Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
Peter Weiss
Rečnik srpskih govora Vojvodine 1 : A-B, ur. Dragoljub Petrovič, Novi Sad: Matica srpska - IK Tiski cvet, 2000 (Leksikografska izdanja 3; Dijalekatski rečnici 2), 162 str.
IZVLEČEK: V članku je predstavljen prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine (Rečnik srpskih govora Vojvodine, z uvodom in besedami, ki se začnejo s črkama A in B) iz leta 2000. Poudarjeni so osnovni podatki iz slovarskega uvoda, ob zelo dobro izdelanem slovarju pa je govor o posameznih rešitvah.
ASTRACT: The article presents the first volume of the Dictionary of Serbian Speeches in Vojvodina (Rečnik srpskih govora Vojvodine, including an introduction and the words beginning in A and B), issued in the year 2000. Special attention is paid to basic information from the introduction and, on the basis of this excellently compiled dictionary, individual lexicographic solutions are discussed.
1.0 Na Filozofski fakulteti v Novem Sadu oz. na Oddelku za književnost in jezik Matice srbske v Novem Sadu od leta 1980 organizirano zbirajo narečno besedje. Leksikološke raziskave govorov Vojvodine so se sicer začele že prej, pred dobrimi tridesetimi leti, na Inštitutu za jezikoslovje, ki je bil leta 1979 priključen Inštitutu za južnoslovanske jezike Filozofske fakultete v Novem Sadu. V kartotečno zbirko so vključili posamezna že objavljena tudi lastna dela - monografske izdaje in obsežnejše razprave -, ki so bila primerna za predstavitev besedišča. Dragoljub Petrovič je tedaj pripravil osnovna navodila za zapisovanje narečnega besedja Vojvodine. »Pri zbiranju preostalega gradiva so bili udeleženi sodelavci zelo različnih profilov: od strokovno usposobljenih raziskovalcev slovaropiscev, študentov srbskega jezika, novinarjev in publicistov do amaterjev entuziastov« (str. 9). Prvi zvezek slovarja so od leta 1995 sestavljali Dragoljub Petrovič, ki gaje tudi uredil, ter Svetlana Malin-Duragič, Dejan Miloradov in Kača Sunajko. Vanj je uvrščeno le preverjeno gradivo, kot je zagotovljeno v predgovoru (str. 9-10).
1.1 Kot je zapisano v Uvodu (str. 11-20), naj bi slovar »kar se da popolno predstavil besedni repertoar tega področja srbskega jezikovnega prostora. Zato ni zamišljen kot diferencialni slovar, popoln pa bo toliko, kolikor je — vsaj za zdaj — popolna njegova kartoteka, pri čemer je na tak njegov obseg odločilno vplivalo razumevanje, daje vsaka beseda narečna takrat, ko jo srečamo kot sestavino določenega narečnega besednega sistema, ne glede na to, kakšen je njen odnos do standardnega jezika.« (Str. 11) Gradivo so sistematsko »zbirali v vaseh s prvotno domačim
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
prebivalstvom na prostoru dveh vojvodinskih narečnih kompleksov (šumadijsko-
- vojvodinskega in smederevsko-vršaškega)« (str. 11), medtem ko je z drugih dveh področij - mlajšega ikavskega in slavonskega - povsem fragmentarno: tako iz Slavonije niso mogli pridobiti niti enega zanesljivega zbiratelja (»edina zbirka, ki smo jo dobili s tega področja, obsega okoli 2000 listkov, vendar pa je med njimi malo takih besed, ki bi tudi sicer lahko bile uvrščene v slovar, ker niso onaglašene, mnoge niso opremljene z nujnimi slovničnimi podatki, mnoge pa nimajo jasno definiranih niti pomenov«, str. 11). Gradivo iz siceršnjih pisnih virov - iz etnološko-zgodo-vinskih virov in iz umetniških del - je v slovar vključeno v sorazmerno omejenem obsegu (str. 12). Po zagotovilu iz uvoda (str. 12) srečamo lastna imena v slovarju edinole v stalnih frazeoloških zvezah, vendar pa sta npr. besedi Bog in ljubkovalni-ca iz otroškega jezika Boga 'Bog' (izpeljanka iz nje prav tako v otroškem jeziku je Bogin 'Božji') kljub temu predstavljeni v celoti, tudi z bogato frazeologijo, v kateri nastopa beseda Bog (ki je v ednini vedno pisana z veliko, npr. v frazemih idi s milim Bogom, krasti Bogu dane, ko Bog ali Bog i batina).
