so pota usode. Ali se je g. Gostiša počutil nelagod no tudi, ko so oboroženi ljudje branili vrhniški klanec pred drugimi oboroženci z drugačnimi nameni, lani v junijskih spopa dih? Kako se čudno sliši, je med lanskimi branitelji vrhniškega klanca in nami, logaškimi lovci, v "stražnem stolpu" neka podobnost. Oboji namreč poskušamo zaščititi njegovo in druga človeška življenja. Roko na srce, kdo od mitnice proti Logatcu vozi 60 km/h, kar bi bilo še dopustno, glede na to, da tam srnjad, jelen jad in druga divjad množično prečka cesto? Rezultati so grozi jivi: samo do konca septembra ietos je promet na področju LD Logatec terjal, k sreči nobenega človeškega, zato pa preko 25 življenj srnjadi, od tega največ na priključku za avtocesto, na tistih borih dveh kilometrih! Lovci smo zato na naši skupščini koncem septembra dodatno/ponov no sklenili, da je zaradi prevelike naseljenosti divjadi v našem lovišču odstrel še posebej potrebno povečati ob cestah in kmeti jah. Sreča v nesreči je, da še nihče ni na cesti zbil jelena in zaradi tega doživel hujše nesreče, kot je nekaj zmečkane pločevine in mrtva srna, srnjak ali mladič.
Zaradi tega, da bi bilo naše življenje varnejše, ker večinoma ne znamo voziti razmeram, t.j. prehodu divjadi primerno, včasih v "stražnem stolpu" nad priključkom avtoceste sedi oborožen človek, kar bi g. Janez Gostiša kot razgledan intelektualec in sin uglednega lovca (skorajda) moral vedeti.
Jože Perko v imenu Izvršilnega odbora LD Logatec
To priložnost Izkoriščamo tudi zato, da vse prebivalce Logatca zaprosimo:
KJER STE KADAR KOLI OB CESTI VIDELI DIVJAD^
VOZITE POČASI IN PREVIDNO, KOT VAS OPOZARJAJO PROMETNI ZNAKI. TO VELJA TUDI, ČE ZNAKOV NI!
Namesto odgovora
Kaj naj rečem? Nič ne bom. Stražni stolp je odstranjen, premeščen tako, da ne moti več pogleda mimo vozečih. Sodbo o primerljivosti divjadi z agresorjem iz predlanske vojne pa prepuščam bralcem.
J.Gostlža
-"V
CSV * Str- /"^. ■,^A^/^>
Kdaj bom šel čez cesto brez tveganja?
Je že tako, da ceste niso le za avtomobile in motorje, in se kdaj pa kdaj na njih pojavi tudi kak pešec in kolesar. In tako je tudi na našem koncu, na križišču pri Ložnarju za Jačko. Vsak dan moram, žal, iti večkrat čez cesto. Pa saj to ni nič takega, boste rekli. Pa je! Če hočem prek ceste, moram iti na slepo srečo - "je avto ali ga pa ni"! Ker je na levi strani tik ob cesti hiša, se na cesto ne vidi čisto nič. In ker je ta cesta ravno pravšnja "ciljna ravnina" za vse avto-norce, po njej drvijo kot na Formuli 1.
Obstaja kakšna rešitev? Seveda, pa še čisto preprosta. Ogledalo. Zdaj pa sprašujem tiste, ki so odgovorni za to: Kolikokrat bom moral še za las odskočiti avtomobilski gumi? Koliko otrok mora še steči na cesto pod avto? Koliko škode je še treba, da bomo zagledali eno ušivo majhno ogledalo?????
Janč
Robert Jurca
Borzni posrednik
Cenjene stranke obveščam, da ■ svetujem pri naložbah v vrednostne papirje, investicijske sklade, podjetja in tuje valute,
- trgujem z vrednostnimi papirji in
- upravljam z vašimi sredstvi.
Fizičnim in pravnim osebam sem na voljo
na telefonskih številkah:
061/573-813 dopoldan in 061/741-816 zvečer.
m	
ma	li
šolske potrebščine papirna galanterija pisarniški material fotokopiranje
tiskarna knjigoveznica
Logatec, Čevica 4 telefon; 061 / 742 904 odprto vsak dan od8h do 12h in od 13h do 19h sobota od 8h do 13h
REAN Inženiring d.o.o
Q
NOTRANJE GORICE ■ t%wt\ Podpalka costa 236 !^T»V>\ tel./fax: 061/ 651 309
Najugodnejša ponudba cistern 1.000-3.000 i z dostavo na
dom in montažo Dobava in montaža oljnih gorilcev THYSSEN, API, ECOFLAM In WEISSHAUPT s prostorsko regulacijo temperature Servisiranje oljnih gorilcev, obnovitev dotrajanih instalacij: elektrike in goriva
Cw8ishaupr)
Prvocasno pripravite vaio instalacijo za naslednjo kurilno sezono .'
ODVETNICA NIVES VIDMAR Notranjska 14, Logatec tet 743-141 obvešča cenjene stranke, da ima v prostorih odvetniške
_pisarne na Notranjski 14 v Logatcu_
_uradne ure__
ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 8h do 10h, sreda in četrtek tudi od 15h do I7h.
V dogovoru z Izvršnim svetom SO Logatec brezplačno
_pravno svetuje občanom Logatca
vsako sredo od 15h do 17h.
Sprejem za uspešne športnike
S sprejema najuspešnejših špornikov foto M .T.
Sredi aprila sta predsedstvo Skupščine občine Logatec in ZTKO Logatec priredila sprejem, na katerega sta povabila športnike, ki so v minuli zimski sezoni dosegli pomembne rezultate v državnem in mednarodnem merilu.
Naša občina ima tudi na športnem področju, kjer se rezultati merijo izključno tekmovalno, kaj pokazati! Težišče je, seveda, na smučarskih tekih, ob njih pa izjemni dosežki skakalca Sama Gostiša. Naštejmo le nekaj najpomembnejših dosežkov. Samo Gostiša, smučarski skoki: 6. mesto na svet. prvenstvu v Falunu, 7. z ekipo na tekmovanju v Planici; ekipno 1. mesto na državnem prvenstvu, 2. posamično na 90-metrski in 3. na 120-metrski skakalnici.
Tanja Zelene, tek, mladinka: 1.mesto na evrop. prvenstvu mladih,
2. na Alpe Jadran, 7. in 10. na olimpijskih igrah mladih, prva mesta v državi štafetnem teku mladink in članic, zmaga v posamični konkurenci med mladinkami in v pokalu Emona.
Mateja Ambrožlč, tek, mladinka: zmaga na mednarodnem teku Avstriji, zmaga v štafetnem teku članic na državnem prvenstvu ter
3. mesto v pokalu Emona.
