110. številka. Ljubljana, soboto 16. maja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., »a en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Volitev slovenjegraška in njen nauk.
Kjer koli so se ie naši fanatični duhovniki v slo vensko narodno politiko me* šali, kjer koli so po svoji trmi hoteli na svojo pest slovensko politiko delati, — povsod so naio narodno stvar Nemcem izdali, povsod je njih trma rodila narodno izgubo, povsod, kjer so hoteli izriniti svojega rojenega brata svobodo-miselnega Slovenca, nijso se oni na bratov sedež useli, nego zašel ga je sovražnik obeh, nemškntar ali Nemec. Slovenska narodna stvar bi nam vsem imela najvišja biti, a fanatikarji med našimi duhovniki, posebno oni, ki imajo novine v rokah in se v politiki povsod naprej silijo, stavijo na prvo mesto vero in cerkev, ki nikdar in nikoli nijsta identični s slovenstvom. Ta taktika jih je do zdaj zmironi še vodila iz dežja pod kap, iz Scile v Karibdo. Voljen res nij bil klerikalen duhoven, voljen je bil tujec. To so nasledki katilinaričnega principa, od Bleiweisovih „Novic" izrečenega: nrajši nem-ikutarja nego liberalnega Slovenca." Imate zopet, kar hočete, v Slovenjegraškem volilnem okraji.
Silil se je v b r 61 kem okraji duhoven kandidat Kosar za poslanca; vsled tega smo Slovenci ta volilni okraj izgubili in voljen je uemskutar, protivnik nam liberalnim Slovencem in še večji pravnarskim. — Silil se je duhoven kandidat v Trebnjem kaplan Štrbenec in samo vsled tega smo ta okraj izgubili na najhujšega nemškutarja Dežmana. Silil se je zdaj zopet duhoven kandidat Suc in izgubili smo tretji volilni kraj samo zavoljo tega na Nemca! In ker Slovenci nemaj o bog ve koliko volilnih okrajev, nas utegnejo duhovniki s svojimi nesrečnimi kandidaturami ob vse zastopnike naše narodnosti pripraviti, če pojde to tako naprej. — In pri vsem tem nij pozabiti, da so bili to slovenski volilni možje, ki so v tak položaj postavljeni, nemškutarja volili. Zakaj?
Zato ker ljudstvo neče duhovnih politika r j e v, ne duhovnih poslancev. Da „rajši nemškutarja" — to je žalostno, a mu nij tolikanj zamere nego Ulei-\veisu in Ulagi, ki bi morala vendar politično omiko imeti in zavoljo te omike tako katilinarično politiko zametavati. — Ljudstvo ima toliko zdravega naturuega razuma, da čuti, ka vera in cerkev nemata nič s politiko opraviti. Ljudstvo s po št u j e duhovna, kadar ga vidi učiti božji nauk, upanje iu ljubezen, kadar ga vidi vernim delečega tolažbe sv. vere, kadar je duhovnik v svojem poklicu zvest delavec v vinogradu gospodovem. Tam duhovna spoštujemo tudi mi. — A uže ljudski iustiukt se protivi temu, da bi duhoven (ne le samo sploh v posvetne
boje stopal nego) tudi sam voditelj v posvetnih političnih bojih bil. In ta zdravi instinkt je, ki je tu dejanja delal, katera bi morala onim duhovnikom, ki so še kaj narodni, se kaj Slovenci, in ne samo v sebi zagrizneni, oči odpreti.
Le dokler je bila samo narodna zastava brez nepotrebnega vsiljevanja nvereu nam vsem prva, le dokler so bili duhovniki samo sobojevniki, samo vojaki pod to narodno zastavo, kakor mi drugi, le dokler nijso začeli duhovniki in njihovi partisani svoje „cerkveno prvorojenstvo" tudi v politiko in narodno življenje nositi in vodstvo nad narodom si usurpirati — zmagovali smo v edinosti. Zdaj bomo tako dolgo v needi nosti, dokler duhoven ne bode naučil se v sebi ločiti duhovna in Slovenca, dokler ne bode klerikalstva minila srbica po vodstvu narodne politike, ki jej je prav za prav tuja. — Ker bodo nove ko n fes i j o-nalne postave, ki so baš zdaj potrjene, nekoliko prevzetnim jezuvitom peruti postrigle, od poštenih in sprevidnih duhovnikov pak upamo, da bodo sami pustili pravnarsko ščuvanje in bodo zopet le narodno reč podpirali, preverjeni smo, da bode čas v tem slovenskemu narodnemu prizadevanju boljše čase prinesel.
Politični razgled.
Not r tanje dežele.
V Ljubljani 15. maja.
Uradna „Wi€>ner Zeitunt/*' od srede prinaša od cesarja potrjene k o n-fesijonalne postave. Konkordat, ki je državo na milost iu nemilost cerkvi ali bolje hierarhiji prodajal, je odpravljen za vselej.