1.2 V uvodu izvemo vse bistveno o sestavi slovarja in iztočnice, o slovničnih podatkih, o t. i. stilističnih označevalnikih, o pomenu, o ponazarjalnem gradivu in zemljepisni razširjenosti leksema, o frazeoloških zvezah, o različicah in sopomenkah, o posebnih pripombah (ki lahko stojijo povsem na koncu gesla, v njih pa so navedene zanimivosti o etnografskih podrobnostih ali o ljudski duhovni in materialni kulturi), pa tudi o grafičnih simbolih. Sledijo še krajšave virov in literature, seznam darovalcev gradiva in krajšave krajev, iz katerih izvira gradivo, vključeno v slovar (»gradivo za slovarje zbrano [..] iz več kot dvesto vojvodinskih vasi« (str. 18) - bolje bi bilo reči krajev, saj npr. Zrenjanin, Sombor, Pančevo in Vršac pač niso vasi -, deset krajev pa je tudi iz Romunije in Madžarske (str. 27)); ta del dopolnjuje »mreža točk, iz katerih je gradivo, vključeno v slovar« (str. 28), s čimer se tudi končuje uvod. Pri tolikšnem številu okrajšav, ki zlahka postanejo nepregledne, bi bilo poleg sedanje razvrstitve po posameznih zemljepisnih področjih/pokrajinah (Srem, Bačka, Banat ter kraji v Romuniji in na Madžarskem) smiselno navesti še azbučno zaporedje vseh krajev in azbučno zaporedje vseh krajšav za kraje (s pripisanimi ustreznimi podatki, nekako takole v ustrezni grafični preureditvi: Berkas ovo
— Be - Srem in Be — Berkasovo - Srem). Teh 226 krajev iz Vojvodine ter po pet iz Romunije in Madžarske (skupaj torej 236) bi tako lažje locirali tudi tuji uporabniki slovarja. (Ustrezni seštevki po pokrajinah in po državah bi lahko bili objavljeni že v samem uvodu k slovarju: Srem in Banat po 78, Bačka 70. Vsi ti podatki pričajo o sorazmerno gostem zajemu gradiva, če jih npr. primerjamo z mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas, ki šteje 406 govorov (Benedik 1999: 23).) Iz gradiva v slovarju, kije opremljeno s temi okrajšavami, tj. zemljepisnimi označevalniki, bi se pri vsakem leksemu dalo izdelati zemljevid razširjenosti leksema in določenih oblik ali različic, pa čeprav samo naglasnih. (Toda prim, tule točko 2.15.) - V zapisih za Slovanski lingvistični atlas so od vojvodinskih govorov upoštevane štiri točke iz Vojvodine (Sivac, Jazak, Bašaid in Uljma) in ena iz Madžarske (Lovra - Lôrév) (Fonološki opisi 1981:449^157, 491-496).