Vesna Dolenc, tek, juniorka: najboljša Slovenka na mladinskem svetovnem prvenstvu, zmaga v štafeti članic na državnem prvenstvu in 1. mesto med juniorkami v članskem prvenstvu. Bojana Jerina, tek, mladinka, 3. mesto na medn. tekmovanju v Avstriji, 14. na evrop. prvenstvu mladih, zmaga v mladinski štafeti na državnem prvenstvu in 3. mesto v pokalu Emona. Majda Turk,tek, st.jDionirka (deklica): zmaga v mladinski štafeti in 1. mesto v pokalu "Žito".
Jožko Petkovšek, tek, st. mladinec: 4. mesto na olimpijskih igrah mladih, 6. na Alpe Jadran, 1. na mednarodnem tekmovanju Avstrije, prvi na državnem prvenstvu med st. mladinci, 3. med juniorji in 1. v pokalu Emona med st. mladinci.
Vasja Rupnik, tek, ml. mladinec: 9. na evrop. prvenstvu mladih, 1. na medn. tekmovanju Avstrije, zmage na državnem prvenstvu posamično, v štafeti in v pokalu Emona.
Boštjan Gostiša, tek, 4. na medn. prvenstvu Avstrije, zmaga v štafetnem teku za drž. prvenstvo med ml. mladinci in 6. mesto v pokalu Emona.
Uroš Godina, 2. na medn. prvenstvu Avstrije, 10. na evrop. prvenstvu mladih, zmaga v štafet, teku na drž. prvenstvu med ml. mladinci in 4. mesto v pokalu Emona.
Posebna priznanja pa so prejeli tudi trener tekačev, g. Pavel Dornik, predsednik Tekaškega smuč. kluba Logatec g. Boris Obreza ter direktor Valkartona Logatec, g. Franc Jerina za večletno pomoč in vsestransko podporo TKS Logatec.
Jogo
Pevsko praznovanje
Deset let je minilo, kar so se rovtarski fantje povezali v zbor. Odtlej ves čas vneto prepevajo pod vodtsvom Janeza Trevna. Vaditi so začeli kar v zasebni hiši, pri Grabnskih, čez leto so se preselili v zadružni dom in nazadnje v dom krajanov.
Vsako leto praviloma pripravijo koncert, na katerega povabijo še kak zbor, največkrat kar domače pevke; tem pa letos mineva 10 let, kar jih vodi g. Jakob Kokalj. Gostovali so po Notranjski, pa v bližnjih Žireh, na šentjoštu, Vrhniki in v Hotedršici, pa na avstrijskem Koroškem. Doma zavzeto sodelujejo na veselih večerih, pa ob slovesnostih, tudi žalnih. V cerkvi zapojo kot moški zbor. Dejavno se vsako leto vključijo v organizacijo prireditve "Petje na vasi", s svojim nastopom pa ji dajo tudi povsem razpoznavno obeležje. Zdaj še posebej, ko je njihov član tudi predsednik društva.
V zboru pojo zvečine pevci, ki vztrajajo že od začetka; vmes pa jih je že precej poskusilo, zdržalo leto, dve in odstopilo. Zbor se je na koncertu predstavil z izborom svojih uspešnic iz minulih let in tehtnejših skladb, naštudiranih prav za to priložnost. Nekoliko nenavadna postavitev zbora je od pevcev terjala precej več zbranosti od običajne. Večer so dopolnile pevke domačega ženskega pevskega zbora, ki so zapele sproščeno in s tisto mero glasnosti, ki jo taka skupina sme izpeti.
Dodobra napolnjena velika dvorana Doma krajanov je glasno zaploskala jubilantom in s tem izpričala željo, da zbora še dolgo prepevata, rasteta v kakovostnem in številčnem pogledu in da ohranjata pevsko podobo in tudi sloves petja v Rovtah.
Jogo
Pihalni orkester, ki se je na državnem tekmovanju uvrstil med zmagovalce, je nekaj denarja za nakup novih inštrumentov zbral tudi z licitacijo starih, foto M .T.
Zveza kulturnih organizacij
Logatec in Pihalni orkester Logatec
PONOVNO VABITA
vse prijatelje glasbe, logaške godbe in vse ljudi dobre volje z dobrim odnosom do glasbe in kulture, ki ste pripravljeni podpreti mlade godbenike v njihovem vztrajnem prizadevanju za boljšo prihodnost logaške godbe.
V času od prve objave našega vabila, ki je bilo objavljeno konec lanskega leta, pa do sedaj smo obiskali že precej ljudi. Vendar pa vseh ne moremo obiskati osebno, zato smo mnogim tudi poslali vabilo po pošti. Nekateri so obljubili denarni prispevek, drugi v materialu oziroma v naravi. Kakorkoli že; hvaležni bomo za vsak prispevek, da se bo le dal vnovčiti. Nekateri pa kljub obljubi še niso prispevali, vendar pričakujemo tudi od njih toliko dobre volje, da bomo izpolnili svojo obljubo.
Do sedaj smo zbrali toliko sredstev, da smo lahko nabavili komaj en inštrument od predvidenih 14. Zaradi počasnega zbiranja sredstev bo vabilo veljalo vse dotlej, dokler ne bo dovolj denarja za nakup in zamenjavo vseh predvidenih Inštrumentov. Torej ponovno vabimo vse, da prispevate po svoji moči in zmožnosti v NAMENSKI SKLAD ZA OBNOVO INSTRUMENTOV PIHALNEGA ORKESTRA.
V sklad lahko prispevate z nakazilom na žiro račun: Občina Logatec štev. 50170-630-12505 s pripisom: za Pihalni orkester.
Vsi darovalci boste prejeli posebna priznanja, upravni odbor pa bo poskrbel, da bo vaša velikodušnost primerno predstavljena javnosti.-,:"
KONCERT LOGAŠKEGA OKTETA OB PODELITVI FEBRUARSKIH PRIZNANJ OBČINE LOGATEC
Dobitnika februarskih priznanj občine Logatec sta znana kulturna delavca Karol Žejn in Rudi Čamernik. Prvi za svoje kulturno delo na Tratah, za ohranjanje narodnih običajev in sodelovanje v folklorni skupini (resda starejših, toda po srcu mladih), drugi predvsem za svoje gledališko in filmsko delo, dedka Mraza, režisersko in mentorsko delo.
Logaški oktet je svoj letošnji koncert posvetil dvema skladateljema: Zorku Prelovcu in Vinku Vodopivcu. Oba sta bila glasbena samouka in sta kar nekako povezana z okolico Logatca. Zorko Prelovec izhaja iz Idrije, Vodopivec pa je kot župnik služboval v Cerknici.
Pevci so v goste povabili oktet Valvazor iz Litije, ki se je predstavil s širšim izborom narodnih pesmi, vendar v podajanju niso bili kos domačim pevcem. Domači pevci so s svojim umetniškim vodjem g. Tomažem Tozonom dostojno predstavili oba skladatelja. Težko pa je oceniti kvaliteto njihovega petja. Svoj dojem o kvaliteti je lahko oktetu prinesel novi umetniški vodja okteta Valvazor g. Mitja Gobec, ki mu je petje obeh skupin lahko dalo tudi navdih za nadaljnje delo z oktetom Valvazor.