Ministru Stremaver in Lasser sta vsak po eno okrožnico razposlala, v kateri naznanjata, da je cesar potrdil konfesijonalno postavo o urejenji vnanjih razmer cerkve do države, prvi škofom, drugi deželnim načelnikom. Stremaver baje diplomatično in sladko-besedno po svoje Škofe prosi miru, Lasser pa strogo ukazuje —tako se bere v nemških listih.
V of/vrskvin zboru je minister odgovoril na Tizzovo interpelacijo (glej naš dopis iz Pešte), da ima sicer tudi ogerski minister upliv na sestavljanje skupnega proračuna, a odgovornost ima samo skupna vlada pred delegacijami. Zbornica vzame ta odgovor z večino glasov na zuanje, torej ministru pritrdi.
Kaske novine, posebno vse večje, sirn-patizirajo s takozvauimi Mladočehi, o katerih s pravico pravijo, da so Slovani in narodni v prvi vrsti, ne pa zavezniki reakcijonarjev, fevdalcev in tistih „katolikov", katerim je narodnost in slovanstvo še le deveta skrb. Tako pišejo „S. Peterburgske Vedomosti" najbolj razširjen ruski časopis: „Ako so Čehi še kedaj mogli dvomiti, da njihovo takozvano historično plcmenitaštvo se bolj pote-
guje za dobičke katoliškega duhovenstva nego za interese češkega naroda, moglo jih je posvetovanje o konfesijonalnih debatah v BeČu o tem prepričati. Le-ti Thuni, Schvvar-zenbergi itd., ki povsod oznanujejo, da so Mladočehi izdajalci naroda, ker so se Mladočehi hoteli udeležiti češkega deželnega zbora, leto na Dunaj precej, kadar treba za popovske predpravice^ pognati se. Sam Rieger je nekdaj rekel, da Čehi ne morejo iti za cilji fevdalov in klerikalov, ali ta mož se je poslednji čas odločil od duha novega časa in je zaveznik klerikalov postal.
V francoski zbornici se je v prvi seji poletnega zasedanja bral list poslanca Piccona, v katerem obznauja, da mandat odloži. — Thiersov organ „IJien public" piše prav odločno, da se ima narodna zbornica razpustiti in da se imajo nove volitve razpisati. „Najhujše trinoštvo je trinoštvo zbornice, katera ima deželo zoper sebe," s temi besedami sklepa članek omenjenega lista, ki naglasa, da je Francoska v vseh volitvah, kar jih je bilo po letu 1871, izrazila voljo, da ima republika biti definitivna. Kakor se „Kolo. Zeitung" iz Pariza piše, ne bode le celi levi centrum , nego tudi frakcija Raoul Duval od desnega centra za razpuščenje ko« more glasovala. Članek Thiersovega organa je Thiersov program, torej program levega centra. Tndi republikanska levica je takovšen program razglasila.
Spanj s ki general Goncha dela okolo Bilbae in Portugaleta nove trdnjave, da ne bo nepripravljen, ko bi se znali Karlisti oglasiti. Karlisti, ki znajo dobro telegrafirati, razširjajo vest, da še vedno žngajo republikancem na eni strani Nerviona. Toda v resnici se to hudo Žuganje reducira na nekatere bande, ki kradejo in ropajo tam okoli, da dobodo kaj živeža.
M talijanski minister notranjih zadev namerava prinesti v zbornico zakonsko osnovo, po kateri se imajo na Italijanskem vse procesije, naj bodo kakoršne nature hočejo, enkrat za vselej odpraviti, ker se pri njih agitira zi per vlado.
B*ape£ je v sredo 13. maja bil 82 let star. Lepa in srečna starost za osobno srčno dobrega, le od jezuvitov zapeljevanega moža. — Klerikalci se skušajo v neko navdušenost spraviti ob tej priliki po svojih novinab. „Vaterland" pak se tolikanj spozabi, da indirektno trdi, ka je naš cesar papeža raz-žalil s tem, da je en dan prej sankcijoniral koufesijonalne postave. Enkrat so ti čudni iu smešni srednjeveški vitezi grobi in cesarja s tacimi izreki grdo insultirajo, drugič pa se v prabu vijo od hinavske lojalnosti.
Xtznztiiis*\i kralj Viljem III. je te dni obhajal petindvajseti jubilej svojega vladanja.
V batlon * •' <ii3 deželnem zboru je je bilo 12. t. m. tudi nekoliko ropota. Pri debati o postavi o starokatolikih je poslance Fieser imenoval dogma nezmotnosti infamijo iu kriv nauk. Po teh besedah so šli vsi ultra-montanci iz zbornice, edini Junghans je ostal. Junghans zahteva od prezidenta, naj Fieserja pozove k redu, kar je predseduik tudi stvorih Potem so ultramontanci zopet prišli nazaj.
Dopisi.