1.3 Slovar srbskih govorov Vojvodine je v napisan v cirilici in urejen azbučno. Sam zapis narečnega gradiva v njem nima posebnosti, kot smo jih marsikdaj
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
vajeni pri narečjih - glasovnih razlik in različic pač ni veliko, kar se vidi tudi iz Fonoloških opisov iz leta 1981. V uvodu je na str. 19 povedano, da manjši fonetični odtenki, »kot so npr. barva samoglasnikov (njihov bolj odprt ali zaprt izgovor) ali oslabljen izgovor posameznih soglasnikov«, niso označeni, tudi v primerih, ko so v izvirnem besedilu bili zapisani, ne. Tako je »iz čisto praktičnih razlogov - da bi bilo besedilo slovarja bistveno poenostavljeno in da ne bi bilo obremenjeno s takimi podrobnostmi«. - Od posebnih znakov je uporabljen le cirilski s (tj. 3 (dz), npr. v besedah bu^a 'ustnica' ali bron^irati 'bronsirati' - v makedonščini je sestavina knjižnega jezika), ki stoji v azbuki med črkama z in j, kar v uvodu k slovarju ni pojasnjeno.
1.4 V geslu sledijo iztočnici morebitne različice, ki po mnenju sestavljal-cev spadajo skupaj. Iztočnica vsebuje naglasni podatek, če je ta v geslu edini; kakor hitro jih je več, je vsakokratni zapisan ali za ustreznim pomenom (npr. v geslu bublija), če jih je več pri istem pomenu, pa pred nizom ustreznih ponazarjalnih primerov (npr. v geslu buva). Iztočnici sledi besedno vrstni podatek in pri nenevtral-nih besedah še označevalnik. Treba je pohvaliti dobro rešitev pri dvovidskih glagolih, ki imajo pripisan podatek (ne)svr 'svršeni i nesvršeni vid'. (Tam, kjer pričakujemo besednovrstni podatek, to seveda pomeni dovršni in nedovršni glagol ipd., tako kot tudi m, ž ali s v geslih ne pomeni moški spol, ženski spol, srednji spol, kot piše v slovarju na str. 21, ampak samostalnik ustreznega spola. To je pogosta napaka tudi v drugih slovarjih in jezikoslovnih delih, npr. v peti izdaji pravil Slovenskega pravopisa iz leta 1997, kjer je krajšava m na str. 8 razložena kot 'moški spol, moškega spola', čeprav je npr. na str. 137 uporabljena ob besedi tati, kjer je besednovrstni podatek, ki seveda pomeni 'samostalnik moškega spola'. Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis 2001 ločita m in m., kot je treba, kar se vidi z vsakokratnega seznama krajšav.)
1.4.1 Pomen je, kadar se ujema s pomenom v enakem geslu v standardnem jeziku, samo nakazan, in sicer z enačajem v krogcu, za svetlo puščico pa stoji sopo-menska narečna različica, pri kateri je navedena ustrezna razlaga. Sledijo ponazarjalni primeri, ki so vedno opremljeni z zemljepisnim označevalnikom, isti naglasni tip pa lahko ima pripisane še druge točke, kjer je bil zapisan; teh je včasih tudi več deset (npr. v geslih astal in bokal).
1.4.2 Za vodilčno črno puščico so navedene glasovne in oblikovne različice ali pa sopomenke. (Svetla puščica je razlikovalno domiselno uporabljena v ka-zalčnih geslih.) Za kvadratom so navedene »stalne zveze, v katerih besede ohranjajo svoje osnovne pomene«, npr. za čije babe zdravlje 'za čiju ljubav, kad nešto ne vredi truda' (str. 19), za trikotnikom »frazeološke zveze, katerih pomen se uresničuje šele v celoti izraza«, npr. jager banda 'grupa lovaca' (str. 19). Meja med enim in drugim je zelo nejasna; tako je zveza kad je bal, nek je bal 'kad se trosi neka se trosi, i si.' (v geslu bal) postavljena za trikotnik. Za pravokotnikom so navedeni primeri ali fraze, v katerih »se v ponazorilu iztočnice pojavlja kaka zanimivejša oblikovna posameznost«, kar bomo našli v uvodu na str. 19 v geslu voleti (ki ga v slovarskem delu še ni; primere iz slovarja prepisujem večinoma brez naglasnih znamenj): »Najvolijem kad je tišina dok spavam«. V nekaterih geslih so navedena tudi podgesla. - Uporabljenih je še nekaj vrst puščic, med katerimi je treba omeniti
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
dvosmerno za označevanje protipomenk (str. 20). Nerazložena je ostala vijuga (til-da), ki nadomešča iztočnico npr. v geslih am in baksuz.