Povezovalka programa Melanija šter, je predstavila tudi goste tega večera s svojskim humorjem Majo in Zlatka šugmana, ter, seveda, oba dobitnika Februarski priznanj.
Priznanje je podelil predsednik odbora za kulturo g. Janez Gostiša. Odbor se je pri odločitvi za letošnje nagrajence moral sprijazniti z dejstvom, da kljub razpisu ni prispel noben predlog in se je tako odločalo na osnovi preteklih prijav. Obema dobitnikoma februarskih priznanj iskrene čestitke.
A.č.
Vsa vas diha z njimi!
V režiji Francija Jereba je dramska skupina pri ŠKD Vrh sv. Treh kraljev pripravila komedijo Thomasa Brandona Charlijeva teta. Igralci so igro predstavili kar dvakrat zaporedoma v domači šoli (13. in 14. februarja) pozneje tudi v Logatcu. Obakrat je bila dvorana nabito polna. Kdor je že bil v njihovi šolski dvorani, si težko predstavlja, da v tako majhen prostor stlačiš 220 do 230 ljudi, resda, skupno z otroki, ki praviloma sede na policah oken: vsega kar 450 obiskovalcev v takšnem zaselku (več kot obratno sorazmerno z obiskom v Logatcu).
V igri velja omeniti iralca Rafka Krvina v vlogi Charlijeve tete, ki je vnesel v igro dovolj humorja in svojskega ženskega obnašanja, ki je poživil celotno predstavo. Če pripomnimo le to, da je del igralcev prvič nastopil na odru, je ploskanje pomenilo vsem priznanje priljubljenosti in vzpodbudo za njihovo delo, skratka priznanje da vas živi in diha z njimi.
Rafael Marn in njegov dvojni pogled
V mesecu februarju je v''prostorih' knjižnice Logatec pripravil fotografsko razstavo Rafael Marn. Prve fotografije je razstavil leta 1990 in od tedaj dalje kdaj pa kdaj lahko opazimo njegove fotografije tudi v naših časnikih, saj si tako počasi utira pot za svoj vsakdanji kos kruha kot samostojni kulturni delavec. Izbira motive, ki so sicer trenutek vsakdanjega dogajanja, pa vendar svojstvena govorica, ki sili človeka k razmišljanju. Na sovjstven način prikazuje utrip nekega trenutka, nemalokrat ne samo dvojnosti, kot je sam imenoval svojo razstavo, temveč tudi možnosti različnega razmišljanja in dojemanja. Za popestritev razstave je poskrbel kvartet mladih pevcev, poimenovan RE.
A.Č.
Akademska plesna skupina
"France Marolt" v Logatcu
Dramska skupina Logatec je v soboto, 13. 3. pripravila gostovanje akademske folklorne skupine "France Marolt". Čeprav se je skupina s kratkim sporedom predstavila že na Gregorjevem sejmu, obisk ni bil v skladu s pričakovanji (naj bo za domače predstave ali gostovanja, vedno ostaja nedorečeno, kakšne vrste predstav lahko napolnijo dvorano Narodnega doma).
Dramska skupina se je zelo potrudila, da je v spremni besedi predstavila ne samo Gregorjevo, temveč tudi posamezne vrste plesov iz različnih krajev naše domovine. Plesalci so prikazali vso pestrost plesov od belokrajnskih, gorenjskih pa vse do rezijanskih, ki so nam docela neznani.
Z gostovanjem so igralci želeli premostiti čas, ki jih loči do njihove premiere starogrdke komedije Lisistrata, s katero bodo nastopili predvidoma konec meseca maja, v nadvse primernem okolju rimske utrdbe na Lanišču.
A.Č.
Pomladni odmev v čast materinskega dneva
Med tistimi, ki so se letos spomnili materinskega dne, so tudi pevci kvinteta Pomladni odmev. Ti so v sodelovanju s profesorico Dušico Kunaverjevo, Andrejo Menart in Janezom Podjedom pripravili celovečerni koncert, posvečen prelepemu prazniku. Pevci so svoj koncert razdelili v tri dele, v katerih so odpeli spored narodnih in umetnih pesmi, nemalo od teh v priredbi Vinka Vodopivca. Vmesni čas med posameznimi pesmimi je bil izpolnjen z recitacijami Janeza Podjeda, citrami Andreje Menart in kramljanjem prof. Dušice Kunaver o narodnih običajih in praznovanjih. Vrednotenju tega praznika, ki se ga starejši spominjajo kot praznika Gospodovega razglašenja, ni potrebno mnogo besed, res pa je, da je današnja stvarnost taka, da le družina in z njo mati lahko vrneta slovenskemu narodu dušo in zagotovita nadaljnji narodov obstoj.
A.Č.
			MATERINSKI DAN V ŠOLI			1
Na materinski dan popoldne smo se imeli lepo. V šoli smo pripravili staršem razstavo naših šolskih izdelkov.
Najprej je pevski zbor zapel nekaj pesmi. Zbor je vodil glasbeni učitelj Zdravko NOVAK. Potem nam je zaplesala folklorna skupina, ki jo vodi učiteljica Marinka Dodič. Ko se je končal program, so si starši ogledali našo razstavo in malo poklepetali. Učiteljice so bile na voljo tudi za govorilne ure. Kuharice pa so skuhale kavico in postregle s piškoti. Bilo je zelo lepo in upam, da bo še kdaj tako.
Gašper Šemrov, 2.a OŠ TABOR
Mrakov Proces na logaškem odru
V soboto, 20.3. 93, je bila na odru Narodnega doma drama Ivana Mraka Proces. Mrak je eden redkih ustvarjalcev, ki se je že pred leti ukvarjal z pisanjem svetopisenskih in zgodovinskih iger pri nas. Ena izmed njih je tudi svetopisemska zgodovinska drama Proces. Zaigrala nam jo je dramska skupina KD Franca Jelovška iz Mengša. Sama drama se je odvijala po motivih Sv. pisma. Zgodba je bila torej znana, a nam podana nekoliko drugače. Če smo skozi celotno dramo nestrpno pričakovali, da se bo na odru pojavil junak, o katerem so vsi nenehno govorili (saj se je zgodba odvijala zaradi njega), smo se zmotili. Junaka - Jezusa, ki je bil prebičan in ponižan in nazadnje tudi ubit drama sploh ni potrebovala, saj smo si njegovo podobo v tej zgodbi povsem razpoznavno predstavljali. Njegova dejanja so bila tako velika, da v drami vsi spoznajo krivdo, ki so jo storili, vsi doživijo propad samega sebe. Cisto na koncu pa se le
okaže prispodoba Vstalega Kristusa v močni luči in sijaju....
tevilčen obisk je bil prav gotovo v zadovoljstvo tako organizatorjem kot tudi igralski skupini, ki se je močno potrudila, saj je bila drama, ki smo si jo ogledali, težka, z mnogo dolgih dialogov in kar petimi dejanji! Drama vredna ogleda!
