~-tarstvo v času in prostoru Odlična organizacija in delovno vzdušje sta pri- pomogla k dobrim rezultatom vseh delovnih skupin. Rezultati srečanja bodo dobra osnova za nadaljevanje dela v naslednjih štirih letih projekta. Dodatne informacije o projektu NAT-MAN je mogoče dobiti tudi na internetu, na spletni strani z naslovom http://www.flecpro.kvl.dk/natrnan/. Vrtače na planoti Borovške gore zaradi vlažnega dna pogosto uporablja divjad za blažilne blatne kopeli (foto: Dušan Roženbergar) 2 1. Kongres 1 UFRA v Maleziji Marjan LIPOGLAVSEK* Od 7. do 12. avgusta 2000 je bil v Maleziji, v pre- stolnici Kuala Lumpur, 21. kongres mednaroclr e zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij. K~'· -TFRA so vsakih 5 let največje svetovne w 'tve. Tokratnega kongresa se je 1' ' ' •.i- skovalcev in gozdat:if'' je bi lo 1 O udeležene. Gozdovi in družba - Vt govorniki na plenarnih z<. tako imenovanih subplena, vilni referenti na sestankih r, videnih preko 120) so večin. temo. Prevladujoča ugotovitev Jo- rebu jejo kulturno različne družl voljevanje različnih potreb in da dovi človeštvu kakovostnejše okol" ... msko ter socialno-kulturno blaginjo. GozdL <-manJSUJeJO revščino, pospešujejo gospodarski razvoj in prepreču­ jejo uničevanje okolja. Raziskave se morajo prilagajati družbenemu okolju in izboljševati zadovoljevanje zelo različnih potreb človeštva. Ob toliko hkratnih sestankih je posameznik na kon- gresu lahko spremljal le neznaten del referatov in raz- prav. Na tokratnem kongresu je bila posebej poudaljena predstavitev znanstvenih dosežkov na postelj ih. Čeprav so bile zanje razpisane in podeljene nagrade (9), pa res zanimivih in dobro predstavljenih posterjev ni bilo veliko. Za ta kongres je bil značilen strog izbor refera- tov in posterjev, ki pa ni vedno najbolj uspel, saj selek- • prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz- darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 4 0 torji niso bili vedno dovolj kvalificirani. Tako nekatere raziskovalne skupine niso imele dovolj referatov za razpoložlj ivi čas, druge pa soj ih imele preveč. V celoti sem lahko spremljal in deloma vodil delo raziskovalne skupine 3.07 Ergonomija, ki je imela dva sestanka s skupaj osmimi referati z naslednjimi vsebinami: - Programi varstva pri pridobivanju lesa v ZDA (de Hoop) Zmogljivost in fizične obremenitve sekačev v Brazi- ;ji (de Suoza) 1veški faktor pri raziskavah tehnologije (Gar- ") .lembe ergonomskih značilnosti motornih žag ~uoglia) - Ergonomska ocena gozdarskih strojev (Gellerstedt) - Deloma samostojne delovne skupine v Nemčiji (Kas- tenholz) - Problem izpušnih plinov pri tehnološki tranziciji (Lipoglavšek) - Tresenje pri uporabi sedeža v obliki sedla na traktorju (D. Wiisterlund) Referati in razprava so pokazali, kako zelo različni so glavni ergonomski problemi v gozdarstvu različ­ nih delov sveta. Ergonomsko obarvani referati so bili predstavljeni še v nekaterih drugih raziskovalnih skupi- nah. Podobno je bilo tudi pri posterjih, kijih je ta razi- skovalna skupina sprejela na kongres. Nj ihove vsebine so segale od položajev telesa pri delu do psihologije odnosov v majhnih izvajalskih podjetjih. Na papirju in CD-jih so v celoti objavljeni vsi refe- rati subplenamih zasedanj ter izvlečki postelj ev in refe- GozdV 59 (2001) 1 Gozdarstvo v času ·npr ratov v raziskovalnih skupinah. Ključni referati na ple- narnih zasedanjih bodo objavljeni po kongresu. Vrsta raziskovalnih skupin je obljubila objavo celotnih refe- ratov. Oddelek 3 bo vse referate s sestankov vseh svojih skupin objavil na CD-jih. Kongres je spremljala še vrsta prireditev. Med- narodne gozdarske organizacije so imele svoje ses- tanke. Razstava oziroma sejem Svetovno gozdarstvo je predstavil številne nacionalne gozdarske organizacije, fakultete in raziskovalne inštitute pa tudi posamezna podjelja, ki so ponujala publikacije in opremo za gozdarstvo. Oddelki in mnoge raziskovalne skupine IUFRA so imeli svoje sestanke, na katerih so izbrali uova vodstva in razpravljali o programu prireditev do naslednjega kongresa. Oddelek 3 - Gozdno delo in teh- nika (Division 3 -Forest Operations and Techniques) je na široko razpravljal o novem imenu in novi notra- nji organizaciji raziskovalnih skupin. Dogovorjeno je