Iz TrnoveiE/f* na Notranjskem 11. maja. [Izv. dop.j Za denar se vse dobi, Se odpustek. Denes naj zabilježim dogodjaj, ki sicer nij nov a dobro ilustrira sebični regim ultramontanski. — Kmeta je umrla mlada žena, katera mu nij bila samo zvesta drugarica, nego je tudi vestno pomagala nositi breme kmetskega stanu. Bila je dobra gospodinja. A ta je baš pri kmetu neobhodno potrebna in zato se je naš vdovec zopet ogledal, ter sklenil drugo za dobro gospodinjo v hišo vpeljati. Slučajno si izbere sestrici no svoje ranjce. V tej zadevi gre v farovž, in na zahtevanje pl ača in zapiše oklic; vendar zahteva oznanjevalec Kriščevih naukov 45 forintov od ubozega kmeta zato, ker sta ženin in nevesta majheno v sorodu. Videč, da ženin nij voljan s to svoto „ zakrament sv. zakona" kupiti, odpusti 15 for. in se zadovoljuje s 30. A sedaj treba stoprv škofovega privoljenja. Bil je trikrat oklican, za kar je, se ve, plačal, a sedaj mora čakati, dokler se bo škofu '/ljubilo privoliti. Bogme, premalo je bilo primazano, inače bi bil uže davno telegraf naznanil, da nij ni jednega zadržka! Dokazov — na kupe!
Pomlad je, opravila je največ, a ženske ne pri hiši, to nij prijetno — pa saj se je-zuvitstvo za take malenkosti ne briga, da se le mošnja polni. Pomislimo! Je li to sploh spodobno, da se z denarjem, z „mamo-nomu zadržki sprejemanja sv. zakramentov odstraniti morejo? In zakon se k tem prišteva. Nij li dalje, ako prejšnjemu vprašanju pritrdimo, ostudno, da se cerkev, se ve da, nevredno zastopana, „gliba," t. j. da preveč zahteva in potem od svojih terjatev odstopa, kakor je bilo gori omenjeno? Nij li mogoče taki odrtiji v okom priti? Naš kmet je toliko razumen, da bo svoje novce bolje obrniti znal, nego jih tej pohlepnosti v žrelo metal; nastopil bo pot do civilne oblasti in dosegel svoj namen.
Mogoče tedaj, da v kratkem doživimo prvi civilni zakon v naših krajih , t. j. od časa sem, ko smo bili pod francosko vlado. Takrat je bil obligaten a ljudstvo je bilo ž njim zadovoljno.
Iz Mlov<»iiKk<»ffit &taj«?rj» 14.
maja. [Izv. dop.] („Gospodarjeva p i sari j a") o šolstvu je presneto neumna, da hudobna je, in meri samo na to, da bi učitelje, ki fajmoštrom in kaplanom rok ne poljubu-jejo več in jim na razne druge načine slepe pokorščine ne izkazujejo, pri nevednem kmetu ogrdila. V dokaz tega naj sledeče navedem: 22. sept. 1. 1. je umrl v ŠpitaliČu (konjiški okraj) Anton Sivka, vrl iu dober nči-telj, a tudi prav pobožna dušica. „Gospodar" piše zdaj njegov životopis pod naslovom: „Anton Sivka, izgled krščanskega učitelja." Opisavaje njegove lepe lastnosti pravi med drugim: Muogo bridkosti je rajnemu Antonu delala nova šolska postava. Nikdar nij mogel razumeti, „zakaj se šola cerkveni oblasti — sveti katoliški cerkvi iz rok piplje? Šolo od cerkve ločiti, se mu je zdevalo, kakor da bi otroka materi z naročja trgal". In v opombi dalje še celo tako-le govori: Ko bi bil blagi mož še dalje živel in videl, kako se v mnogih krajih na pritiskanje nem-škutaiskib in nemških očetov slovenski jezik v šolah zatira, kako je šolski red in strah uničen, mladež pa vsa razbrzdana,  da si
ubogi učitelji ne morejo več pomagati, ko bi
bil mož vse to in mnogo drusih žalostnih prikazni doživel, kaj bi še le potem rekel ?u
Ta životopis je po vsem pristanak. Anton Sivka res nij bil liberalen učitelj, a o novih šolskih postavah nij tako govoril, ker se je sploh za novejše šolske naredbe malo zanimal, je-li so dobre ali slabe. Nesramno pa je od „Go8p"., ko piše, da se je po smrti Sivke vse pri šolstvu pohujšalo, da se po šolah zdaj več nemškutari, in da sploh nij nobenega reda več. Navedite pa kaj fakt; obrekuje se lehko, toda dokazati je težja reč.
Vsaj pa vsak pameten človek previdi, da v teku Va leta se nij kar naenkrat vse predrugaČilo samo zarad tega, ker je umrl en me/, nar h k učitelj. Tako bedarijo more „Gosp.u le neomikanim ljudem na nos obešati. Učitelj.
Iz CnOrice 13. maja [Izv. dop.) Sedanji čas je čas, ko naši nasprotniki na vso moč na nas Slovence pritiskajo, hoteČ vse, kar je slovenskega zatreti.