Janč
Razstava fotografij Andreja Žigona Andrej Žigon, logaški pesnik in neutrudni zbiralec socialnih motivov je pripravil v obeh osnovnih šolah fotografsko razstavo z osnovnim poudarkom na otroku in jo tudi poimenoval "Otroški smeh do nebes". Iz obširnega fotografskega gradiva od otroštva do socialnih motivov se razpleta njegovo osenbno doživetje njegove mladosti, zrelega snovanja in bolezni, ki se usodno odraža v njegovi razdvojenosti med pesmijo in zbiranjem fotografskega gradiva. Zbirko njegovih fotografij spremljajo odlomki iz njegove pesniške ustvarjalnosti in nas opozarjajo kakor sam pravi: Na snežnem griču - zarjin križ.... "usmiljenje, usmiljenje - Bog, ljudje božji - usmiljenje!" Pri odprtju razstave sta sodelovala kvintet Pomladni odmev (7. 3.) v osnovni šoli Tabor in (17.3.) otroški zbor osnovne šole "8 talcev". Svoj delež k razstavi pa je prispeval tudi Stane Jereb, ki bi ga lahko ponazorili z Žigonovimi besedami: "O Bog, Ti dahni glas, Ti vrzi drobtinico z neba!"
Bogat pevski večer
Mešani pevski zbor DMG iz Logatca je ob koncu aprila priredil svoj letni koncert. Tehtno seje predstavil z 8 skladbami, dve pa so pevci dodali na obilni aplavz ne preštevilnega občinstva. Zbor pod vodstvom Lovra Groma lepo napreduje in bo do svoje prve tehtnejše obletnice dozorel v eno bolje uglašenih slovenskih pevskih skupin.
Osrednji del koncertnega večera so zapolnili gojenci oddelka za solo petje ajdovske glasbene šole, ki ga vodi g. Rajko Koritnik. Logačani imamo malo priložnosti poslušati pevce - soliste. Komur je tovrstno petje všeč, je imel ta večer kaj slišati. Nastopilo je 8 solistov: Jerica Rudolf, Suzana Žigon, Klelija Božič, Marjan Fajdiga, Tine Krtelj, Jože Oblak ter Damjan in Silvo Škvarč. Petje je bilo skorajda brez izjeme dopadljivo, posebej pa moram omeniti izjemno interpretacijo K. Božič, ki je odpela Habanero iz opere Carmen ter D. Škvarča, ki je z R. Koritnikom odpel duet Kecala in Janka iz Prodane neveste. Tudi klavirska spremljava Andreje Furlan je bila vzorna, žal pa se je spet potrdila nuja po koncertnem inštrumentu, saj pianino ni dovoljeval izvedbe zahtevnejše partiture in tako nismo slišali arije Bartola iz Seviljskega brivca.
Program je povezoval g. Primož Sark. Nekje (?) pa so bile članom zbora podeljene tudi Gallusove značke, javna priznanja za vztrajanje v glasbenih vrstah.
J. Gosfiša
Praznična razstava v Rovtah
Tudi v Rovtah je bilo ob materinskem dnevu slovesno. Žene so pripravile etnografsko in na ročna dela uglašeno razstavo svoje "pros-točasne" delavnosti in dejavnosti. Namesto podrobnejšega zapisa o uspeli prireditvi pa povzemamo nekaj krajših zapisov najmlajših rovtarskih etnografov.
Od lanu do rjuhe (Dejan Hladnik) Lan raste kot žito. Tolkli so ga s palico v stopi. Potem so ga dali na kolovrat v vile in predli. Nato pa so ga navili na motovilo. Nastalo štrenco so oprali. Po pranju so jo spet nataknili na motovilo in naredili klovček, ki so ga uporabljali za izdelavo rjuh. Pri stari mami imajo še motovilo, ki je staro 100 let. Spravljen pa imajo še lan in vrv, ki je stara 30 let. 150 let stara stopa pa je zaradi starosti uničena.
Naloga (Blaž)
Stari predmet se imenuje "riti". Uporabljali so ga za česanje lanu. Obesili so ga na steno in česali lan. Končni izdelek je lanena nit. Nit se uporablja za tkanje.
Burkle (Andreja)
Včasih so ljudje kuhali v krušni peči. Zato so kuhali v peči, ker še niso poznali plina in štedilnika. Ko so dajali lonce v peč, so zmeraj uporabili burkle, da se niso opekli. Na vrhu je okrogla železna rogovila in iz nje je dolg lesen roč. Z rogovilo so prijeli lonec in ga dali v peč k ognju.
Bogata sezona
Tudi za mešani mladinski cerkveni pevski zbor sv. Nikolaja se končuje sezona 1992/93. Začeli smo jo z nastopom na zboru SKD v Narodnem domu v Logatecu lanskega septembra. Konec oktobra smo z mešanima cerkvenima zboroma iz Logatca in Vrhnike počastili 140-letnico vrhniške župnije. V drugi polovici decembra smo z logaškim pihalnim orkestrom priredili koncert v Narodnem domu. Dan po Božiču smo, kot vsako leto, imeli letni koncert v farni cerkvi; k sodelovanju v programu smo pritegnili godalni ansambel z Vrhnike; tako smo združili vokalno in instrumentalno glasbo. S to skupino smo sodelovali tudi na koncertu postnih pesmi na cvetno nedeljo. Višek tega koncerta je bila Mozartova maša v d-molu.
Prepevali smo še pri bogoslužju velikega tedna in med vstajensko mašo. Vsako tretjo nedeljo v mesecu pojemo pri bogoslužju. Gostovali smo v Rovtah, na Šentjoštu in na Žalah. Za nami je tudi že tehten nastop na 4. reviji cerkvenih zborov v Kopru. Pripravljamo se še na dekanijsko revijo CPZ na Vrhniki ter na koncert v Želšah. Prisluhnite nami
mfla
Tekmovanje osnovnošolcev za srebno Cankarjevo priznanje
Učenci OŠ Tabor, Borut Kreč, Lucija Dolenc in Agata Kranjc, smo se po dolgi pripravi pod vodstvom mentorice Andreje Mihevc dobro odrezali na tekmovanju za srebrno Cankarjevo priznanje. Pridibla sta ga Lucija Dolenc in Borut Kreč. Večkrat smo popoldne po pouku še sedeli v šolskih klopeh, poslušali razlage o ljudskem slovstvu, brali pravljice, pripovedke, bajke, ugotavljali njihove značilnosti V februarju smo se pomerili s svojimi šolskimi vrstniki Test je bil težak, spis ni bil lahak Vendar smo vsi tuhtali, se na vso moč trudili in vlekli iz spomina vse, kar smo se naučili Prvi trije s šolskega tekmovanja smo v soboto, 6. marca, zbrali v OS Danile Kumar v Ljubljani Vsi smo bili nestrpni, težko smopričakovli začetek Osnovnošolci smo svoje sposobnosti najbolje zastopali, saj nas je bilo 45o. Srednješolcev je bilo precej manj. Po uvodnem govoru so nas razdelili v skupine in odšli smo v učilnico. Voditeljica nam je razdelila šifre, nato pa še teste in liste za spis. Pod psevdonimom smo se z vso vnemo lotili dela. Nekateri so končali prej, drugi kasneje. Vendar je bilo treba nalogo opraviti v sto dvajsetih minutah. Po napornem delu z možgani so nas pogostili z zelo dobro malico. Med seboj smo se spoznali, se pogovarj ali o testih, o spisih. Dopoldne nam je hitro minilo. V prijetnem vzdušju smo se polni vtisov vračali domov.