1.4.3 V uvodu na str. 12 je rečeno: »Besed, ki so prišle v narečje v novejšem Času kot pridobitev t. i. civilizacijske leksike (kot so frižider, televizija, elektrika ipd.), slovar prav tako [namreč tako kot lastnih imen - P. W] ne registrira.« Tovrstne omejitve so v narečnih slovarjih pogoste, vendar tudi dovolj nedoločne in izmuzljive (prim. Šojat 1985: 351). Če v slovarju ni besede elektrika (govorim na splošno, ne o primerih iz konkretnega slovarja), v njem ne bi smelo biti tudi nič takega, kar za svoje delovanje potrebuje elektriko (poleg že navedenih besed še radio, zamrzovalnik ipd., sesalnik ipd., vrtalnik ipd....), kar bi bila z jezikoslovnega stališča velika škoda. Nekatere od teh besed namreč izkazujejo zanimive in širše sledljive jezikovne razvoje (narečno alkohol in ankohol npr. v slovenskih in poljskih narečjih - prim, ti dve gesli v Weiss 1998 in v SGP 1), ki pa so seveda lahko tudi v redko rabljenih, starinskih in zastarelih (ne več aktivno rabljenih) besedah, zato tudi merilo pogostnosti ne more biti odločilno (Šojat 1985: 352). (Če je merilo zajetja besedja v narečni slovar tehnična opremljenost kmetije in če konj in njegova oprema prideta v poštev, traktor in naprave v zvezi z njim pa ne, potem za slovar narečje umre, ko pogine zadnji kmečki konj na obravnavanem področju. Vendar pa stvari - na srečo - niso tako preproste.) Tako v Slovarju srbskih govorov Vojvodine najdemo besede avto z različicami afto, avtomobil in auto, potem avtobus z različicami aftobus, anibus in auftobus, ter asfalt, antena 'pipak' (tj. 'tipalka (pri čebeli)') in abolanta 'ambulanta' z različico abulanta, kar je seveda prav, se pa nikakor ne da reči, da so vse te besede v vojvodinskih govorih starejše kot beseda elektrika. Ker naj bi bil v slovarju poleg jezikovnih dejstev predstavljen tudi materialni in duhovni svet določenega področja, je zelo nevarno postavljati omejitve. S sprejemanjem novosti kaže narečje tudi sposobnost prilagajanja, saj vedno poimenuje, kar mora in kar se v njem uporablja iz potrebe - pa tudi iz larpurlartizma. V njem se torej uresničuje vse nujno - potencialne besede (izraze) si lahko privošči knjižni jezik z jezikovno politiko, predpisovanjem in normiranjem, tega pa v narečju ni. Narečje premore veliko poimenovalno moč in slabo je, če narečni slovar to tvornost zaradi prestrogih pravil prezre.
1.4.4 Tisk v slovarju je zelo lep in skrben računalniški vnos si zasluži veliko pohvalo.
2.0 K nekaterim posameznostim v slovarskem delu (str. 31-161).
2.1 V zaporedju avštok21 aßtok I avštuk l aßtuk, kjer so vse sestavine pisane polkrepko, je iztočnica vendarle samo prva beseda, kar vidimo po pripisanem indeksu in iz gesla akštok, kjer je avštok zapisan kot vodilka - različice so pripete k iztočnici.