Naša preparandija, katera je bila prišla uže na narodno podlago jela se je uže malo zopet ponemčevati, ker se nekateri pred-metje letos nemški uče, kateri so se lani v slovenščini predavali. A to bi še ne bilo tako zlo, saj naša mladina lehko k ljubu temu germanskemu posilstvu narodna ostane, a našim Šolskim „višim" to nij še dosta. Dobro vedoč, da le v mladino stavi vsak narod svoje upe in nadejc: tvegajo se da vgasijo v naši mladiui vsako ljubezen do mile naše slovenščine ter, da zatro vsako blago idejo v srcih nadepolne naše mladeži. In da bi Slovencem nasprotna vlada lože prišla do cilja, objavila je dva ukaza, s katerima misli na vsak način lep korak narediti in ta dva ukaza sta : 1) Dijaki naj ne objavljajo svojih duševnih proizvodov, brez dovoljenja konference. 2) Dijaki naj ne bodo udje nikakoršnih društev ter naj se tudi ne udeležujejo veselic i. t. d.
Po tem takem slovenski dijaki ne smejo več pisati niti v beletristični naš list „Zoro"? Vas li to tako bode, če se v prostih urah naši mladi ljudje tudi na literarnem našem polji poskušajo, ali ne veste, da vaja dela mojstra in da se mora rano vaditi kdor hoče postati mojster. Mladenič, ki hoče biti ke-daj krepak delavec na literarnem našem polji, mora se vaditi zgodaj v slovenskem spisovanji. Se ve, da zaradi tega ne smejo svojih šolskih reči zanemarjati, kar se pa tudi pri naši mladini ne zgodi. Pnstite torej našo slov. mladež, nij ob prostih urah se vadi, saj je vendar na vsak način bolje da proste ure raji v spisovanje obrne, kakor bi po ulicah postopaje „zijala prodajala" ali se po Bkrivnih krčmah potikala . . .
Da ne smejo naši dijaci biti udje večjih društev zato bi bil tudi jaz, a da bi dijaki ne smeli se udeleževati poštenih veselic, pevskih zborov, ples. v in besed, to je čez vse oster in pedantičen ukaz! Nasprotno bi se moralo še priporočati, da zahajajo dijaki v omikane kroge, zatorej bi se dijakom ne smelo zabranjevati hoditi v poštene krčme društva itd., kajti s tem se mladenič uči spoznavati svet, ob enem se pa tudi primerno lika in obnaše uči. Mladenič pa, ki nikdar ne zahaja v omikane kroge, ki vedno le doma tiči, kaže se le kadkad h kaki „andohti"
v cerkev, takov nij za nič, in namestu, da bi bil izdelavši osmi gimn. razred, 7 realko ali preparandijo, potem olikan in zaveden mladenič, je še vedno tako „zarobljena ovca", kakoršnega ga je poslala gorska mati v mesto v šolo, in — kakoršnega gorjanci nespremenjenega v obliki kaplana (navadno fanatika) nazaj dobodo.
Uže pri zadnji besedi v Gorici nij bilo videti dijakov. Bali so se baje, „da jih ne bi videli profesorji", kajti novi ministerski ukaz, da dijaki ne smejo udeleževati se besed, i. t. d. bil je menda na tukajšnjih srednjih šolah razločno bran in na dolgo in široko razpravljam
Sploh je pa društveno dijaško življenje v Gorici jako slabo. Izvrsten dijaški kor je razpal; temu nij kriva samo izguba tenorista, ampak še veči nzrok se meni vidi v tem, da je goriški nadlegljivi „Glas" surovo bil na-pal slov. mladino v enem svojih letošnjih listov zaradi neke malosti, katera se je bila prigodila v Solkani. Se ve, da je k temu pripomogel tudi uže omenjeni ministerski ukaz, a vsakako mora njegov razpad obžalovati vsak, kdor je le kedaj slišal lepo petje goriške slovenske mladeži.
Iz Osr«brttkc;*ll 13. maja. [Izv. dop.] Najvažnejši dogodek v našem državnem zboru je interpelacija Kajmana Tisze, vpravljena na miuister-predsednika Bittoja: ali je vlada v očigled žalostnega finančnega stanja in občega narodnega osiromašenja upotrebila svoj postavni upliv v to, da se kolikor najbolj mogoče zniži strošek za skupni proračun av-stro-oger8ke monarhije? — Ta Tiszova interpelacija je zavoljo tega velike važnosti, ker ž njo naš državni zbor posegne v delokrog delegacij. S to interpelacijo ustvaril se je za institucijo delegacij nevaren prece-dens, ki more v enakej interpelaciji v dunajskem rajhsratu svoj conseqnens najti. Delegacije bi prišle po tem v malin med dva kamna. Naše ministerstvo je to Tiszino nujno interpelacijo takoj v pretres vzelo. Odgovor pričakuje se uže v denašnjej sednici drž. zbora. Kaj utegne Bitto odgovoriti? Brž ko ne bo rekel, da mu ne pristoji nobena inge-renca v skupne zadeve, kar je formalno ne-opovrgljivo. Na drugo stran je pa ravno tako tudi to res, da je tudi naš minister-predsed-nik na temelji ausgleicha leta 1PH7. poklican na sodelovanje pri sestavljanji skupnega proračuna. Varčnost je lepa lastnost, za nas pa ne tolikanj lepa, kolikor potrebna. Na rodovitna leta, na obilne žetve, prišla so nerodovitna leta in prazne kašče. V rodovitnih letih nijsmo ničesa prihranili, dasiravno bi bili mogli, ampak živeli smo gospodski in v razsipnosti. Denes bi radi hranili, pa nemarno kaj. Naša opozicija v delegaciji nij zastopana. S TiBzovo interpelacijo prerinila in prodrla je pa tudi opozicija tako rekoč silom v delokrog delegacij. Skoz zniženje skupnega avstro-ogerskega proračuna varčevati v oger-sko-državnem proračunu, to nij ravni pot, to je pot po ovinku, to je s cerkvijo okolo križa. Našej opoziciji je stoječa skupna vojska vse prevelika, vse predraga, honvedov je pa po njenem računu še vse premalo.