Agato Kran|c, 8. b OŠ Tabor
Planinsko društvo Rovte
"Goram naj šopke svojih rim pripncm; ležim v porasli skali nad previsom in kot začaranec obdan sem z risom narave tople, čutim njen objem."
Kar nekaj let si je planinska sekcija Rovte v okviru PD Logatec prizadevala, da bi ustanovila samostojno planinsko društvo. Pred šestimi leti se je na Vrhu sv. Treh kraljev postavila s sodelovanjem planincev pa tudi ostalih krajanov iz Rovt planinska koča, ki je bila vsem v ponos. V letu 1991 je bila uvrščena na 2. mesto med niz-kogorskimi planinskimi postojankami v Sloveniji.Odbor sekcije Rovte je vsako leto prirejal srečanje planincev, ob koncu tedna je bila koča odrpta za vse obiskovalce. Organizirane s o bile delovne akcije in izleti v prečudovite slovenske gore. članov - planincev je bilo vedno več in tako se je odbor odločil, da krene na samostojno planinsko pot. Datuma I4.2.I993 planinci Rovt ne bomo pozabili. Takrat je bilo na ustanovnem občnem zboru ustanovljeno društvo. Naša prva naloga je bila, da smo čim prej uredili vse formalnosti za registracijo, da bi društvo tudi dejansko zaživelo. Zavedamo se finančnih težav vendar upamo, da se bo tudi to sčasoma uredilo. Za leto I993 načrtujemo: - ureditev planinske koče za sezono, - obnovo markacije, očiščenje planinskih poti, ki potekajo po območju KS Rovte, KS Vrh sv. Treh kraljev, KS Trate, KS Log Zaplana, - dokončna ureditev zgornjih prostorov v koči in priprava prenočišč, - organizacija izletov. Naše društvo bo potrebovalo dobre markaciste, varuhe narave in mogoče tudi še kakšnega gorskega stražarja. Planinska koča vabi ob koncu tedna planince in druge obiskovalce. Ob pijači in jedači se lahko naužijete svežega zraka prelepega razgleda vrhov in gora. Pridite in se prepričajte.
PD ROVTE
OPTIKA LAM
C7VJ
Nada Pire Notranjska 14 61370 Logatec
0611 742-150
Delovni čas:
vsak delovnik
od ponedeljka do petka
odl4hdol9h,
sreda
od9h do 12h in od 14h do 19h, sobota
od9hdol2h.
Okutistilm pregledi,
kijih opravlja zdravnik specialist
vsako sredo od 15.30 dal/*.
Za naše kupce so pregledi brezplačni
2o LET
PLANINSKEGA DRUŠTVA LOGATEC
Letos poteka 20 let, odkar je bilo ustanovljeno Planinsko društvo v Logatcu. Logaški planinci so bili do tedaj včlanjeni v glavnem pri PD Ljubljana Matica, nekaj pa tudi pri sosednih društvih. Dalj časa je bila težnja, da bi tudi v Logatcu imeli ljubitelji gora svoje društvo. Junija leta 1973 se je zbrala skupina kakih 5o planincev in s privolitvijo Planinske zveze Ljubljana ustanovili Planinsko društvo Logatec. Glavni pobudnik je bil zdaj že pokojni g. Ivan Čanžek, šef železniške postaje v Logatcu. V teh 2o letih je bilo v društvu več vzponov in padcev, kot se temu reče. Sčasoma se je društvo razširilo na sekcije še v Rovtah in v Hotedršici. Nekaj let so uspešno sodelovale tudi sekcije na KLI-ju, v Valkartonu in na Gradniku. Sčasoma so te sekcije prenehale delovati. Prvo markacijo planinske poti smo opravili iz Hotedršice na Javornik. Zelo aktivni smo bili leta 1982 pod vodstvom Štefana Ferenca. Takoj smo začeli markirati Notranjsko planinsko pot, ki je bila odprta za obletnico dvesto prvega vzpon a na Triglav in 85-letnice Planinske zveze Slovenije. Takrat se je iskala tudi lokacija za našo planinsko kočo. Upravni odbor PD je na predlog tudi zdaj že pokojnega gradbenega tehnika Mira Zgonca sklenil obnoviti staro kmečko domačijo pri Cajnarju v Novem svetu. Dosti je bilo truda in odrekanja prostemu času in podpore podjetij naj si bo KLI, Valkartona in Gradnika, da se je domačija prenovila. Nekateri člani so opravili tudi po tisoč prostovoljnih ur.
Otvoritev Planinskega doma v Novem svetu je bila za občinski praznik 12. septembra 1984 leta. To je bil resnično praznik logaške občine. Tudi planinci iz rovtarske sekcije so bili v tem odbobju zelo dejavni. Ob podpori matičnega društva iz Logatca so z vso vnemo leta 1987 zgradili svojo planinsko kočo tik pod Vrhom sv. Treh kraljev. Zelo prijetna je ta točka na stičišču Loške, Ljubljanske, Notranjske in Logaške planinske poti. Logaška planinska pot je bila dodelana ob lo-letnici logaškega društva. Pot je primerno lahka za vse starosti in pelje skozi vseh 7 krajevnih skupnosti v občini.