2.2 V geslu brkonjaJQ naglas zapisan na kazalčni besedi (brka), kar je spregled.
2.3 Škoda, ker v slovarju niso navedene tudi knjižnojezikovno-narečne kazalke, npr. od ambulanta k abolanta ali od austrijski k avstrinski, saj marsikatere besede s stališča srbskega knjižnega jezika v njem ni mogoče najti.
2.4 Stranskosklonske posebnosti so včasih navedene v polkrepki, drugič pa
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
6oMOapaép -épa m 8. — ...[nnejia] Ha-jiênn mienne h föne Kao 6oM6ap/iêp, Ha Hore ce hc/th npâ (h3 — Bin). » ôoMÔap^OBaTH -yjeM necßp 8; öÖMÖap-àoeaûlu. — He 3HaM j$i cy 6ÖM6ap/joBa-jiH... (T). — Hyjia caM aa je 6č>M6ap,noBaH Eeörpa/t h ixa je mhôTo Jbym CTpa/iajio (A — Un); öoMOäpdoeaiüu. — W ÔH/ra 60m-ôàp/jyje/iy cèJio (m3 — Bm).
ôoMÔHua k «=0 ëoMÔoua. — M h cmo Hë-Ka/j. 6ÖM6nue npäßHJiH, Mèhann iiubHBy (Brju).
öoMÖoHa / ooHÔOHa >k 8; ôoMÔÔHa. — Bhjih cy 3âflOBOjbHH mu AÖÖHJy or àne KyMe hBkojihko öoMÖÖHa (HC). — Y Top-6mmwuy MeTe Mâjro öoMÖÖHa (m3). — Huè-/xy /ia jBjry 6oM6ÖHe (J — Jl; Kb; HM Bin); ôohôôhû. — HHje 3HâJia uiTä je HyKyjia.ua m 6oH6ÖHa (CKm - C) [36RT 299].
6ôh m 8. — M kô he Hhn j& ôpe 3âzrpy-rn h «inb^aBH, e Tâjhe äööhth öÖHOBa, na he Möhn Mano na3âpHTn (fle — Kb; Km Bm).
ôoHÔÔHUHJa m 'nocjiacraqap kojh npo-H3B0ÄH w npo^aje ÖOMÖOHe' (C).
6öhmu1 m pn6 -> oû&wc / (Un) [CxJIP).
6ÔHua >k 1. 'MpinaBa KpaBa'; 2. npeH 'MpmaBa, norypeHa >KeHa\ — npâBa en 6ôHua (HM).
ôonna >k o6hmho mh 6ônKe o 606a (Jlo).
ôonKHua >k hcm ôonna, oômhho mh 6ôn-Knue. — Kynwjia caM MaTepHJâJi Ha 6ôn-KHue (Jlo).
6ôp m 60T 'BpcTa neTHHapa, Pinus'. — Tâj Mê/i. caM uéaHO oä 6ôpa (h3 — Bu; C; Biu); ôênu ~ 'Pinus silvestris', upnu ~ 'Pi-nus nigra' (Bu, Cb Ce; O).
6öpa « 1. 8 (Jk; C K Kb Buj); 2. 'Ha-6op (Ha TKaHHHH m eu.)' (C; Bui); nÙ3Me na ~ *4H3Me ca mckhm capaMa'; 3, 'jihhh-ja' (K); jiÖHaii na ~ (K); nvtn -> ûpculeH (Ha) [IImTB].
öopaHHja 60T 'Phaseolus vulgaris'; 60-pànuja (CtC; H My Y >K6 K Kb Th Mui; HM); ôopaHÛja (M3); ôypanuja, 3enen üaey/b, nacmuna yeffia, ûacy/b y 3enen.
A CPrma ôopàmja 'HeßaacaH, 6e3Hana-jaH HOBeK (jbywY (C Kb).
öopaTH -aM Hecßp *yrarjaTH' (An).