Hrvatski zastopniki na našem državnem zboru so kaj mlačni. Gubodvjeva interpelacija na ministra komunikacij glede za-prečenja železnice Beč-Novi je podala lepo priložnost enemu ali drugemu hrvatskih zastopnikov, da bi se bil za to železniško črto
potegnil, ki je za Hrvate največje koristi, pa nobeden nij čmrknil. Naj jih hrvatski sabor za to mlitavost ukori. Tudi z bosniško železnico se naša ne bo v Brodu, kakor je sploh želja na Hrvatskem, zvezala, neeo v Samcu, kamor je naša vlada poverjenika Lugwigba poslala, da o izvedenji priključenja s turškim inženjerom Goschlerjem konferuje. Tudi glede tega priključenja bi morala hrvatska delegacija protestovati. Veliki nedo-statek je se ve da to, da od hrvatskih zastopnikov komaj dva magjarščino razumeta in govorita.
Domače stvari.
— (Vitez dr. Vestenek)je postal državni tajnik pri kranjski dež. vladi, — kar je po svojem delovanji če prav ne po naslovu uže prei bil.
— (Učiteljsko društvo za slovenski Stajer) je ime novemu društvu slovensko-štajerskih učiteljev, ki je od c. k. namestnije v Gradci potrjeno. — Začasni sedež ima v Ljutomeru. S 1. junijem bo izdajalo svoj šolski list. Z veseljem pozdravljamo to novico in želimo dober vspeh novemu podvzetju.
— (O d M al e n ed e 1 j e) se nam piše: Prejšnje upanje na dobro letino nam je mraz pretekli teden popolno uničil. Vinogradi ho na pol suhi, žita zelo oškodovana, in po-prek je vse več ali manje uničeno.
— (Od Loža) na Notranjskem se nam poroča: Tukaj je povodenj. Vasi Dane, Pod-cerkev in Nadlesk so pod vodo. Popolnem uničena je setev, voda stoji na seženj visoko po njivah. Vsled lanske slabe letine je bilo večini prebivalcev komaj mogoče si potrebno seme dobiti, ako ne doide hitra pomoč in se ljudstvo z drugim semenom ne preskrbi bodo njive brez pridelka in lakota gotova.
— (Iz Šentvida pri Brdu) se nam piše, da v tamošnji bene liri jat je v nedeljo dne 10. t. m. pridigi med drugimi „čen-čami" tudi povedal: „da svet'ga Janeza glava je bila manj vredna, kakor en žebelj." — Omenjeni gospod tudi večjidel vsako nedeljo sili in prosi ljudstvo, da bi se na „Danico" ali „Novice" kdo naročil, pa do-sedaj še nij nobenega naročnika „prifehtal."
— (V Cel j i) je bilo 12. t. m. skrivno porotno obravnavanje. Gašpar Sovič je bil obsojen zarad spolske oskrumbe na 18 mesecev ječe, a bil je oproščen dolženega spol-skega posilstva.
Razne vesti.
* (Povodnje.) Ker je pretečene dni povsod deževalo, prestopile so velike reke in manjši potoki na več krajih po našem cesarstvu svoje struge in veliko škode naredili. Posebno Mura, nižja Sava in Kulpa so 8 po-vodnji njive in travnike oškodovale. Ob pravem času je deževanje ponehalo in lepo vreme je večjo škodo ustavilo. Od 12. t. m. se na delih črte južne železnice med Mitterndorf-Krieglach, Kindberg.-Marein in Leibnitz-Ehren-hausen zarad povodenj ne more voziti. Na mestih kjer je železnica poškodovana morajo potniki prestopiti in zloženina se prenaša. Brzovožnina in navadno blago se na čiti Mllrzzuschlag-Maribor, za naprej ne prevzema. Na črtah Dunaj-MUrzzusehlag, Maribor-Trst, in na prostih postranskih črtah južne železnice oddano blago ki je namenjeno na kraj proge, po kateri se ne more voziti, bodo po mogočnosti in s pripuščljivo urnostjo črez Ka-nižo na dotično mesto odposlano.
Narodno-gospodarske stvari.
Nova postava o zemljisfnih knjigah za Kranjsko.