V tem 2o-letncm obdobju so bili v društvu najbolj aktivni markacisti, namreč vzdrževanje 2 planinskih poti ni tako enostavno. Svoje čase so bili zelo dejavni logaški alpinisti. Opravili so precej težkih vzponov. Omeniti velja tudi mednarodno alpinistično odpravo na Anapurna v Himalaji, katere se je udeležila članica alpinistka Danica Mlinar. Žal, je naša alpinistična sekcija razpadla. Ves ta čas je društvo organiziralo zelo veliko pohoov na razne vrhove v naši bližnji in daljni okolici. Tako smo spozna ii svojo domovino, se fizično krepili in kovali tovarištvo z drugimi planinci. Organizirali smo avtobusne prevoze za vse pohode na Javornik, Snežnik, Porezen, Stol, Dražgoše, Blegoš in drugod. Teh se je udeleževalo kar lepo število članov - planincev, povprečno pa 4o na avtobus. Čez poletje je bilo organiziranih precej tur po Julijskih, Savinjskih in Kamniških alpah. Zelo pohvalno je, da se udeleži pohoda Logatec - Triglav lepo število naših članov, sicer izkušenih planincev. Za vsakokratni pohod prejmejo planinci posebno spominsko značko. Številčno je bilo naše društvo najmočnejše, koje štelo blizu 4oo članov. Članstvo pa kot povsod pada in se vzpenja; sedaj je včlanjenih kakih 25o planincev, če upoštevamo tudi mladince in podmladek. Planinci iz Rovt so iz sekcije ustanovili samostojno planinsko društvo, zato je tudi članstvo v matičnem društvu manjše.
Sodelovanje s sosednjimi društvi je bilo bolj ali manj uspešno, lahko bi pa bilo boljše. Zelo dobro sodelujemo s planinci iz I Irastnika, s katerimi pripravljamo že več let skupno turo. Letos bomo organizirali izlet za vse naše starejše člane, ki ne zmorejo več večjega napora. Ob naši obletnici vabimo vse, ki se radi sprehajate po naših stezah ali med skalami, da se nam pridružite; obenem pa vabimo vse občane na junijsko proslavo v našem planinskem domu pri "Cajnarju".
Koledar 1993
It.
10.
II.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
dne
23.5.
25-26.6.
18.7.
8.8.
21.8.
28.8.
12.9.
9.
lo.
19.12.
Pohodi v letu 1993 (od maja dalje)
23. Tabor ljublj. planincev Hoja po N.P.P.
Lepena, Krnj., Krn, Razor p. Č. prst 3 dni Vršič - z avtobusom čez Vršič Triglav - Logatec - Triglav 4 dni Akcija čiščenja
Dan slov. planin, v Kamniški Blstr. V neznano (p.d. Logatec-Hrastnlk) Kostanjev piknik - p.d. Hrastnik Javornik
vodi
Slavko K. Ne|c R. Janez S. Tone R. Janez S. Marinka D. Slavko K. Tone R. Tone R.
Dejavnost kmečkih žena
Iz programa dela Društva kmečkih žena iz Logatca
17. decembra I992 v planinskem domu pri Cajnarju so kmetice, ki ste jih do sedaj poznali kot Aktiv kmečkih žena Logatec ali preprosto Kmečke žene Logatec, organizirale občni zbor in ustanovile Društvo kmečkih žena Logatec z namenom, da ponudijo možnost vsem ženskam na podeželju, ki to želijo, da se vključijo v delovanje društva.
,V statutu društva je zapisano, da je lahko članica društva vsaka kmetica ali druga vaščanka, ki to želi in sprejema program društva. Članarina društva je simbolična - 2oo SIT in jo lahko plačate pri članicah upravnega odbora društva. Upravni odbor sestavljajo ženske s celotnega območja delovanja društva: Marica Tršar kot predsednica, Marija Osterman kot namestnica predsednice, blagajničarka je Jana Mihevc, druge članice so še: Francka Cempre, Francka Turk, Karolina Maček, Marija Fečur, Marija Korenč, Romana Kranjc, Ivanka Cigale, Fani Žakelj, Jelka Mlinar, Francka Petrič, Slavka Klemene, Jožefa Nagode, Amalija Istenič, Dorica Dolenc, Melanija Nagode in kot tajnica društva Mojca Dolenc. Na občnem zboru so ženske sprejele okvirni program:
- organizacija predavanj: zdravstvene teme (bolečine v križu.revma), zdrava prehrana,
- organizacija enodnevnih tematskih kuharskih tečajev teme:
- torte, rolade, kremne rezine
- narezki, tatarski biftek,
- predstavitve pogrinjkov za različne priložnosti,
- organizacija začetnega šivilskega tečaja na Tratah,
- organizacija nadaljevalnega šivilskega tečaja v Logatcu,
- organizacija pustovanja,
- obisk gledališke predstave,
- izlet oz. ekskurzija,
- organizacija srečanja kmetic iz okoliških krajev,
- organizacije prireditve "ocenjevanje salam"
Iz programa dela Društva kmečkih žena iz Rovt
Tudi na območju Krajevne skupnosti Rovte smo že v novembru I992 ustanovili Društvo kmečkih žena Rovte. Občni zbor smo združili s predavanjem o zdravi prehrani. Dopolnili smo upravni odbor društva in izvolili vodstvo. Tudi v Društvu kmečkih žena Rovte želimo da se nam pridruži čim več žensk, ki jih zanima program tega društva. Predsednica Društva je Zinka Bolčina, namestnica Francka Celarc, blagajničarka Anka Petkovšek, tajnica Mojca Dolenc, članice pa: Jožefa Kavčič, Nika Martinšek, Katarina Cigale, Cilka Modrijan, Milka Petkovšek, Anka Brenčič, Jožica Petrovčič, Cvetka Hladnik in Silva Trček., Program dela Društva pa zajema:
- začetni živilski tečaj (že v teku),
- enodnevni tematski kuharski tečaji (torte, rolade, kremne rezine, druge teme po dogovoru),
- predavanja:
- pridelovanje zelenjave,
- nega in vzgoja okenskega in balkonskega cvetja,
- zdravstvene teme (revma),
- izlet.
Programe bomo med letom še dopolnjevali, glede na ideje in pobude posameznic. Menimo, da je naš program zanimiv, zato vabimo ženske, da se nam pridružijo v čimvečjem številu in s svojimi idejami prispevajo k še večji pestrosti delovanja društva. Informacije dobite tudi pri Svetovalni službi za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Logatec, tel.:741-511 Int. 21 (Mojca Dolenc).
Mo|ca Dolenc
PSARNA "OGNJENA"
ORGANIZIRA ŠOLANJE PSOV VSEH PASEM:
- za življenje v urbanem okolju (pes spremljev.)
- izpit A (vaje poslušnosti),
- izpit B (vaje poslušnosti, vaje sledenja in vaje obrambe),
- priprava psov za razstave in vzrejne preglede. Šolanje poteka na Vrhniki.
Pokličite tel. 746-253.
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, praded-ka, brata in strica MATIJA VONČINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se z nami tiho poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti k počitku, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Turkovi in patronažni sestri za njun trud in tolažbo v času njegove bolezni. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in Pihalnemu orkestru za lepo zaigrane žalostinke. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame MARIJE TREPAL
s Petkovca 56 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se z nami tiho, z žalostjo v srcu, poslovili od nje, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči mož, sinovi in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE OSREDKAR se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Turkovi in dr. Skvarču ter patronažni službi za vso pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala tudi pevkam upokojenskega zbora ter g. župniku Vladimirju Jaksetiču za opravljeni obred.
Vsi njeni
Samo srce in duša ve, kako boli, ker le več ni!
