Stran 465
Kmetijske  raznoterosti.
s čim naj žvepljamo sode in zakaj ? Mnogo vino-rejcev je, ki niti ne vedo, s čim naj žvepljajo ! Še več pa jih je, ki ne vedo, zakaj da žvepljajo. Najpoprej hočem vam odgovoriti na prvo vprašanje, s čim naj žvepljamo. Po Stacunah se prodaja rožnato žveplo in žolto pravo žveplo. Ker pa je človek tudi k slabemu nagnjen bolj kakor k dobremu, zavrgel je tudi tukaj pravo žveplo in se poprijel rožnatega, takorekoč nič vrednega. Da, upam trditi, da je boljše nič žvepljati, kot pa jemati rožnato žveplo, ki še prav za prav žveplo ni. Mnogi mislijo, da ohranijo ž njim sod v dobrem stanu in da podelijo vinu še dobre dišeče snovi; pa ravno nasprotno. Namesto lepo dišečih snovi dobi čestokrat slabe in vino ima nek poseben okus po senu. Soda pa ne ohranijo v dobrem stanu, zato ne, ker ta zmes, ki se prodaja kot rožnato žveplo, ne more ugonobiti škodljivih gliv, ki se nahajajo v zraku in sodu. — Drugo vprašanje, zakaj se žveplja, je to: V zraku se nahaja mnogo raznovrstnih škodljtvih gljiv, in ako pridejo te gljive v sod, ki je še moker od umivanja ali česar druzega, ter imajo dovolj zraka, začno rasti in se razvijati. Tako se razvije n. pr. plesnjivec in ako neprevidni gospodar ne pazi na sod, pokrije ga tako, da ni več za rabo. Da se pa uničijo te gljive, mora se sežgati žveplo in to le pravo žveplo, ki ima žolto barvo. Kakor znano, zgori žveplo v sodu in porabi nahajajoči se kisik, ker on pospešuje gorenje in brez njega ne more nobeno živo bitje živeti. Torej gljive, ki so tudi živa bitja, morajo poginiti. Da pa ne prihaja sveži zrak v sod z živimi gljivami, mora se veha dobro zadelati, čez 2 — 8 mesece se žvepljanje ponovi, ker v tem času je skoraj ves dim že izhlapel iz soda. V suhih kleteh se sodi hitreje osuše in torej tudi dim hitreje izhlapi, vsled česar se mora žvepljanje pogosteje ponavljati Mnogi trdijo, da jih po žvepljanem vinu boli glava, temu pa je krivo njega napačno rabljenje. Kadar žveplaš prazne sode, v katere nimaš kaj vliti, ga moraš dobro oprati in to tako dolgo, dokler ne teče čista voda iz njega;   ako pa je bil sod
Strao 466.
jako umazan (od vina, ki se je prvokrat pretočilo), naj se ie z gorko vodo izpere. Potem ga pa pusti 2 — 3 dni, da se popolnoma osuši, in še-le potem zažveplja. Sod, ki ga pa takoj sopet rabil, pusti nekaj vode v njem in ga tako žvepljaj ; ko je žveplo zgorelo, izlij vodo iz njega in ga brez skrbi porabi. Z vodo se je namreč zabranilo, da ni kapajoče goreče žveplo kapalo v sod in to Škoduje vinu. Groreče žveplo se namreč zaj4 v les in se ne da z vodo oprati, vino pa dobi po njem duh. Dim pa tako zopet izhlapi iz soda in nekaj že pri napolnjevanju soda. Torej žvepljajmo sode, ako hočemo imeti dobro vino, ki se ne bo pokvarilo, pa žvepljajmo pravilno in glava nas ne bo bolela.
Posneto mleko, ki se dobi v mlekarnicah, kako se porabi ? Da ostane mleko dalje rabljivo, je važno, da se mleko prekuha. To se zgodi lahko v mlekarnici, ali pa prekuha gospodinja sama, ker s prekuhanjem se zabrani prehitro razširjenje. To mleko se porabi lahko raznovrstno v gospodinjstvu; na pr. mesto polivanja žgancev s polnim mlekom, zadošča popolnoma posneto mleko, ker odvzeta tolšča v njem je nadomeščena z živalsko mastjo (slanino) V obče je kuhano dobro za razna jedila. Tudi skisano posneto mleko je zelo dobra, okrepčevalna in zdrava jed; kakor je za človeka zelo dragoceno pa ceno hranivo, ravno isto velja tudi pri vzreji telet ali prascev.
Grah, da se iznebi črvov. Y nekaterih krajih tožijo, da ne marajo več sejati graha radi njega črvivosti. Da se grah iznebi črvov, se svetuje, grah 24 ur pred sejanjem v vodi namočiti. V tem času bodo črvi iz graha izlezli na površje vode, katera se odstrani, da se seje čisti grah. — V Angliji imajo navado, da sejejo dve leti star grah. V tem času so črvi v shrambi poginili, kajti plodijo se le v grahu, kadar ta raste in se razvija.
Zdravilo za drisko pri prascih. V to se priporoča, kakor hitro se bolezen opazi, v jed primešavati po nekoliko nastrganega srisica (Muskatnuss), kar se ponavlja tako dolgo, dokler bolezen ne odjenja. Sploh je takrat treba živali čuvati pred prehlajenjem in mrazom in jih krmiti z jedmi, ki ne ženejo [močno na čreva. Pražena moka je za tak slučaj izvrstna jed, ki pa naj se daje precej gorka.