V denašnji številki prinašamo doli nižje po besedah postavo, potrjeno nd kranjskega zbora o novi napravi zemljiških knjig v vojvodstvu kranjskem in notranjo uredbo teh knjig. — Ta deželna postava se stika z državnima postavama od 25. iulija 1871, drž. zak. št. 05, o upeljavi splošne zemljeknii7.no postave od 25. julija 1871, drž. zak. št. 96, o napravi novih zemljiških knjig in z ukazom pravosodnjega ministarstva od 12. januarja 1872, drž. zak. št. 5, s katerim se je bil razglasil poduk za izvrševanie splošne zem-Ijeknjižne postave. Ta deželna postava je iako važna zarad manikljivosfi, katere se drže deloma naših dozdajšnjih zemljiških kniier. Pred vsem spominiamo na notranjo uredbo, katero bodo imelo odsehmal zemljiške knjige, in katera bo trotovo vsakemu posestniku prava dobrota, ker bo po teh kniigah dobil realni kredit (nepremičninski up) gotovo, popolnoma razločno postavo (podlogo). Med tem, ko se zdaj v zemljiških knjigah praviloma navajajo nepremičnine samo po svoji vrsti kakor „celi grunt", ^polovica", ..tretjina", četertina", „nsjbenstvo", „koča" itd., ter se nič gotovo ne ve, koliko zemljišča se s tem razume — bode prihodnjič vsaka nepremičnina svoj imovinski list imela, v katerem bodo zapisane zemljiške parcele v soglasji z zemljišnn-davknim katastrom in kataRtersko mapo. Kako važno je to, je VRakateremu razumljivo, kdor ve, da zem-ljišno-davkni kataster in mapa sama za se nimata moči dokazati lastnine.
Po tem pa, da nova postava ukaže, ta kataster prenesti v zemljišno knjieo, postane ta velika dobrota, da je prihodnjič vsakemu posestniku zagotovljen polno veljaven pravni dokaz, katere parcele, katere obsege in katere meje da ima njegovo posestvo.
Da se pa to uresniči, bodo okrajne sod ni je z ravnanjem kakor je v postavi predpisano, previdoma takoj pričelo, torej se vsakateremu priporoča, da naj novo zemljeknjižno postavo bere in jo prav razume.
Postava o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig.
S privolitvijo deželnega zbora vojvodstva Kranjskega ukazujem tako:
S- 1. V vojvodstvu Kranjskem se imajo na novo napraviti zemljiške knjige, kolikor obstoječe ne zadostujejo zahtevam te postave. Napravljajo se zemljiške knjige službeno.
§. 2. V zemljiške knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse nepremičnim rečem enake pravice (§. 298. obč. drž. zak.). Izvzete so pa tiste nepremičnine, katere so: 1. javna imovina (§. 287. obč. drž. zak.); 2. v posesti kakega železniškega pod-vzetja ter se rabijo za železniški obrajt; 3. predmet rudarske knjige.
2. Notranja uredba zemljiških knjig.
A,   <.];nnn knjiga.
Zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo deželno knji /ne (gosposke), v vojvodstvu Kranjskem ležeče nepremičnine, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo. Kar se tiče nedeželno-knjižnih nepremičnin, naj zemljeknjižni vložki, kateri obsegajo nepremičnine ene katasterBke občine, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo. Ako je treba, naj se narede dopolnilni zvezki, in sicer za vsako glavno knjigo eden. a.  Obseg zemljeknjižnega vložka.
§. 4. Vsaka nepremičnina, katera je fizično skupaj držeča se celotina, more biti samostalno zemljeknjižno telo. Več nepremičnin enega in istega lastnika, ako se tudi fizično skupaj ne drže, se more zložiti v eno zemljeknjižno telo le takrat, ako na teh nepremičninah ni različnih bremen in tudi ni o utesnitvi lastninskega prava nobene različnosti, ali Če se pri zložitvi ob enem odpravijo
tej nasprotne ovire. Vsak zemljeknjižni vložek obsega samo eno zemljeknjižno telo.
b. Listi zemlj eknj i žnj ega vložka.
§. 5. Vsak zemljeknjižni vložek obstoji iz imovinskega lista, lastninskega lista in bremenskega lista.
§. 6. Imovinski list ima navajati vse dele, iz katerih obstoji zemljeknjižno telo, in tinte stvarne pravice, katere so zvezane z lastnino celega zemljeknjižnega tela ali enega dela. Zaznamba delov kakega zemljeknjižnega tela se mora vjemati z zaznambo v katastru in v katasterski mapi. V napisu imovinskega lista se ima navajati dosedanja zemljekn ji/na zaznamba zemljeknjižnega tela, ako jo ima. oziroma ujegovih delov, kakor tudi kateri obče znani priimek; tukaj se ima tudi razvidno storiti, ako je zemljeknjižno telo v razmeri različni od popolne lastnine.
§. 7. Vsaka prememba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu v kakem drugem listu, se mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu. Ako se zemljiška služnost vpiše v vložku služne (podložno) imovine, se mora ta služnost, kakor tudi vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno razvidna napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine.