bilo, da se v bodoče spremeni ime, npr. Gozdno delo (Forest Operations), medtem ko sprememba (zmanjša- nje) skupin ni bila sprejeta. Vodja skupine še naprej ostaja D. Dykstra, vendar ima nove pomočnike. Razi- skovalna skupina Ergonomija ima novega vodjo (J. Garland, ZDA) in nenavadno veliko pomočnikov (za vsak kontinent enega) pa tudi delovne skupine po ergo- nomskih vsebinskih področjih. En dan med tednom je bil rezerviran za odmor ozi- roma za medkongresne izlete. Osem razl ičnih izletov je bilo bolj turistično kot strokovno pobarvanib. Na izletu v zgodovinsko mesto MeJaka smo si kljub temu ogledali žago, ki je v japonski lasti, kjer iz lesa s plantaž kavčukovca pripravljajo elemente za masivno pohiš- tvo. Hladi, ki jil1 pridobijo, potem ko že izrabijo dre- vesa za proizvodnjo lateksa, so kratki in polni napak, medtem ko so lepljeni pohištveni elementi, ki gredo na Japonsko, lepe svetle barve in povsem brez napak. Pokazali so nam še rekreacijski gozd, kjer so v dežev- nem gozdu naredili asfaltirane sprehajalne poti, trim steze, prostore za piknik ipd. Pokongresnih ekskurzij , ki so vodile udeležence tudi na Borneo in Tajsko, se je udeležilo le nekaj nad 300 udeležencev, saj so bile relativno drage. Malezijsko organizacijo kongresa so vsi pohvalili. K temu je veliko pripomogel svetovni trgovski center (WTC), kjer so se lahko vse prireditve odvijale na enem mestu, v eni stavbi, ki ima najrazlič­ nejše prostore in dvorane za sestanke. Organizatorji so trdili, da je Malezija prva država v razvoju, ki je organizirala kongres fUFRA. Je zelo gozdnata in trajno ekološko usmerjeno gozdarstvo je pomembna gospodarska panoga. Naravnih gozdov je 61 %površine, v bodoče pa naj bi jih ostalo najmanj 50 %, GozdV 59 (2001) 1 15 % pa je plantaž oljnih palm in kavčukovca. Zato ji je bila organizacija kongresa upravičeno zaupana in jo je tudi uspešno izpeljala, saj so sodelovali zelo številni gozdarji . Kongres je kot običajno sprejel z osnovno temo povezane ugotovitve in resolucije: - IUFRO naj še naprej pospešuje raziskave za trajno- stno gospodarjenje z gozdovi, za zmanjšanje nasprotij med zahtevami po gozdnih proizvodih ter ekološkimi in socialnimi koristmi gozda ne glede na ekološke in družbene različnosti. - IUFRO naj ima pomembno vlogo pri usklajevanju med znanostjo, politiko in industrijo s pospeševa- ujem raziskav, ki pomagajo pri političnih odločitvah v mestnih, gorskih in sušnili okoljih za boljše zago- tavljanje koristi, dobrin in uslug gozda. - fUFRO naj poveča svoj prispevek pri mednarodnih in političnih razpravah, zlasti v povezavi z genskimi viri in biološko raznovrstnostjo, trajnostnim gospodarje- njem, spremembami klime, tal, voda, zmanjševanjem gozdnatosti ter socialno in okoljsko sprejemljivostjo tehnologije ptidobivanja proizvodov. - IUFRO naj poleg gozdarskih pospešuje tudi in.terdi- scipliname raziskave in sodeluje z negozdarskimi raziskovalnimi organizacijami. - IUFRO naj pospešuje svetovni iofom1acijski sistem, obstoječe in novo znanje naj bo dostopno širokemu krogu uporabnikov. - lUFRO naj skrbi za povečevanje raziskovalnih zmo- gljivosti v državah v razvoju ter za uveljavitev žensk in invalidnih oseb v gozdarski znanosti. Kongres je seveda izvolil tudi mednarodni svet (v njem je tudi prof. D. Mlinšek) in izvršilni odbor za naslednjih pet let. Predsednik IUFRA bo odslej prof. Ri sto Seppa la s Finske, ki je bil glavni organizator prej- šnjega kongresa na Finskem in podpredsednik fUFRA. V svojem nastopnem govoru je poudaril zlasti dve nalogi, ki se jima bo posvetil, in sicer povečanju člans­ tva v fUFRO in vlogi zveze kot čistilne naprave pri pre- toku informacij. Samo v zahodni Evropi je okrog 1.000 organizacij, ki raziskujejo gozd ali v gozdu, vendar jili je le 176 članic fUFRA. Da bi lahko tudi ne gozdar- ske organizacije postale članice, so spremenili angle- ško ime zveze. Besedo Forestry so zamenjali s Forest. Preko interneta in domačih strani raziskovalnih skupin in članic IUFRA naj bi bile v bodoče tudi posameznim raziskovalcem dostopne najnovejše izbrane informa- cije o rezultatih raziskav. Nastajale naj bi znanstvene ekspertize tudi za druge, na primer za politične ali dru- žbene organizacije. 