Stolpec iz Slovarja srbskih govorov Vojvodine 1 (str. 125)
v navadni pisavi: auto mn autovi m, toda avto / afto -a/-ova Nmn -ovi m; bala2 ž obično mn bale; brk m obično mn brkovi brkova, antena ž pčel obično mn antene, brat m mn brača. Okrajšanja stranskih oblik torej niso enotna. Kot je bilo rečeno že glede iztočnice in različic k njej, bi bilo najprimerneje pisati polkrepko le iztočnice in podiztočnice. - Spregled je agovati agujem (tako še v geslih adutirati in bariti -sedanjiška oblika ne bi smela biti pisana polkrepko). - V geslu arnjevijc besedno-vrstno-slovniČni podatek mn m (sestavini v njem bi morali biti zamenjani), kar je v nasprotju s podatkom ž pl t ('pluralia tantum') v geslu mrežage. Kot kažejo tukajšnji primeri s prav majhnimi črkami pisanih besedno vrstnih in slovničnih podatkov, bi bilo dobro temeljito premisliti zaporedje, v katerem naj si sledijo.
2.5 Iztočnici ajnfah 'jednostruk, jednostavan, prost' (s primerom »Ne volim takvo ajnfah tkanje«) in ajnferbih 'iste boje (u kartanju)' (s primerom »Lako je tako dobiti kad je bio ajnferbih«) nista prislova, kot je zapisano, ampak nesklonlji-va pridevnika.
2.6 Besednovrstni podatek manjka v geslih ajak (tu gre za medmet) ter blatiti in blejati.
2.7 V uvodu na str. 19 piše, da so z enačajem v krogcu označene »tiste besede (ali njihovi pomeni), ki jih je treba šteti za standardizirane in v tem smislu je naš znak zamenjava za opuščen leksični pomen«. To ni dovolj natančno, saj uporabnik ne more vedno vedeti, kolikšen je pomenski obseg določene besede v srbskem knjižnem jeziku, sploh pa bo to večja težava čez čas, ko se bo število pomenov morda povečalo ali zmanjšalo. Glede na pomenske razvrstitve in predstavitve
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
razlag je zelo vprašljivo, ali je prostorski in siceršnji prihranek (zaradi iskanja primerne formulacije) pri pomenih besed, ki se prekrivajo (besede in pomeni) s knjižnimi, tolikšen, da jih je mogoče skrčiti na enačaj v krogcu. Besede namreč sčasoma dobivajo nova pomenska težišča (kot se je v zadnjem poldrugem desetletju zgodilo z besedo miška), ki čez nekaj desetletij ne bodo več iste, kot so danes, tako da bi uporabnik narečnega slovarja moral pri osnovnih pomenih poseči po slovarju srbskega knjižnega jezika. Enačaj v krogcu je zapisan namesto prve razlage v geslu bik, začuda pa v geslu buva najdemo (edino) razlago 'insekt koji živi na telu životi-nja, Pulex' z označevalnikom zool(oško). Ta podatek namesto enačaja v krogcu je treba razumeti takole: (osnovni) pomen vojvodinskega narečnega leksema buva se ne ujema in ne pokriva z (osnovnim) pomenom srbskega knjižnega leksema buva, kar pa se zdi komajda verjetno. Možno je seveda, daje srbska knjižna oblika tega leksema drugačna. (Vendar v razlagi leksema buvaroš beremo: 'koji je pun buva (o psu, mački i si.)', kar priča, daje v razlagalnem jeziku vojvodinskega narečnega slovarja, ki je gotovo srbski knjižni jezik, uporabljen leksem buva.) Druga, zelo neverjetna možnost je seveda, da imajo v Vojvodini bolhe res le živali, ljudje pa ne, neverjetna glede na to, da se v geslu buva v ponazarj alnem gradivu najdejo tudi primeri kot »Buve me pojedoše«, frazem biti pun buva pa pomeni 'biti nemiran, nestašan (o detetu)'.