§. 8. Lastninski list ima navajati lastninske pravice , kakor tudi tiste utesnitve, katerim je podvržen lastnik za svojo osebo z ozirom na prosto razpolaganje s premoženjem. Razen tega se imajo razvidne storiti v lastninskem listu utesnitve, katere se morajo v bremenski list vpisovati, in katere zadevajo vsacega lastnika zastranj ravnanja z celem zemlj eknj i žnem telom ali z enim delom.
§. 9. Bremenski list ima navajati vse stvarne pravice, katere obremenavajo nepremičnino, kakor tudi na t*1!] pravicah dobljene pravice, potem rešilno-kupne, predkupne in rabo-kupne pravice in take utesnitve v razpolaganji z celim zcml.ieknjižnim telom ali z enim delom, katerim utesnitvam je podvržen vsak lastnik obremenjene imovine.
c. Iskalniki.
§. 10. Za vsako glavno knjigo se pišejo iskalniki o zemljeknjižni h telili, v knjigi zapopadenih; potem o parcelnih številkah, kakor tudi o osebah, za katere in zoper katere so se nnredili vpisi.
II.   Kbirltu pisem.
Zbirka pisem se napravlja za vse glavne knjige ene sodnije skupaj.
Za glavno knjigo pa, katera obsega deželno knjižne nepremičnine, se napravlja posebna zbirka pisem.
(Daljo prihodnjič.)
I*o*Kttsio.
Vsem bolnim moč i o. zdravje brez lelift in brez stroškov po izvrstni
Eeialesciere An Barry
V    ? tO t*'1*1 wm.
Odstranenje vseh bolezni brez leka in stroškov z izvrstno zdravilno brano Kevalesciere du BaiTV iz Londonu, katera pri odraščenih in otrokib svoje stro-Sko SOkrat v dragih sredstvih prihrani.
Izpisek iz To.OOO ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljueah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo:
Spričevalo št. 64.210.
V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetruh sera bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsem bil v stanu ne citati niti pisati; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in Imel sera zmiroin razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da Iti moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sein Vašo Kevalcsciere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Kevalesciere zasluži naj-večo hvalo, ona mejo popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svojo družbinsko stališćo zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
Marqui80 de Brehan.
Spričevalo st. 65.810.
Neufchatcau (Vogesen), 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, Jo trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strasni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Kevalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo jo na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravbivo proglasili, so zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Martin, Officiere Comptable en retraite. Teč noj i*i kot meso,  prihrani Kevalesciere pri odraicenih in pri otrocih 50k_rat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pudioah po pol i mit a 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 30 kr., 2 funta i gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kovalescieru-bujcuiton v pušicah a 2 gold. M kr. in 4 gold. 60 kr. — BevaleBciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah sa 12 tftB 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 t .-Lili) gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barry A (Jooip. na Dunaji, WttlJflHel*Kt»*i*e št. ti, v LJubljunl Ed. Mahr, v Uradoi brat j o Oberansinevr, v lim-bruku Diechtl & Frank, v Celovci P. Birn-bacher, v I.ou«-l Ludvig MUUer, v ."Mariboru F. Kolotnik & M. Morio, v Meranu J. B. Stockhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in BpeceriJBkih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vbo krajo po poštnih nakaznicah uii povzetjih.
i. i si ni «a uredu i>t\ u: Nekomu g. J. Tavčarju, stud. jur. na Dunaji: Kot nov sodelavec „fa-rovSkoga lista" ste izvrstno stigmatizirali baš svojega strijca, ki sto ga braniti hoteli iz razumljivih razlogov, ki je v istem listu in v „N." dal napasti osobo vsakako poštenejšoga g. stotnika P., gotovo samo zavoljo politično protivnosti, da si smo mi pomoto druzega dopisnika precej popravili. Samo toliko enkrat za vsolej z vami. Če še no veste, da bo mora dan doncs ljudem, ki imajo bruna v očesih pa v drugih očeh vidijo pezdir, to bruno poka-kazati, — bjsto uže so zvedoli. —
Dunajska borza 15. maja.
(Izvirno telegrafično poročilo:) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld, 10 Enotni drž. dolg v srebru
kr.
Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London    .   ,   .   . .
Napol. .*.....
0. k. cekini ....
. 74	n	35
105	n	50
979	H	_
220	n	50
. 111	n	75
8	n	95
' 106	n ■	_
Zdravi zobje!
Rablje njo dr. J. G. Poppove ana-therinove ustne vode pripomore kot komaj kako drugo srodstvo v ohranenjo zob, ker tiste in drugo dole ust varuje škodljivega zunanjega vpljivanja in širjenja uže pričetih ustnih in zobnih bolezni in je ozdravi. Cena sklenice 1 gld. 40 kr.
Dr. J. G. Poppova
Anathermova zobna pasta.
Fino zobno milo v ohranjonje zob in od-vrnonjo njihovega popačenja. Vsakemu zelo priporočano.
Dr. «1. im. Poppov
vegetaMličiii zobni prah.
Čisti zobe tako, da so po vsakdanjem rabljenji no lo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, nego tudi glazura zob vodno bolj bela in nežna postaja.