41 ~ rstvo v času in prostoru Na posebni stojnici pri vbodu in na zaključni slo- vesnosti se je predstavil tudi prireditelj naslednjega kongresa, ki bo avgusta 2005, mesto Brisbane v Avstra- liji. Kongres IUFRA, tudi tokratni v Maleziji, je prav- zaprav velika manifestacija, namenjena spoznavanju in druženju raziskovalcev. Vendar pa ponuja posamez- nemu udeležencu tudi spoznavanje zelo pestrih pogle- dov in možnih rešitev ozkega raziskovalnega problema pa tudi prevedanje relevantnosti lastnih rezultatov razi- skav. XXI. kongresa IUFRA smo se udeleži li tudi predstavniki Zavoda za gozdo\'e Slovenije Z 1\a11 VESELIČ* XXI. kongres IUFRA v Kuala Lumpwju (Malezija) je za nami. Velike stvari, kot je veliko tudi svetovno gozdarstvo, se premikajo počasi. Zadovoljni moramo biti, če se sp lob premikajo v pravo smer. Ker so besede navadno pred dejanj i, je tisto, kar slišimo, v marsi- čem oziroma marsikje bolj napoved jutrišnjega dne kot odraz današnje prakse. Za kongres znanstvenega značaja to drži še toliko bolj. Ob bolj ali manj poznani praksi je morda napoved jutrišnjega dne še posebej zanimiva. Tistim, ki smo se prvič srečali s čudovitostm.i tropskega gozda in vsemi posebnostmi jugovzhodne Azije, je bila udeležba na tokratnem kongresu IUFRA seveda še prav posebno doživetje. Prav z namenom izkoristiti dolgo pot tudi za širše spoznanje s tropi in tropskim gozdom smo se udeleženci kongresa z Zavoda za gozdove Slovenije (Andrej Kenuavnar, Jurij Beguš in avtor) udeležili tudi pokongresne ekskurzije na Borneo. (Še) nekaj besed o samem kongresu Kongres je potekal v velikem kongresnem centru v Kuala Lumpurju. Organizacija, ki je bila sicer brez- hibna, je bila prilagojena tudi ozkim, specializiranim temam. Vsebinsko širšim plenarnim referatom in refe- ratom na subplenamih sejah, ki so potekali zjutraj, so v številnih manjših dvoranah sledile predstavitve refera- tov, ki so bili namenjeni ožjemu krogu specializiranih strokovnjakov. Tako so proti koncu kongresa potekale predstavitve referatov hkrati celo v 22 dvoranah. Vzpo- redno paje bilo predstavljenih tudi prek SOO posterjev, ki so bili nekaj dni postavljeni na ogled. Tako obsežna in razvejana prireditev udeleženca obogati s širšimi sporočili o perspektivah gozdarstva, upoštevajoč nova spoznanja in pogled gozdarske zna- nosti, s številnimi novimi informacijami z ožjib speci- *mag. Ž. V., univ. dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slove- nije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO aliziranih področij ter seveda z možnostjo osebnega stika s strokovnjaki vseh področij gozdarstva s vsega sveta. Vsi udeleženci smo prejeli tudi kongresni mate- rial: vse referate na subplenamih predstavitvah (950 str.), povzetke vseh dmgih referatov ( 41 O str.) in pov- zetke vseh postedev (360 str.). Naj se s kratkim komentadem dotaknem samo pod- ročja načrtovanja v gozdarstvu. Tako kot ga razumemo in izvajamo pri nas, je vsebinsko zelo široko in ga zade- vajo vsebine s številnih področij gozdarstva. Vsekakor so številni referati obravnavali načine trajnostnega gos- podarjenja z gozdovi ter merila in kazalce trajnostnega razvoja gozdov pa odnos ljudi do gozda, še posebej vprašanje rekreacije v gozdu. Veliko referatov je obrav- navalo tudi ugotavljanje sprememb površine gozdov pa tudi poskuse ugotavlj anja lesne zaloge in drugih podatkov o gozdovih na podlagi metod daljinskega zaznavanja, zlasti satelitskih posnetkov. Zavod za gozdove je na kongresu tudi aktivno sode- loval. Referat Forestry Extension in Environment of Political Transition - Example of Slovenia (Beguš, Veselič) je uspešno predstavil Jurij Beguš. Sicer sta imela od udeležencev iz Slovenije na kongresu referate tudi dr. Marjan Lipoglavšek (sam in v soavtorstvu) z Biotehniške fakultete, z Oddelka za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, ter mag. Robert Robek z Goz- darskega inštituta Slovenije, posterje pa so predstavili dr. Hojka Kraigher, dr. Milan Hočevar, dr. Maja Jurc in mag. Franc Ferlin, vsi z Gozdarskega inštituta Slo- venije. Malezija Osebna izkaznica Malezije Malezija meri 334.442 km2 in ima 19 milijonov pre- bivalcev (62% Malajcev, 30% Kitajcev in 8 % Indij- cev). Država je bila ustanovljena leta 1963 z združitvijo Malajske zveze (ta je bila ustanovljena leta 1948) ter GozdV 59 (2001 l 1