2.8 Očitno je treba ob pomenu iz srbskega knjižnega jezika, kar je označeno z enačajem v krogcu, upoštevati tudi stilne ipd. označevalnike: tako recimo leksem budala, ki v slovarju nima pripisanega označevalnika, najbrž ni nevtralen ne v enem ne v drugem sistemu.
2.9 Pripisane razlage so večinoma dobre. Pri besedah iz rastlinstva, živalstva in celo medicine so prevečkrat uporabljena latinska poimenovanja, kar glede na druge razlage pomeni manjšo obvestilnost (npr. bosiljak bot 'Ocimum basilicum L.', brukl bruh m med 'Hernia, kila', bedrenica ž med past 'bolest papkara, Antrax' -nejasno je, zakaj bi bilo treba tudi latinske medicinske izraze pisati z veliko začetnico). - Marsikdaj je razlaga zapisana na način vrsta kar kaže na odvisnost od pičlih podatkov v gradivu (npr. borer 'vrsta obučarske igle', medtem ko v geslu bodo-šilo ohlapno razlago 'vrsta šila' močno dopolnjuje ponazarjalni primer). -Včasih je treba razlage kombinirati z označevalnikom, kar je v slovarju dobro rešeno: buvetina je »augm buva«, buvica pa »dem buva« - avgmentativ in deminutiv torej. — Spregled je neujemanje sestavin v razlagi v geslu badnjača: 'pogača (kolač) koji se peče i jede na Badnji dan'.
2.10 V razlagah so pri samostalnikih z nadpomenko 'človek/oseba' različne rešitve, ki bi se jih dalo večinoma poenotiti: 'onaj koji ...' (npr. alavko, aminaš), 'onaj ko ...' (npr. arendar), 'čovekkoji(npr. ajleger, alas, ambreldžija), 'osoba koja ...' (npr. aranžer, brlja2), 'koji je ...' (npr. buvaroš) - zadnji način je sicer prihranjen za pridevnike (npr. budalast 'koji je kao budala', alamunjast).
2.11 Pomenska členitev je nasploh izpeljana natančno. Do napake je prišlo nekajkrat, ko naj bi bili posamezni pomeni ločeni s črkami (a, b, v ...), npr. v geslih avcug in baksuz, kjer je s črko a označen le drugi pomen.
2.12 V slovarju ni besede burencad, kije zapisana v ponazarjalnem gradivu v geslu balon.
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
2.13 Velika začetnica je po nepotrebnem uporabljena prevečkrat: na začetku posameznih razdelkov s stalnimi zvezami je zapisana velika (npr. Jager-banda v geslu banda), le enkrat je mala (v geslu balon, in sicer balon-mantü). Veliko začetnico je priporočljivo ohraniti za lastna imena. Kljub končnemu ločilu (večinoma piki) na koncu posameznih gesel v Slovarju srbskih govorov Vojvodine se iztočnica v novem geslu (ali podiztočnica ali okrajšava slovničnega podatka pred podiztočnico v podgeslu) vendarle piše z malo začetnico - v starejših slovarjih (recimo v Srbskem slovarju Vuka Stefanoviča Karadžiča iz leta 1818) so zaradi pike na koncu posameznih gesel tudi vse iztočnice pisane z veliko začetnico.
2.14 Zavajajoča je interpunkcija, ki ni izbrana najbolj premišljeno: »bola / bolj a ž => bolest; bôla. - Vidi se da ima neku bolu, tako je žut i oči mu upale (J). -[..] ôn od öte böle je ümro (Vš); bôlja. -... s ôtomnjègovombôljom (SC). - [..]« Tu besedi bôla in bôlja uvajata ponazarjalne primere, česar po hierarhiji uporabljenih ločil in po vrstah tiska ne bi mogli soditi. Primernejša rešitev se ponuja kar sama od sebe.