ZAHVALA
Ob nepričakovani in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in svaka
MILANA RUPNIKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sodelavcem Valkartona in KLI za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred in maše.
Žalujoči: žena Vera, otroka Damjan in Vesna, mati in oče,
sestre, brat ter vsi ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dragega atija, moža in brata JANEZA ERŽENA hvala     vsem prijateljem, sosedom, vsem, ki ste ga imeli radi in ste se od njega tako množično poslovili, vsem ki ste nam pomagali lajšati tesnobno žalost in bolečino, za izraze sožalja in cvetje. Zahvaljujemo se zdravnikom, ki ste mu hoteli ohraniti življenje, posebej še dr. Katarini Turk in patronažni sestri Lidiji. Hvala kolektivu Valkarton in nekdanjim    njegovim sodelavcem, kolektivu gostišča Krpan, zlasti še družini Bratašcvec, delavcem knjigarne  DZS  Logatec in Stanovanjske skupnosti. Hvala g. župniku za lepo in spoštljivo počastitev njegovega spomina, Alojzu Čuku za poslovilne besede, Pomladnemu odmevu za pevsko slovo in Robiju   Albrehtu   za zadnji pozdrav s Tišino.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija, brata, tasta in strica
Franceta KOGOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo dr. Zoranu Vodopivcu za izredno nesebičlno požrtvovalnost v času njegove bolezni, dr. Milicu Ćaliću za skrbnost ob posegih. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem PRIMIS z Vrhnike, LB s Šmartinske v Ljubljani in WZ Hrvatini, ki ste z nami sočustvovali, nam pisno in ustno izrekli sožalje in vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali. Hvala vsem, ki ste nam skušali lajšati bridkost slovesa, pokojnika poččastili s cvetjem in darovali sveče, vsem, ki ste ga obiskovali na domu v času bolezni ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za žalostinke in Klemenu za odigrano, pokojnemu tako drago Tišino.
Vsi njegovi
'Pomlad spet prišla bo, tebe na svet' ne bo; te bodo d j ah v to črno zemljo. (Ljudska)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, ata in starega ata ŠTEFANA PETKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Blagici Džaič, pevcem Pomladnega odmeva, organistu in g. župniku za opravljeni obred Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi dragega brata RUDIJA JERAJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter delavcem Valkartona za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Skvarči, obema govornikoma, pevcem Pomladnega odmeva ter g. župniku za opravljen pogrebm obred.
Žalujoči bratje
Oj težka pot, oj dolga pot, ko ti za vedno greš od tod; pri sv. Roku počivala boš, dost' sestric imela boš!
ZAHVALA
Ob smrti naše mame in stare mame
MARIJE AUGUSTINČIČ
iz Semiča se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in sodelavkam trgovine Mercator, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in mamo pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala sestram "Doma Marte in Marije" v Logatcu, dr. Skvarči za zdravniško pomoč in g. župniku za duševno tolažbo v času njenega bivanja v domu.
Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali!
Hčerka Marija z družino
Obnova čevčanske cerkve foto A.Ž.
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi našega
dragega ata JANEZA MIHEVCA upokojenega strojevodja smo hvaležni vsem, ki ste ga z lepo    mislijo    in cvetjem pospremili na zadnjo pot. I Ivala dr.   Vodopivcu,   mag. dr. PrimicŽakljevi in patronažni službi za zdavljenje in nego, g. Cirilu za obred in tople poslovilne   besede,   pevcem za pesmi slovesa ter sorodnikom, prijateljem   in   sosedom za nesebično pomoč in tolažbo.
Vsi njegovi
ZADREGE SO, POTA IZ NJIH TUDI ?
Iz pogovora z državnim svetnikom Marcelom Stefančičem
1. Večkrat je bilo rečeno, da bodo poslanci na razpolago svojim volilcem v določenih dneh. Kdaj In kje bo mesto za te razgovore in kaj želite izvedeti v teh razgovorih ?
Najprej se vam moram zahvalili za pozornost, ki ste mi jo namenili s tem pogovorom. Za predstavitev nekaterih misli, bo ta najim klepet že nekaj; upajmo, da bo za kaj več modrovanja še dovolj priložnosti Za posamična srečanja z volilci je pripravljena posebna pisarna v 1. nadstropju občinske zgradbe. Tu se bodo volilci srečevali tudi s poslanci iz naše volilne enote, tako z go. Nado Skuk, g. Štefanom Kociprom in g. Zmagom Jelinčičem.
Pisarna je odprta vsak ponedeljek med 9. in 15. uro.
1. ponedeljek: g. Kociper,
2. ponedeljek: g. Jelinčič,
3. ponedeljek: g. Štefančič,
4. ponedeljek: ga. Skuk.
Pričakujem, da mi bodo srečanja z volilci pomembno napotilo za svoje delo v državnem svetu.
2. Vloga državnega sveta In državnega zbora sta bistveno različni. Kakšna vprašanja naj bi torej obravnavali v državnem svetu s stališča občin, ki jih zastopate, in katera vprašanja naj bi obravnavali v državnem zboru?
Državni zbor - v kratkem rečeno - sprejema vse zakone. Državni svet pa spremlja zakonodajne postopke, z določenimi korektivi, če so ti potrebni, vpliva na smotrnejše zakonske rešitve, želi tudi pomembno vnašati interese iz lokalnih oziroma dejavnostnih okolij. V tem času se je svet ubadal zlasti vprašanji ohlajevanja plač in s proračunom. Na državni zbor in vlado je naslavljal mnoga vprašanja in pobude. Naj posebej povem, da smo se ob proračunu močno zavzemali za primernejše obravnavanje enakovrednega reginonalnega razvoja Slovenije nasproti izraziti težnji po centralizaciji
3. Ali so zadeve, ki jih zastopate v državnem svetu, usklajene s poslanko ga. Nado Skukovo, In kakšna bo vajina medsebojna delitev dela za dejanski in skladen razvoj notranjskega podeželja?
Skladen razvoj podeželja je programska obveza prenekatere stranke, zlasti krščanske demokracije in ljudske stranke. Prav tu se interesi stikajo tudi z mojimi programskimi pogledi na razvoj notranjskega podeželja. Poleg poslanke, ki jo že omenjate v vprašanju, usmerjata svojo politično energijo v razvoj Notranjske še poslanca g. Kociper in g. Jelinčič.
4. Že doslej so določene pripombe na programe za razvijanje malega in obrtnega gospodarstva. Ali bo z vašim vplivom možno doseči večjo usklajenost in vzajemnost pri oblikovanju razvoja tovrstnih dejavnosti?
Z osamosvojitvijo in demokratizacijo naše države so odprte široke možnosti za malo in obrtno gospodarstvo in sploh za vsakršno privatno iniciativo -tudi na Notranjskem. Nadaljnje vzpodbude bodo izhajale iz dodelave ustrezne zakonodaje, kjer bo tudi državni svet opravljal pomembno nalogo, upoštevajoč zlasti usmeritve interesne skupine delodajalcev.