Zalogo: (64—2)
\ Ljubljani pri Potričič in Pirker-ji
— J o s. Karingcr-ji — A. Kri spor-j i — Eduard M a lir-u -- For. Molh. Sehuiitt-u
— E. Birscbitz-u, loka rji; — v Kranji pri L. Krispor-ji — Sob. Schauuig-u, lokarji; — v Pliberg-u pri Ilorbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri llalter-ji, lokarji;
— v Kudolfovem pri Dr. liizzoli-ji, lokarji
— Joaof Be rginan-u; — v Krškem pri Fod. Bomehes-u, lok.; —v Kamniku pri Jahn-u, lokarji; v Gorici pri   Pontoni-j i, lokarji
— J. Kollor-j i; — v Wartenberg-u pri F. Gudler-ji; — v Vipavi pri Anton. D opori s-u, lek.; —^Postojni pri Kup forschmidt-u lokarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lokarji; — v Kočevji pri J. Braun.'-tu, lokarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri  K. Miihlwouzol-ji, lukarji; — v Ba-
doljici pri Zal o k ar -je v i vdovi.
Tujci.
13. in 14. maja.
Kvroita: Lavrič iz Nove vasi. — Sabljar z Velike goro.
Pri Slonu: Patz, gozdarski uradnik, z gospo iz Idrije. — Urbanek iz Prago. — Potočnik, To-mazin, Klant iz Trsta. — Poljak, fabrikant z Dunaja. — Lonzar iz Monfalcona. — Schvvara, trgovec
ii Gradca. — Zanottl iz Trsta. — Lenče, stavbeni podvzetnik iz Blanice.
Pri Malici: Mravljak, potnik, Kaiser, potnik, Grohman, potnik, Liebei, potnik, Kaester, potnik, ki mik. potnik, Mtlller, potnik z Dunaja. — Keihor iz Kranja. — Blecher iz Pariza. — VVillner, in žene r iz Stajerja. — pl. Gril Eiuerih, ministerijalni koncipijont z Dunaja.
*   Prvi kranjski zavod za flevanje na mrtvaški ofler in za pogreli *
Franca Doberleta v Ljubljani.
Devaiije nm mrtvaški oder in spremstva mm p®fenpallii®f
s trugo in popolno tružno opravo, z dekoracijo sobe in cvetljic, cerkvenimi ceremonijami, se svečami za visokočestito d u liov.se i no in se spremstvom, s krajem groba, z gala-iurtvaškim vozom, se spremljanjem trupla iu žalno godbo.
Oglašenje v pisarni: Frančiškanska ulica, štev. 8.
C. kr. iz ki. pri v. (100—2)
iz najbolje čistega cinka, obilno ornamontiko v največji izbirki, kakor tudi vsakovrstne lesene truge od 1 gold. višje; vsakovrstni predmeti za opravo trug i. t. d. i. t. d.
Zunanja naročila se urno izvršujejo, 7iaročila s telegramom se še tisti dan, ako le železnični promet dovoljuje, kot brzovoznina elspedirajo.
„«VftWA** Akcijsko društvo za zavarovanje m Dunaji.
JP. it. gospodom ekonomom.
Opiraje se na zaupanje, ki se nam je skozi večletno obstanje našega društva tako v mnogem številu izkazalo, jemljemo si glede predstojećega časa <oi*c» čast, povabljati Vas k zavarovanja vseh vrst
poljskih sadežev, potem vinogradov in sadja
proti toči
prav udvorljivo, pri čemur si dovoljujemo, opozorovati osobito na nađe ku-lantiic |>og°oje in najcenejšo »remije (brez zavezanja naplačanja).
Pojasnila se radovoljno dajo in se ponudbe sprejemajo pri podpisani filijali« kakor tudi pri vseh agenturah, ki so po večjih krajih.
Spoštovanjem
(121—2) Filijala „Evrope" v Gradci
Največja zaloga skoraj vseh obstoječih imv
Šivalnih mašin, i;
kakoršnih do sedaj Še nij bilo tu in sicer : originalne Ilowe, Sing^cr, Growcr in Ilackcr z in brez robnega Šiva, \1 heclcr in U ilson domačega in tujega dela, od katerih so posebno znane ISa<»i* in Kcnipl, \1 iison. Kotlinami. Cilinrtcr-KlaMlic, t^cniia-nia. Lincoln, LUUe-Al anzer, H*nrcN« H ilcoc* in Gibs i. t. d.
Najboljša mašinska svila (£i«la) in preja vseh barv, Sivanke, olje, aparati, Kopiranje i. t. d. po najnižji ceni. /lincrikaoskc mašine imajo izvirne certifikate, ker brez teh nijso — 1'oriiieevaiije brezplačno in bistveno poroštvo. Mašine se dobivajo tudi na obročna plačila.
Zunaj sprejema moj popotnik (agent) gosp. HI. (krivic naročila, kateri
Franjo Detter,
v l>.š ubijani, judovska ulica.
jfefr ^jk       4r^ ja^fc
i 1
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: lvau Semen.
La*>tuiLa in tibk „ISarodne tiskarne".