2.15 Pri razlagi istega frazema na različnih mestih je kdaj prišlo do razhajanj: frazem Bog i batinaje v geslu batina razložen kot 'neograničena vlast' in naj bi bil zapisan v Futogu, medtem ko mu je v geslu Bog pripisana razlaga 'jedina vlast', frazem pa naj bi bil zapisan v Novem Miloševu in v Vršcu. Frazem ko Božič i Badnji dan je bil, kot izhaja iz gesla badnji, zapisan v Somborju in Vršcu, medtem ko v geslu Božič piše, da le v Vršcu.
2.16 V slovarjih in predvsem v poskusnih snopičih slovarjev pogosto srečamo neskladje, ko se vzorci gesel iz slovarskega uvoda, s katerimi so pojasnjeni pojavi v slovarskem delu, razlikujejo od izvedb v slovarskem delu, čeprav bi morale biti te največkrat preprosto preslikane, to pa tudi pomeni, daje bilo eno izpopolnjeno (po navadi so to slovarski sestavki), drugo pa ne (po navadi slovarski uvod, ki je nastal že prej, ob snovanju slovarja). Tako v vojvodinskem slovarju v slovarskem delu najdemo v geslu adutirati razlago 'igrati adutom', v slovarskem uvodu (str. 13) pa 'igrati najjačim kartama'; v tem geslu v podgeslu adutnuti ni razlage, v slovarskem uvodu pa je 'odigrati najjačom kartom'. Neskladje je še v geslih babica1 (v slovarju 'manji nakovanj za otkivanje kose' in v uvodu na str. 13 'mali...') in alka (v pomenu lg 'deo na jaslama za koji se privezu krave i konji', v uvodu na str. 17 pa '... se vezuju ...'). Tovrstnih spregledov seveda ne more biti v tistih slovarjih, ki v uvodih navajajo le geselsko iztočnico in s tem uporabnika napotijo na besedilo in utemeljitev povedanega v samem geslu, in v tistih neredkih, ki sploh nimajo dovolj obsežnega (»poštenega«) uvoda, kar pa je zelo slabo.
3.0 Slovar srbskih govorov Vojvodine je s širokim zajetjem in bogastvom predstavljenega besedja ter z večinoma natančno pomensko razčlenitvijo, doslednim ponazarjanjem ter diatopično dokumentiranostjo besed in oblik zelo dober izdelek. Ob prvem zvezku sebi in vsem drugim želim čim prej vse zvezke tega slovarja, vem pa, da brez dobrih želj kolektivu, ki ga izdeluje, ne bo šlo - in samo z njimi gotovo tudi ne. Najbrž bi bilo marsikaj pomenskega v tem slovarju veliko bolj enoumno in enotno, če bi se pisci pri izdelovanju lahko oprli na kak dovolj razširjen (mor-
Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine
da enozvezkovni) razlagalni slovar srbskega jezika. Toda ta želja spada že v kako ^ drugo slovaropisno zgodbo. Morda je za slovaropisno plat Slovarja srbskih govo-N rov Vojvodine dovolj velika pohvala, če rečem, da bo v njem lahko marsikaj korist-^    nega našlo tudi srbsko knjižno slovaropisje.
Navedenke
O    Benedik 1999 = FRANCKA BENEDIK, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za
Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana, Založba ZRC, 1999. ^    Fonološki opisi 1981= Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenač-^ kih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atla-
som, Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 N (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9).
SGP 1 = Slownik gwarpolskich 1, A-Bqga, ur. MIECZYSLAW KARAŠ - JERZY Ti REICHAN, Wroclaw itd., Wydawnictwo PAN, 1982.
w Šojat 1985 = ANTUN ŠOJAT, Zasade rječnika hrvatskih kajkavskih govora, Hr-w vatski dijalektološki zbornik 7 ( 1985), zv. 1, str. 337-361.
Pn Weiss 1998 = PETER WEISS, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gra-^ dom in Nazarjami, Poskusni zvezek (A-H), Ljubljana, ZRC SAZU, 1998
(Slovarji).
462