5. Kako daleč je oblikovanje Notranjskega naravnega parka?
Narodni park je prav gotovo eden pomembnih združevalnih elementov Notranjske. Volja je, idejne podlage so - pred nami so projektne naloge, nič kaj lahke, vendar neizbežne. Nekaj od tega nam je bilo v poduk prav na forumu, ki so ga organizirale notranjske občine na letošnjem sejmu Alpe -Adria v Ljubljani
6. V svojem programu ste navedli, da bo morala Notranjska še posebej skrbeti za biološko, ekološko in življenjsko funkcijo vode na sploh. Dekleratlvno je to zelo lahko, v praksi pa neprimerno težje, saj so Interesi zelo raznoliki in vam zato postavljam vprašanje kako boste lahko vplivali na to življenjsko pomembno vprašanje?
Skrb za biološko, ekološko in življenjsko funkcijo vode je moč razumeti zamotano ali pa tudi povsem preprosto. Voda je življenjska nujnost. Ob tej zavednosti je treba storiti najprej to, da vode ne bomo še naprej onesnaževali, da jo bomo čistili in očistili tam, kjer je umazana. In to čistost moramo varovati; čista voda bo namreč dajala in omogočala življenje-omogočala življenje v vseh njegovih razsežnostih in zahtevnostih, vplivala na razvojne funkcije turizma in še česa. Tu je to temeljno vprašanje. Za rešitev tega vprašanja je dovolj razumevanje in veliko volje pa nekaj malo denarja.
Iniciativo morajo sprejeti vodstva notranjskih občin in ljudje v njih. Določen del vpliva bo moč v državnem svetu usmerjati tudi ob sprejemanju zakonodaje o varovanju okolja.
7. Kultura In šport se ne financirata več tako kot v preteklosti ko so se v posameznih slsih zbirala finančna sredstva, temveč sta odvisna od proračunskega denarja občine Logatec, ki pa še zdaleč ne zadovoljuje potrebe društev. Kako naj bi v bodoče društva popestrila dosedanjo ponudbo, saj za posamezna srečanja potrebujemo več sredstev kot doslej?
Ja, kultura in šport v občini sta odvisna od proračuna, občinskega seveda. Tako stojijo stvari sedaj. Denarja za kulturo in šport pa ne bo ne več ne manj, če gre finaciranje skozi proračun ali če bi šlo skozi sistem "interesnih skupnosti" kot nekoč ne dolgo tega. V obeh primerih, gre za del omejevane javne porabe, ki si je prej kot slej pomagala z raznimi dodatnimi zbiranji denarja prek reklam, različnih darovalcev ipd. No, en detajl je bil uporaben v pretekosti, ki ga zdaj ni več: za aktivnosti, ki so imele poseben "družbenopolitični" pomen, je sekretar partije sklical direktorje in dejal: Tovariši, razdelilnik je tak in tak In potlej so "delovne organizacije" po "ključu" rade in še bolj nerade dale. Približno tako so se postavili domala vsi spomeniki revoluciji- Vse pa tako kaže, da bodo društva za svojo dejavnost morala iskati finančne botre; nekaj malega, in bojim se, da vselej manj, se bo navrglo iz proračunske bisage. - Vem, da je to slaba tolažba, vendar boljše ni na obzornici ta hip.
8. V vzgojnoizobraževalni funkciji bo prišla do izraza kvaliteta posameznih šol. Ali smatrate, da bo v osnovnem šolstvu možno vpisovati učence v uspešnejše šole in na kakšen način bo občina pridobila kvaliteten kader (saj je znano, da že sedaj učitelji niso zadovljnl z vrednotenjem svojega dela) In kako zadovoljiti starše s posameznih območij, ki bi radi šolo čim bližje svojemu domu, da bi pa pri tem bili stroški racionalni?
Vprašanja so močno podobna deviški ljubezenski zgodbi Najbolj poceni šolstvo bi bilo, če bi vse šolarje v občini spravili pod eno streho. Vendar bi to ne bilo ne koristno ne smiselno in tudi ne racionalno. Zlasti elementarni (nižji) razredi morajo biti čimbliže domu, ne le zaradi onih majčkenih šolarjev, ampak tudi zaradi življenja vasi Prav to dejstvo je še več kot pomembno, in zato tako postavljena šola ne bo predraga; draga pa bo prav gotovo. Drugo vprašanje zadeva pridobivanje kvalitetnega kadra. Moje skromne izkušnje govorijo takole: šole imajo dovolj kvalitetnih kadrov, vselej so imele dovolj kvalitetnih kadrov. Vprašanje je bilo in je: ali je znala in ali zna šola kvalitetno uporabiti te svoje kadre. Plače niso nikoli bile in nikoli ne bodo optimalne, same pa tudi niso naredile kvalitetnih kadrov. Osebna svoboda, pedagoški mir, strokovna usposobljenost in poklicna predanost so pomembni dejavniki kvalitete kadrov. In tretje - vpis učencev v uspešnejše šole; mislite najbrž na šole z zahtevnejšim programom ali zahtevnejšimi kriteriji. Osnovne šole kot obvezna stopnja izobraževanja bodo bržčas ostale enovite, nediferencirane, drugo pa je vprašanje dodatnega (ne dopolnilnega !!!) programa fakultativne narave, ki naj vzpodbuja posebno ukaželjnost. Dodatni programi bodo morali postati nacionalna nujnost, ne le volja posamične šole. Vtem smislu skušamo v državnem svetu že pri razpravah o letošnjem proračunu usmerjati misli tako, da bi integralni proračun zaobjel, ne le plač učiteljev, pač pa tudi celotne stroške osnovnega šolstva, tudi "elitnejši" del programa.
9. Že nekaj časa je poteklo odkar ste bili izvoljeni v državni svet, kot kandidat krščanskih demokratov. V tedanjih predvolilnih geslih zasledimo vaš slogan: Za prenovo notranjske zavesti. Kako nameravate izvesti svoj program?
Prenova notranjske zavesti je potrebna najprej v ljudeh: duhovna in gmotna pripadnost skupnosti, ki jo je skozi zgodovino določalo več določilnic: voda, kraško podzemlje, gozd, živinoreja, turizem, krajinska in kulturna dediščina pa še kaj. Neka čudna politična logika, kije v nedavni preteklosti ustvarila iz vsake občine pravcato državo, je dodobra načela in že v marsičem tudi razkrojila notranjsko zavest. Kar poglejte si zemljevid Slovenije: pokažite kje je Notranjska danes in kje je vse bila samo še kakih 7o let tega Uzakonitev novega regijskega zemljevida bo priložnost za ponovno definicijo Notranjske - vsega kar lahko Notranjska ponudi sebi, državi in svetu.
Na svidenje v poslanski pisarni I
Albin Čuk